Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.971 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    30. novembra, 2024 at 10:20

    PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU ZA POTREBNO LUČ PRI POGLABLJANJU V BOŽJO BESEDO IN NAUK CERKVE. MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …

    Katekizem katoliške Cerkve (KKC)

    “ZUNAJ CERKVE NI ZVELIČANJA”

    846 Kako je treba razumeti to trditev, ki jo pogosto najdemo pri cerkvenih očetih? Formulirana v pozitivni obliki pomeni, da celotno odrešenje in zveličanje prihaja od Kristusa-glave po Cerkvi, ki je njegovo telo:

    Oprt na Sveto pismo in izročilo (cerkveni zbor) uči, da je ta potujoča Cerkev potrebna za zveličanje. Srednik in pot zveličanja je namreč samo Kristus, navzoč za nas v svojem telesu, ki je Cerkev. Ko je on sam z izrečnimi besedami zabičeval potrebnost vere in krsta, je hkrati potrdil potrebnost Cerkve, v katero vstopajo ljudje s krstom kakor skozi vrata. Zato se ne bi mogli zveličati tisti ljudje, ki vedo, da je Bog po Jezusu Kristusu ustanovil katoliško Cerkev kot potrebno za zveličanje, pa bi vendarle ne hoteli vanjo vstopiti ali v njej vztrajati” (C 14).

    847 Ta trditev ne meri na tiste, ki brez svoje krivde ne poznajo Kristusa in njegove Cerkve:

    Tisti namreč, ki brez lastne krivde ne poznajo Kristusovega evangelija in njegove Cerkve, a iščejo Boga z iskrenim srcem in skušajo pod vplivom milosti v dejanjih spolnjevati njegovo voljo, kakor jo spoznavajo po glasu vesti, morejo doseči večno zveličanje” (C 16; prim. DS 3866-3872).

    848 “Res je, tudi takšne ljudi, ki brez svoje krivde ne vedo za evangelij, more Bog po sebi znanih poteh privesti k veri, ‘brez katere ni mogoče biti Bogu všeč’ (Heb 11,6). Kljub temu pa je Cerkvi naložena nujnost in hkrati sveta pravica oznanjati evangelij” (M 7) vsem ljudem.

    Več na: https://marija.si/gradivo/kkc/iii-cerkev-je-katoliska/

    BOŽJE USMILJENJE, KI VEDNO IN POVSOD SPREMLJAŠ VSE LJUDI, ZAUPAMO VATE!

    Odgovori
  2. janez says:
    30. novembra, 2024 at 9:28

    Molitev tistih, ki iščejo Boga
    Gospod Bog, po vsem tvojem stvarstvu rahlo odmeva misel,
    da je nad vsem tem še nekaj, nekdo.
    Vsa živa bitja in njihova raznolikost, zemlja, sonce,
    zvezde se zdijo na prvi pogled nekaj običajnega.
    Naše srce pa pravi, da si jih ustvaril ti.
    Da so to darovi, ki bi jih morali znati vedno znova sprejemati.
    Toda nič zemeljskega ne more privesti do zadnjega srečanja in miru v tebi,
    ki bi izpolnilo moje hrepenenje.
    Zato romam in Te iščem naprej.
    Vendar z lastnimi močmi nikdar ne morem doseči tega, kar iščem.
    To mi lahko nakloni le tvoja Milost Gospod.
    Zbudi v meni sveti nemir, da te bom nenehno iskal, da bi Te našel.
    Uči me razumeti, da moram živeti le iz tega, kar je nad menoj,
    in da se izgubim, kakor hitro se vsidram vase, v svoje človeške moči.
    Sprejmi mojo roko in mi pomagaj, da te najdem, da najdem Sebe v Tebi.
    Amen

    Kristjan Moli, Družina 1982.

    Odgovori
  3. janez says:
    30. novembra, 2024 at 9:27

    KATERE SO ČLOVEŠKE KREPOSTI
    »Človeške kreposti so trdne drže, stalna razpoloženja, trajne (habitualne) popolnosti uma in volje, ki uravnavajo naša dejanja, urejajo naše strasti in vodijo naše vedenje v skladu z razumom in vero. Kreposti dajejo lahkoto, obvladovanje (“mojstrstvo”) in veselje za nravno lepo življenje« (Katekizem, 1804). Te kreposti »so človeško pridobljene. (…) So sadovi in kali nravno dobrih dejanj« (Katekizem, 1804).[19]

    Med človeškimi krepostmi so štiri, ki jih imenujemo kardinalne, ker se vse preostale razvrščajo okrog njih. To so razumnost, pravičnost, srčnost in zmernost (prim. Katekizem, 1805)

    — Razumnost »je krepost, ki disponira praktični razum, da v vsaki okoliščini razbere, kaj je za nas resnično dobro in izbere pravilna sredstva za njihovo izvršitev« (Katekizem, 1806). Je »pravilna smernica za dejanje«[20], pravi sv. Tomaž, in je temeljnega pomena za pravilno delovanje preostalih kreposti.

    — Pravičnost je moralna kreposti, »ki obstaja v stanovitni in trdni volji, da damo Bogu in bližnjemu, kar jima gre« (Katekizem, 1807).[21]

    — Srčnost je moralna krepost, »ki v težavah zagotavlja trdnost in stanovitnost v prizadevanju za dobro. Srčnost nam krepi odločnost v upiranju skušnjavam in premagovanju ovir v nravnem življenju. Krepost srčnosti napravlja človeka sposobnega za premagovanje strahu, celo strahu pred smrtjo, za prestajanje preizkušenj in preganjanj. Srčnost pripravi človeka, da gre prav do odpovedi in celo do žrtvovanja svojega življenja, ko je treba obraniti pravično stvar« (Katekizem, 1808).[22]

    — Zmernost je moralna krepost, »ki brzda privlačnost naslad (ugodja) in daje ravnotežje pri uporabi ustvarjenih dobrin. Zmernost usposablja voljo za gospostvo nad nagoni« (Katekizem, 1809). Zmeren človek usmerja svoje čutne težnje k dobremu in se ne pusti prevladati strastem (prim. Sir 18,30). V novi zavezi je imenovana z besedo “treznost” (prim. Katekizem, 1809).

