Članki za dušo

14.971 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   5. decembra, 2024 at 14:13

   KATEHEZA MED SPLOŠNO AVDIENCO O SVETEM DUHU IN EVANGELIZACIJI

   V SREDIŠČU KATEHEZE MED SPLOŠNO AVDIENCO V SREDO, 4. DECEMBRA 2024, JE BILO
   DELOVANJE SVETEGA DUHA PRI EVANGELIZACIJI. PAPEŽ JE DEJAL, DA JE EVANGELIJ
   TREBA OZNANJATI »PO SVETEM DUHU«.

   PRIDIGATI Z MAZILJENJEM SVETEGA DUHA pomeni, da se zanašamo na Duha in njegovo moč.
   Izpostavil je, da duhovniki pri pridiganju ne oznanjajo sebe, ampak Gospoda, zato naj pridige ne bodo
   dolge.

   SVETOPISEMSKI ODLOMEK: 1 Kor 2,1.4-5

   »Bratje, tudi ko sem jaz prišel k vam, […] moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah
   modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak
   na Božji moči.«

   Kateheza z naslovom »Oznanjati evangelij v Svetem Duhu. Sveti Duh in evangelizacija« objavljena na:

   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-12/kateheza-med-splosno-avdienco-o-svetem-duhu-in-evangelizaciji.html

   MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …

   Odgovori
2. Miro says:