    Glede moralnih kreposti velja trditev in medio virtus. To pomeni, da se moralna krepost nahaja na sredini med pomanjkanjem in presežkom.[23] Toda in medio virtus ne pomeni klica k povprečnosti. Krepost ni srednja pot med dvema slabima navadama, temveč pravilnost volje, ki se — kakor vrh gore — zoperstavlja vsem breznom, ki predstavljajo grešljivosti (vitia).[24] Poleg tega teologalne kreposti nimajo nikakršne omejitve: nikoli ni mogoče dovolj verovati v Boga, upati vanj, ali ga ljubiti v zadostni meri: Fac me tibi semper magis credere, in te spem habere, te diligere — Vedno bolj in bolj mi vero utrjuj, upanje, ljubezen v srcu pomnožuj (pesem Adoro te devote — Molim te ponižno).

    Celoten članek na: https://opusdei.org/sl-si/article/tema-28-milost-in-kreposti/

    Bog je ena sama Ljubezen
    Gospod Jezus, prihajam k Tebi, da bi bil s Teboj. Danes niti ne vem, kaj bi ti rekel. Ti me poznaš, vse veš o meni, kaj bi Ti lahko novega povedal? Preden spregovorim, veš za moje misli. Toda tukaj sem. Slutim, da ni bolj pomembnega kraja, kjer bi v tem trenutku lahko bil. V sebi tudi slutim, da ni bolj pomembne ure, kot je ta, ko se usedem v ta stari stol pred križ in se zavem, da si ob meni. Kar nosim v sebi, bi rad delil s Teboj. Odpiram svoje srce, kot se cvet odpre soncu. Vse, kar sem, zdaj razprostiram, kot ptič razprostre krila, da občuti prostranost neba. Ničesar nočem zadrževati zase. In ko mi bo zmanjkalo besed, bom utihnil in se predal Tvojemu pogledu. Tedaj mi bo dovolj, da me objame Tvoj usmiljeni pogled in me osvetlijo žarki ljubezni iz Tvojega Srca. Naj bom spet okrepljen od svežine Tvoje Božje bližine.

    Povzeto po: Bog, ena sama ljubezen, Barbara Bajželj

    Ko se Božja Ljubezen dotakne človeške duše
    Božja Ljubezen. Tako preprosta, mila, zvesta. O Njej so bile napisane mnoge knjige. In seveda knjiga vseh knjig.
    A zdaj se dotika moje duše. Tu je, v mojem srcu, kot žuboreč potoček, ki ne more ostati pri miru, ampak se želi darovati.

    Barbara Bajželj
    https://operando.org/ko-se-bozja-ljubezen-dotakne-cloveske-duse/

    Odgovori
  4. Miro says:
    29. novembra, 2024 at 12:32

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    GOSPOD JE DOBER DO VSAKEGA, NJEGOVO USMILJENJE JE NAD VSEMI
    NJEGOVIMI DELI. (Ps 145,9)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  5. Miro says:
    29. novembra, 2024 at 12:28

    “HVALEŽNOST JE ENO IZMED GLAVNIH ZDRAVIL ZOPER NAPUH” (Božje okolje 01/2023, Aleteia, 24/01/24)

    TRDA JE POT DO PONIŽNOSTI. POGOVOR Z JEZUITOM P. JANEZOM POLJANŠKOM O NAPUHU IN ZDRAVILIH ZANJ

    Videti je, kot da živimo v zlati dobi napuha. Mediji in družbena omrežja podžigajo samovšečnost, domišljavost, primerjanje. A “važenje” je že prastar problem. O napuhu in zdravilih zanj je v pogovoru za revijo Božje okolje spregovoril jezuit p. Janez Poljanšek.

    Uvodni del pogovora:

    KAJ SPLOH JE NAPUH IN OD KOD IZVIRA?

    Če pogledamo v Sveto pismo, lahko rečemo, da je napuh nekaj izvornega, izvirnega. “Ne bomo služili!” so rekli uporni, padli angeli. “Če bosta jedla od tega drevesa, bosta kakor Bog,” je zvito predlagala stara kača, oče laži. Zdaj nista Bogu podobna, zdaj nista nič, jejta in bosta postala nekaj.

    Hoteti biti nekaj, videti sebe večje, kot smo v resnici, to je napuh. Človek ne reče le “Boga ni”, temveč tudi “jaz sem Bog”. Babilonski stolp, povzdigniti se do neba, polastiti se Božjega mesta, to je napuh.

    Celoten pogovor na: https://si.aleteia.org/2024/01/24/hvaleznost-je-eno-izmed-glavnih-zdravil-zoper-napuh

    JEZUS, KROTKI IN IZ SRCA PONIŽNI, UPODOBI NAŠE SRCE PO SVOJEM SRCU!

    Odgovori
  6. janez says:
    29. novembra, 2024 at 11:07

    Zakaj Izbrati IN Reči DA Vsemogočnega Boga in Verovati ter zaupati Božji Besedi v Svetem pismu?
    Medmrežje Vsakstudent

    Ali Bog resnično obstaja? Da! Ta prispevek nam ponuja v premislek in za duhovno držo nekatere iskrene razloge, ki dokazujejo obstoj Dobrega in Usmiljenega Boga. Verujmo Bogu in Spolnjujmo Božjo Besedo, ki nam jo Bog razodeva preko ljudi, Narave in Svetega pisma! Odprimo oči in Poglejmo Boga v Naravi in v Naših Bližnjih!?

    Veliko nas o Bogu razmišlja kot o »idealnem« Bogu; kot takšen pa bi moral biti mogočen, a vseeno skrben, vseprisotren, Ljubeč in Usmiljen. Bog, ki nas vselej razume in nam v stisdkah in preizkušnkjah vedno Pomaga!. Ki nam ob spokoritvi odpušča naše grehe! Ker je Jezus na križu umrl za vse nas ljudi in nas po Božji Volji vse Odrešil. Na nas pa je ali bomo živeli pravično in spolnjevali vse Božje postave in spolnjevali Božjo Voljo. In bili podobni Jezusu! Bili Dobri, Usmiljeni in Ljubeči do bližnjih inm jim pomagali in služili tako, kot je to počel Jezus ko je bil z nami na Zemlji. Ravno o teh kakovostih Boga nam govori Sveto pismo, zato molimo, da bomo Božjo Besedo in Božjo Voljo ter Nauke Jezusa iz Evangelija Pravilno Razumeli in jih v življenju upoštevali in ponižno ter vestno izvajali z Ljubeznijo do Boga in do Ljudi!. Naj nam vse to pomaga k temu, da bomo dobri ljudje in dobri kristjani!

    1) Božja narava – Bog, ki je mogočnejši od nas
    Bog nas Ljubi, zato nas je Ustvaril, da ga bomo Častili in Slavili in se mu Zahvaljevali za vse Darove na Zemlji. Vse kar smo in premoremo je Božji Dar. Ljudje smo v zadnjih nekaj letih dosegli ogromen tehnološki napredek. Naša življenjska doba je daljša od dobe naših prednikov, letimo lahko hitreje od zvočne hitrosti in lahko se povežemo z ljudmi, ki so na drugem koncu sveta, samo z računalniško tipkovnice. Toda medtem ko nam nekatere plati našega življenja kažejo velik napredek, se v drugih jasno vidi nazadovanje. Vsako desetletje lahko na novo opazujemo, kako narašča nasilje, zločin, ločitve in samomori najstnikov. Na tisoče ljudi po celem svetu zboli za raznimi boleznimi in koronavirusom vsak dan in na stotine milijonov ljudi trpi zaradi nenehnega pomanjkanja in lakote. Še bi lahko naštevali. V zadnjih desetletjih smo bili npr. priče rekordnemu številu vojn po celem svetu. Ljudje pogosto mislimo, da smo nekaj posebnega, nekakšna človeška božanstva, a nam ta služba na žalost ne gre ravno najbolje od rok. Kljub temu, da je naša tehnologija na višku, nas še vedno pesti kriminal, rasistični spori, ločitve in umetno ustvarjena lakota, vojne, bolezni, onesnaževanje narave itd. Ravno zato je bolje, da imamo Boga, ki je mogočnejši od človeštva – Boga, ki ima moč, da nas popelje onkraj meja naših zmožnosti in nas opozori in vodi ter uči ter tudi kaznuje zaradi grehov in žalitev Boga Očeta. Bog, ki nam ga opisuje Sveto pismo, pa je natanko takšen. On pravi, da je Stvarnik vesolja, ki skrbi za vse in vse ohranja – On je vsevedni, vsemogočni in transcendentni Bog, ki obstaja že od vekomaj. On pravi: »Jaz sem naredil zemljo in ustvaril človeka na njej, jaz sem s svojimi rokami razprostrl nebo.«1 »Jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz.«2 »Jaz sem … on, ki je, ki je bil in ki pride, vladar vsega.«3

    2) Božja narava – Bog, ki ga lahko osebno spoznamo
    V današnjih dneh je zelo popularno, da o Bogu razmišljamo kot o nekakšnem nevidnem energijskem polju, ki biva v vsakem živem bitju. A četudi Božja moč iz trenutka v trenutek vse stvari ohranja pri življenju, še ne pomeni da je to edino česar je Bog zmožen. Ali ne bi bilo bolje, če bi lahko Boga dojemali kot prijatelja, starša ali vrstnika? Lahko bi se z njim pogovarjali, mu zaupali svoje težave, ga prosili za nasvet in skupaj z njim uživali življenje. Le kaj nam lahko pomeni neoseben, neveden in oddaljen Bog?

    Kljub njegovi veličini in »drugačnosti« se Bog Svetega pisma vseeno pusti spoznati in si želi, da ga spoznamo. Čeprav ga ne vidimo, se lahko vseeno z njim pogovarjamo, ga sprašujemo in poslušamo, on pa nam bo vedno odgovoril in nam dal napotke za življenje. Bog nam najpogosteje svetuje in z nami spregovori ravno preko Svetega pisma, ki ga mnogi razumejo kot ljubezensko pismo Boga človeštvu. Pravzaprav ima lahko človek z Bogom zelo podoben odnos, kot bi ga imel s kakšnim svojim sorodnikom, saj že sam Gospod poimenuje tiste ki ga spoznajo za svoje otroke in prijatelje. Tako lahko vidimo, da je Bog Svetega Pisma vse kaj drugega kot neoseben. Pravzaprav je zelo čustveno bitje, saj se zna razjeziti in užalostiti ter nam obenem pokazati milost, dobroto in odpuščanje. Gospod ima svojo osebnost in um, kar nam pove, da je razumen Bog in ta Bog si želi, da bi o njem spoznali več kot le dejstva. Želi si, da bi ga spoznali osebno – hoče biti naš najboljši prijatelj. »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga.«4

    3) Božja narava – Bog, ki človeka razume
    Ljudje pogosto razumemo Gospoda kot odsotnega in oddaljenega Boga, ki je ustvaril vesolje in ga potem zapustil. A vendar bi se nam vsem bolje godilo, če bi vedeli, da imamo Boga, ki skrbi za vesolje in spremlja dogajanje na Zemlji – kaj šele v trenutkih, ko nastopijo težave, odgovornost in ovire, ki jih moramo kot ljudje premagati? Ali se nam ne bi godilo bolje, če bi imeli Boga, ki nas razume in ki ve, kako težko je vztrajati v tem krutem svetu, ki ga je ustvaril za nas? Bog Svetega pisma ve, kako težko je biti človek, saj Jezus Kristus, ki se je utelesil v človeško telo in prevzel človeško naravo, ni le Božji Sin, temveč je hkrati sam Bog. »V začetku je bila Beseda [Jezus] in Beseda [Jezus] je bila pri Bogu in Beseda [Jezus] je bila Bog. In Beseda je postala meso [človek] in se naselila med nami.«5 O Božjem Sinu nam Sveto pismo pove naslednje: »On je odsvit njegovega veličastva in odtis njegovega obstoja.«6 On je »podoba nevidnega Boga.«7 On je »močni Bog, večni Oče«8, ki je »postal podoben ljudem.«9 »V njem telesno biva vsa polnost božanstva«10 in »v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari.«11 Jezus je sam o sebi rekel: »Kdor je videl mene, je videl Očeta.«12 »Kdor vidi mene, vidi tistega, ki me je poslal«13 in »Jaz in Oče sva eno.«14

    Čeprav je Jezus Bog v pravem pomenu besede, je imel obenem tudi vso človeško naravo – čutil je lakoto, jokal je, spal in jedel. Moral je prebroditi podobne težave, kot jih imamo mi, in prestati tudi nekaj hujših. Zato nam Sveto pismo pravi, da nimamo takšnega boga, ki »ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi«15, saj je bil »kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha.«16

    Tako lahko iz Svetega pisma razberemo, da Bog ni živel brez bolečine, trpljenja in zla tega sveta, temveč je moral v življenju veliko pretrpeti, prav tako kot moramo trpeti mi. Pravzaprav je živel zelo skromno, saj se je rodil v revni družini, verjetno ni imel nekih fizičnih posebnosti, moral se je soočati z raznimi očitki in sovraštvom; pogosto ga niso razumeli niti prijatelji in sorodniki, za zaključek pa so ga še po krivem usmrtili.

    4) Božja narava – Bog, ki nas ima resnično rad
    Večina ljudi si želi, da bi bili sprejeti in ljubljeni. Želimo si, da bi nas imeli ljudje radi ter da bi to svojo ljubezen in skrb dokazali z dejanji in ne le s plitvimi besedami. Ali ni podobno tudi pri Bogu? Hočem reči, ali ne bi bilo idealno, če bi nas imel Bog res rad in nam to ljubezen na očiten način tudi izkazoval? Bog Svetega pisma pa nas resnično ljubi in to ljubezen nam je izpovedal v Svetem pismu, ki pravi: »Bog je ljubezen.«17 A vsi vemo, da besede nikakor ne morejo izkazati ljubezni in skrbi tako dobro kot dejanja in ravno zato je naš Bog tako edinstven in neverjeten.

    5) Bog nam je svojo Ljubezen resnično razodel …
    »Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.«18 »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«19

    Sveto pismo nam o Bogu govori, da je popoln in svet: »Bog je luč in v njem ni nobene teme.«20 Bog je poslal na svet svojega edinega sina zato, da bi le-ta ljudem omogočil odpuščanje svojega očeta, saj bi le tako lahko z nami vzpostavil čist in nedolžen odnos, ki si ga On kot popolno bitje želi. Jezusovo življenje je bilo moralno nesporno, a so ga kljub temu pretepli, mučili in križali, kot »plačilo« za vse krivične stvari, ki smo jih mi storili v mislih, besedah in dejanju (greh). Pravzaprav je umrl v našem imenu in namesto nas: »Njega, ki ni poznal greha, je zavoljo nas storil za greh, da bi mi postali Božja pravičnost v njem.«21 »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot, GOSPOD pa je naložil nanj krivdo [greh] nas vseh.«22 Bog nas ima tako rad, da je poslal svojega edinega sina, da je umrl namesto nas in plačal odkupnino za naše grehe. Bog si nas je tako zelo želel osebno spoznati, da je bil pripravljen za to narediti, karkoli bi bilo potrebno – potrebno pa se je bilo soočiti z našim grehom. Sedaj imamo ljudje možnost popolnega odpuščanja in lahko začnemo brezmadežni odnos z Bogom tako da živimo pravično po Evangeliju in spolnjujemo Božjo Voljo.

    6) Božja narava – Bog, ki ima vse stvari pod nadzorom
    Vse grozote, ki se dogajajo širom sveta, nam pričajo o tem, da vsemogočni in dobri Bog ne obstaja, kajne? Pravzaprav ni tako. Tudi popoln Bog lahko dopusti, da se nekaj časa dogajajo slabe stvari, če so le te del večjega načrta. Kljub temu da Bog točno ve kaj se na svetu dogaja, nekaterih stvari noče preprečiti, saj so del njegovega velikega načrta. Takšen Bog je Bog Svetega pisma, saj pravi, da se na svetu nič ne zgodi brez njegovega vedenja. On je absolutni vladar, ki vlada nad vsemi stvarmi. »Kdo je tisti, ki je rekel, in se je zgodilo, ne da bi Gospod zapovedal?«23 »Od začetka oznanjam konec, od davnine to, kar se še ni zgodilo. Pravim: Moj sklep obvelja in vsako svojo željo izpolnim.«24 »GOSPODOV nasvet pa ostane na veke«25 To sicer nikakor ne pomeni, da je Bogu vse, kar se na zemlji zgodi, po godu. Jezus je svojim učencem povedal kako naj molijo in eden izmed ključnih stavkov v tej molitvi je: »Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.«26 V nebesih se vedno godi Božja volja, medtem ko se na zemlji ne, in čeprav Bog vlada nad celotnim stvarstvom, še ne pomeni, da mu je všeč vse, kar se tu dogaja. Toda zagotovo ima dober razlog, da dopušča vse slabo na tem svetu (njegova dopustna narava); in ta razlog je svobodna volja, ki jo je poklonil vsem ljudem. A vendar ima Bog Svetega pisma poseben načrt in ne bo počival,»dokler ne uresniči in ne izpolni načrtov njegovega srca.«27 In kakšen je ta načrt? Njegov temeljni cilj je, da bi lahko z ljudmi prebival v popolnoma drugačnem okolju kot je ta, na katerega smo navajeni. O tem drugačnem okolju nam je znano naslednje: »’Glej, prebivališče Boga med ljudmi! In prebival bo z njimi, oni bodo njegova ljudstva in Bog sam bo z njimi, njihov Bog. In obrisal bo vse solze z njihovih oči in smrti ne bo več, pa tudi žalovanja, vpitja in bolečine ne bo več. Kajti prejšnje je minilo.’ Tisti, ki je sedèl na prestolu, pa je rekel: ‘Glej, vse delam novo!’«28

    7) Božja narava – Bog, ki daje ljudem namen in smisel življenja
    Če pomislite na kakšno pomembno delo, nalogo ali projekt, ki ste ga uspešno končali, si verjetno lahko še vedno prikličete v spomin, kako je na koncu ves trud dobil svoj smisel. Si želite, da bi bilo vaše celotno življenje takšno? Da bi bilo nekaj vredno? Ali je mogoče, da obstaja Bog, ki vas je obudil v življenje z nekim namenom in vas lahko tudi popelje do spoznanja tega namena?

    Da! Bog Svetega pisma je ta Bog. Zagotavlja nam, da lahko v naša življenja prinese namen in smisel. Preko osebnega odnosa z Njim lahko opravljamo »dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil, da bi v njih živeli.«29 Vsak od nas lahko pozitivno vpliva na življenja drugih in tako postane del njegovega velikega načrta. Če osebni odnos z Bogom iz trenutka v trenutek poglabljamo, nam prek Svetega pisma sporoča in vodi naše korake po poti, ki ščiti naše interese, obenem pa je tudi njemu všečna. »Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.«30 To še ne pomeni, da bo naše življenje potem čudovito, saj še vedno obstajajo osebne tegobe, bolezni in težave, ki nas spremljajo celo življenje. Življenje nikakor ne postane popolno, temveč bogatejše. Sveto pismo pravi, da če bomo spoznali Boga, bo sad našega življenja »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje.«31

    8) Božja narava – Bog, ki nam omogoča resnično izpolnitev
    Poudarili smo že, da se večina ljudi želi čutiti sprejete in ljubljene; prav tako si želimo doseči tudi dovršitev življenja. Celo življenje čutimo v sebi žejo, ki jo moramo potešiti, in čeprav se trudimo, da bi to potrebo zapolnili z denarjem, materialnimi dobrinami, ljubezenskimi avanturami in raznovrstno zabavo, nam to ne uspe. Ali ne bi bilo zato imenitno, če bi nam lahko Bog zapolnil ta prazni del življenja in nam že samo s svojo prisotnostjo zagotovil nenehen občutek polnosti življenja? Sveto pismo nam govori o Bogu, ki nam to polnost življenja omogoča. Jezus je rekel: »Tat prihaja samo zato, da krade, kolje in uničuje. Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.«32 Dejal je tudi: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.«33 Tako nam Bog v Svetem pismu zagotavlja, da lahko v nas pogasi notranje hrepenenje, ki ga ne more napolniti nobena druga stvar v življenju. (Pravzaprav nas je ustvaril prav na takšen način!)

    9) Popoln Bog
    Če bi lahko izbrali svojega Boga, kakšen bi bil? Sveto Pismo govori o edinem pravem Bogu, ki je Stvarnik vsega sveta; ta Bog je popoln in resničen. Ljudje nismo zmožni, da bi ustvarili kakšnega novega Boga tako, da bi si preprosto zamislili njegov obstoj. In tudi če bi bilo to možno, zakaj bi si želeli kaj takega? Bog, ki že obstaja, je popoln. V tem članku smo zelo na hitro preleteli nekaj stvari, ki jih vemo o svetopisemskem Bogu, če pa vas zanima še kaj v tej smeri, Več si lahko izvorno v Svetem pismu preberemo v Janezovemu evangeliju. Ali ni samoumevno, da se nam bo Nevidni in Vsempogočni Bog, če resnično obstaja, enkrat tudi razodel? Še zlasti, če si iskreno želimo njegove bližine? Sam pravi: »Ljubim té, ki me ljubijo, kateri me iščejo, me najdejo.«34 »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!«35 Za začetek je vedno potrebna zavestna odločitev, da si želimo z Bogom to vezo Vere začeti in vztrajati. Prav tako je tudi pri Bogu, ko se zavestno odločite in mu iskreno rečemo: »Da«. Jezus Kristus je za naše grehe umrl na križu, tretji dan je vstal od mrtvih in še danes kraljuje na prestolu Najvišjega. On nudi možnost novega življenja, če mu le zaupamo svoje grehe in verjamemo v njegovo odrešenje: »Volja mojega Očeta je namreč, da ima vsak, kdor gleda Sina in veruje vanj, večno življenje, in jaz ga bom obudil poslednji dan.«36 Tedaj bomo spoznali Boga v Nebesih in videli Jezusa, Marijo in svetnike z angeli. Bog ne dela razlik in se ne ozira na to kdo smo, kako bogati smo in kakšen položaj v družbi, podjetjih, fundacijah, drugih ustanovah in v Cerkvi zasedamo, koga vse od pomembnih oblastnikov in poslovnežev poznamo ali poznamo npr. predsednike, škofe in direktorje ipd. Vse to ni pomembno v Božjih Očeh, ki hoče, da živimo pravično in da smo dobri. Vsi ljudje smo prišli goli in bosi, brez vsega na svet brez svojega pristanka, po Božji Volji, kot sad ljubezni med miožem in ženo v zakonski skupnosti in brez vsega bogastva in premoženja bomo s sveta ob dopolnitvi življenja na zemlji tudi odšli. Vsi ljudje smo bili namreč ustvarjeni po njegovi podobi in smo del njegove velike družine: »velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov.«37 Nobena zabloda in noben greh nam ne more preprečiti osebnega odnosa z njim, saj je za naše grehe že poskrbel tako, da je za naše grehe na križu umrl in nas z vstajenjem od smrti odrešil. Sedaj je odvisno le še od nas in od našega zaupanja v resnico, da je Jezus za nas in za vse naše grehe ter prestopke, ki smo jih v preteklosti zakrivili, res umrl na križu. In da molimo, verjemo in hodimo po Poti Odrešenja h Kristusu ter spolnjujemo tudi najvišjo Jezusovo zapoved: da Ljubimo Boga in Ljudi!.

    »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« (Mt 22,36). Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 22,34-40): Tisti čas so farizeji slišali, da je Jezus saduceje prisilil k molku, in so se zbrali na enem kraju. Eden izmed njih, učitelj postave, ga je preizkušal z vprašanjem: »Učitelj, katera je največja zapoved v postavi?« Rekel mu je: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki.«

    Povzeto in dopolnjeno po Medmrežju Vsakstudent

    1 Janez 4, 9: Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem.
    1 Janez 2, 5: V tistem pa, ki se drži njegove besede, je Božja ljubezen resnično postala popolna. Po tem spoznavamo, da smo v njem.
    1 Janez 3, 17: Kako more Božja ljubezen ostati v človeku, ki ima premoženje tega sveta in vidi, da je brat v pomanjkanju, pa zapira svoje srce pred njim?
    1 Janez 5, 3: To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi. In njegove zapovedi niso težke.

    Odgovori
  7. janez says:
    29. novembra, 2024 at 11:01

    JE BOG RESNIČEN? KAKO SEM LAHKO PREPRIČAN, DA JE NAŠ BOG RESNIČEN?

    Da je Bog resničen vemo zato, ker se nam je razkril na tri načine: skozi stvarstvo, v svoji besedi in v svojem Sinu, Jezusu Kristusu. Najbolj temeljni dokaz obstoja Boga je vse tisto, kar je storil. »Zakaj od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z razumom spoznati iz ustvarjenih bitij: njegovo večno mogočnost in božanskost. Zato so neverniki tisti ljudje, ki so neopravičljivi.« (Rimljani 1:20) »Nebesa razglašajo božje veličastvo in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok.« (Psalm 19:1) Če bi na sredi polja našel zapestno uro, ne bi predvideval, da se je tam enostavno »pojavila« ali pa, da je tam že od nekdaj. Na podlagi urinega modela bi predvideval, da je imela nekega oblikovalca, urarja. Kjer je namreč URA je tudi URAR. Toda v svetu okoli sebe vidim precej drugačno zgradbo in natančnost. Naše merjenje časa ni odvisno od ur na naših zapestjih, ampak od dela Božjih rok v Vesolju. Vesolje je mogočna Smotrna Stvaritev vsega Stvarstva in prav to je argument, da ima tudi mogočnega Stvarnika.

    Če bi našel šifrirano sporočilo, bi poiskal strokovnjaka, da bi mi ga pomagal razvozlati. Moje predvidevanje bi bilo, da je moral biti pošiljatelj sporočila (tisti, ki je sporočilo sestavil) pametna oseba. Kako zakomplicirana pa je DNK »šifra«, ki jo imamo v vsaki celici našega telesa? Ali ne ravno ta kompleksnost in namen DNK govorita o inteligenci sestavljavca te šifre? Bog ni naredil le zamotanega in skladnega sveta, tudi večnost nam je položil v srce (Pridigar 3:11). Človeštvo poseduje notranje dojemanje, da je na svetu še kaj več kot samo tisto, kar dejansko vidimo. Vsak ve, da obstaja še nekaj več kot le vsakdanje rutine in življenje. Naš občutek za večnost se odraža vsaj v dveh stvareh: uveljavljanje zakonov in čaščenje. Vsaka civilizacija v zgodovini je cenila določene moralne zakone, ki so od kulture do kulture presenetljivo podobni. Na primer, ideja ljubezni je univerzalno spoštovana, medtem ko je laž vsesplošno zaničevana. Ta splošna morala – globalno razumevanje pravilnega in napačnega – kaže na vrhovno moralno osebo, ki nam je posredovala te občutke.

    Na enak način so ljudje po svetu, ne glede na kulturo, gojili sistem čaščenja. Stvar čaščenja je marsikje različna, toda občutek za neko »višjo silo« je prisoten v vsakem izmed nas. Naša nagnjenost k čaščenju je odraz tega, da nas je Bog ustvaril po svoji podobi (Genesis 1:27). Bog se je za nas razkril tudi skozi Njegovo besedo, Sveto pismo. Skozi tekst obstoj Boga razumemo kot samoumevno dejstvo (Genesis 1:1; Exsodus 3:14). Ko je Benjamin Franklin napisal svojo Avtobiografijo, se ni trudil z dokazovanjem dejstva, da on sam res obstaja. Enako pa tudi Bog v svoji knjigi knjig Bibliji ne izgublja časa z dokazovanjem svojega obstoja. Življenja spreminjajoča narava Svetega pisma, njegova integriteta in čudeži, ki so spremljali njegovo pisanje, bi morali biti dovoljšnje jamstvo za njegovo prebiranje. Tretji način, s čimer se razodeva Bog, pa je Njegov Sin, Jezus Kristus (Janez 14:6-11). »Na začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog… In Beseda je človek postala in se naselila med nami.« (Janez 1:1, 14) »Zakaj v njem telesno biva vsa popolnost božanstva.« (Kološani 2:9)

    Jezus je v svojem neverjetnem življenju popolnoma upošteval zakone Stare zaveze in izpolnil prerokbe Mesije (Matej 5:17). Vedno je bil dober, sočuten do ljudi, izvajal je javne čudeže, da bi potrdil svoja sporočila in da bi pričeval o svojem Božjem izvoru. (Janez 21:24-25). Tri dni po njegovem križanju pa je vstal od smrti, to pa je potrdilo na tisoče prič (1 Korinčanom 15:6). V zgodovinskih zapisih kar mrgoli dokazov o tem, kdo je bil Jezus. Kot je apostol Pavel rekel: »Te stvari se niso zgodile v kakšnem zakotju.« (Apostolska dela 26:26). Vemo, da bodo nekateri še vedno dvomili, imeli lastne ideje o Bogu in zatorej tudi brali dokaze. In še vedno se bo našel kdo, ki ga noben dokaz ne bo prepričal (Psalm 14:1). Vse pa je odvisno od naše Vere v obstoj Resničnega Boga (Hebrejci 11:6).

    Medmrežje gotquestionsjeBogresnicen

    MOLITEV TAIZEJSKIH LONČARJEV
    Gospod, naredi iz mene skodelo odprto za jemanje,
    odprto za dajanje, odprto za to, da se podarim,
    odprto za to, da me vzamejo ali ukradejo.
    Gospod, naredi iz mene skodelo zase,
    iz katere boš nekaj vzel, v katero boš lahko nekaj položil.
    Boš pri meni kaj našel, da bi lahko vzel?
    Sem vreden, da boš vame kaj položil?
    Gospod, naredi iz mene skodelo za soljudi,
    odprto za ljubezen, za lepoto, ki jo želijo podariti,
    odprto za njihove skrbi in tegobe,
    odprto za njihove žalostne oči in boječe poglede,
    ki od mene nekaj terjajo.
    Gospod, naredi iz mene skodelo. Amen

    Jezuiti Povabilo k slavljenju

    Odgovori
  8. Miro says:
    28. novembra, 2024 at 19:39

    KRALJICA MIRU: MOLIM, DA PREMAGATE ČLOVEŠKE SLABOSTI. PROSIM SVOJEGA SINA, DA VAM PODARI ČISTA SRCA

    Dragi otroci! Z vami sem in ne odneham. Želim vas spoznati s svojim Sinom. Želim imeti svoje otroke s seboj v večnem življenju. Želim, da občutite radost miru in da imate večno odrešenje. Molim, da premagate človeške slabosti. Prosim svojega Sina, da vam podari čista srca.

    Dragi moji otroci, samo čista srca vedo, kako nositi križ in vedo, kako se žrtvovati za vse tiste grešnike, ki so žalili nebeškega Očeta in ki Ga tudi danes žalijo, a ga niso spoznali. Prosim, da spoznate svetlobo resnične vere, ki prihaja samo iz molitve čistega srca. Tedaj bodo vsi tisti, ki so v vaši bližini občutili ljubezen mojega Sina. Molite za tiste, ki jih je izbral moj Sin za vodje na poti k odrešenju. Naj bodo vaša usta zaprta za vsako sodbo. Hvala vam!

    Sporočilo Kraljice miru po vidkinji Mirjani Dragičević, 2. avgust 2012

    https://www.mladifest.com/medjugorje/obvestila/spor2.htm

    Marija, Kraljica miru, prosi za nas!

    Odgovori
    • Miro says:
      28. novembra, 2024 at 19:40

      MOLIMO ZA DUHOVNIKE

      Jezus, večni, Veliki duhovnik,
      ohrani svoje duhovnike
      v zavetju svojega presvetega Srca,
      da jim nihče ne bo mogel škodovati.

      Ohrani neomadeževane
      njihove maziljene roke,
      ki se vsak dan dotikajo
      tvojega presvetega Telesa.

      Ohrani čiste njihove ustnice,
      ki jih je pordečila tvoja dragocena kri.
      Ohrani čisto in sveto njihovo srce,
      ki je zapečateno z vzvišenim znamenjem
      tvojega slavnega duhovništva.

      Naj rastejo v ljubezni in zvestobi do tebe!
      Obvaruj jih vsega posvetnega!

      Daj jim skupaj z oblastjo
      spreminjati kruh in vino
      tudi moč spreminjati srca.

      Blagoslovi njihovo delo z obilnimi sadovi
      in podeli jim nekoč krono večnega življenja.
      Amen.

      Odgovori
  9. Miro says:
    28. novembra, 2024 at 18:06

    PRIPOROČIMO SE SVETEMU DUHU ZA POTREBNO LUČ PRI POGLABLJANJU V BOŽJO BESEDO IN NAUK CERKVE. MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …

    Katekizem katoliške Cerkve (KKC)

    CERKEV IN NEKRISTJANI

    839 “Naposled so na različne načine naravnani na božje ljudstvo tisti, ki evangelija še niso sprejeli” (C 16).

    Razmerje Cerkve do judovskega ljudstva. Ko Cerkev, božje ljudstvo v novi zavezi, globlje razmišlja o svoji lastni skrivnosti, odkriva svojo vez z judovskim ljudstvom (prim. N 4), “ki mu je Gospod, naš Bog, najprej govoril” (RiM, Veliki petek 13, 6. slovesna prošnja za vse potrebe). Za razliko od drugih nekrščanskih verstev je judovska vera že odgovor na razodetje Boga v stari zavezi. Judovskemu ljudstvu namreč “pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in zakonodaja, bogoslužje in obljube; njihovi so očaki in iz njih izhaja po telesni strani Kristus” (Rim 9,4-5),“zakaj Bog se ne kesa svojih darov in svoje izvolitve” (Rim 11,29).

    840 Sicer pa, če se oziramo na prihodnost, težita starozavezno božje ljudstvo in novo božje ljudstvo v smeri k podobnima ciljema: pri obeh gre za pričakovanje Mesijevega prihoda (ali vrnitve). Toda z ene strani gre za pričakovanje vrnitve Mesija, ki je umrl in vstal in ga priznavamo za Gospoda in Božjega Sina; z druge strani za prihod Mesija, čigar poteze ostanejo zastrte, za prihod ob koncu časov, s pričakovanjem, ki ga spremlja drama nepoznanja ali nepriznanja Kristusa Jezusa.

    841 Razmerje Cerkve do muslimanov. “Odrešitveni sklep na vključuje tudi tiste, ki priznavajo Stvarnika; med temi so na prvem mestu muslimani, ki se imajo za izpovedovalce Abrahamove vere in ki z nami častijo edinega, usmiljenega Boga, ki bo sodil ljudi poslednji dan” (C 16; prim. N 3).

    842 Vez Cerkve z nekrščanskimi verstvi je najprej vez skupnega izvora in končnega cilja človeškega rodu:

    Vsi narodi so ena skupnost; isti izvor imajo, ker je Bog storil, da ves človeški rod prebiva po vsej zemlji; en sam končni cilj imajo – Boga. Njegova previdnost, izpričevanje njegove dobrote in njegovi odrešenjski sklepi se razprostirajo na vse ljudi, dokler se ne bodo izvoljeni zedinili v svetem mestu (N 1).

    843 Cerkev priznava v drugih verstvih iskanje neznanega Boga “v sencah in podobah”, Boga, ki je nepoznan, a vendarle blizu, ker je on tisti, ki daje vsem življenje in dihanje in vse, in ker hoče, da bi se vsi ljudje zveličali. Tako Cerkev vse tisto, kar je mogoče najti v verstvih dobrega in resničnega, ceni “kot pripravo na evangelij in kot dar tistega, ki razsvetljuje vsakega človeka, da bi končno imel življenje” (C 16; prim. N 2; EN 53).

    844 Toda ljudje v svojem religioznem ravnanju kažejo tudi svoje meje in zmote, ki v njih pačijo božjo podobo:

    Često so ljudje, prevarani od hudobnega duha, postali v svojih mislih prazni in so zamenjali božjo resnico z lažjo ter služili stvari bolj kakor Stvarniku, ali pa živijo in umirajo na tem svetu brez Boga in se izpostavljajo nevarnosti končnega obupa (C 16).

    845 Oče je hotel sklicati vse človeštvo v Cerkev svojega Sina prav zato, da bi znova zbral vse svoje otroke, ki so se zaradi greha razpršili in zablodili. Cerkev je prostor, kjer mora človeštvo znova najti svojo edinost in svoje odrešenje. Cerkev je “spravljeni svet” (sv. Avguštin, serm. 96,7,9). Je ladja, ki “pleno dominicae crucis velo Sancti Spiritus flatu in hoc bene navigat mundo” (“s polnim jadrom Gospodovega križa in gnana po vetru Svetega Duha srečno plove po tem svetu” (sv. Ambrož, virg. 18,118). Po spet drugi podobi, ki je bila draga cerkvenim očetom, jo prispodablja Noetova ladja, ki edina rešuje iz vesoljnega potopa (prim. še 1 Pt 3,20-21).

    Več na: https://marija.si/gradivo/kkc/iii-cerkev-je-katoliska/

    BOŽJE USMILJENJE, KI VEDNO IN POVSOD SPREMLJAŠ VSE LJUDI, ZAUPAMO VATE!

    Odgovori
  10. janez says:
    28. novembra, 2024 at 18:03

    Opomnik za življenje ali Vita tua est Academia Operosorum

    1. Vsak dan, ki ti je namenjen koristno preživi v službi bližnjih in zastonj razdajaj vse svoje talente, ki si jih tudi zastonj prejel ob rtojstvu od Boga, pa boš poslal ljudem dragocen delček večnosti in boš z dobroto osrečeval in boš srečen.
    2. Biti mlad pomeni verjeti v čudo, da je tudi nemoguče mogoče, ko iz potresnih ruševin rešiš človeka, ko nahraniš lačnega in potolažiš trpečega z mano in dobroto in ko pomagaš povsod, kjer te potrebujejo bližnji, ko premagaš sebe.
    3. Ne dovoli, da bi tvoja življenjska radost in sreča bila odvisna od tisoč in ene malenkosti, ampak presegaj drobne malenkosti s pogumom in dobrodušno velikopoteznostjo, ko je treba pomagati in opogumiti ponižane in razžaljene in pokazati pot in vzor kako iti naprej, ko se uporno spoprimeš s težavami in se tebi in drugim odprejo rešitve.
    4. Ko ti bo težko, poskušaj biti mali igrivi nasmejani klovn, ki pripoveduje skeče, poje pesmi, ali prešerno igra na gosli in tako prinaša radost in veselje žalostnim ljudem, upanje obupanim in odrešitev vsem tistim, ki so izgubili smoter, cilj in pot v življenju. Včasih moraš koga preprosto razvedriti z besedami in glasbo srca, saj ko pomagaš bližnjim pomagaš sebi.
    5. Temelj ljudske sreče je globoka sigurnost, spontana radost v malih stvareh in velika enostavnost, ko je treba imeti človeka preprosto rad in objeti trpečega ter obrisati solze z lic otroka, ki je v vojni ostal brez staršev, mu ponuditi hrano, streho in uteho kot Kristus, ki je za lačne in bolne ter trpeče prišel na svet in na križu daroval sebe.
    6. Smeh osvobaja in razvedri potrte ter je najboljša kozmetika za zunanjost in najboljše zdravilo za notranjost, ko neopazno vstopi v kamrico srca in prežene skrbi.
    7. Ne osrečuje obilje, ampak to, v čemer uživaš. Ko lahko uživaš v enem cvetu, v enem nasmešku, v igri otroka, v letu metulja, v radosti matere, ki so ji pozdravili v bolnici sina, v nasmehu očeta, ki se mu je domov vrnil izgubljeni sin, si bogatejši od vseh milijonarjev, ki imajo vse kar si poželijo, pa vendar ostajajo nezadovoljni in se ničemur več ne veselijo. Zakaj, ker so bogataši kot Babilonski stolp preobteženi in preobloženi z zlatom, z denarjem, s hišami, avtomobili, tovarnami, bankami in drugim premoženjem, ki ne osrečuje ampak prinaša nove in nove skrbi in ker bogastvo kot mamon vseskozi nagovarja imetnika, da bi pridobival in imel še več kot doslej. Kaj pomaga bogatašu vse bogastvo sveta, če je nesrečen in osamljen in ga nihče ne razume ter ne vidi smisla v življenju!
    8. Bodi dober kakor sonce, saj to navkljub vsej hudobiji in bedi sveta, vsako jutro gotovo vzide in prinese toploto in svetlobo med nas pravičnike in grešnike, brez razlike.
    9. Naj bo vsakdo srečen s koščkom neba v Tvoji roki, s prijazno besedo izrečeno bližnjemu in strpnostjo do različnosti, ki jo izkazujejo drugi.
    10. Optimizem je kot svetloba v temo tisti najčudovitejši in najcenejši recept, da dolgo živiš zdravo in srečno in da te imajo ljudje radi. Optimistični ljudje živijo djle in lahko veliko dobrega naredijo za druge in zase. V Bogu premoremo vse, kar potrebujemo. On je naša Pot, naš Učenik in Odrešenik.
    11. Odpuščajmo sebi in drugim ter popravimo vse prizadejane krivice! Prosimo za Odpuščanje Boga in se spovejmo svojih grehov, da bomo lahko spet vse začeli na novo, brez stare prtljage. In osvobojeni vseh bremen pojdimo in naredimo vse, kar hoče Bog od nas, ki nam je vse talente in darove zastonj daroval, da bomo marsikaj dobrega naredili in Boga Slavili!
    12. Slavimo in častimo Boga s Pravičnim in Bogaboječim Življenjem tako, da bomo kot dobri ljudje čimbolj podobni Jezusu, se mu Zahvaljevali za vse kar smo zastonj prejeli in bili dobri verni Božji Otroci tako, da bomo vedno spolnjevali Presveto Božjo Voljo. Ljubimo Boga z molitvami in dobrimi deli in prinašajmo ljudem kot misijonarji na svet Božjo Luč Upanja in Ljubezni.

    Janez

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja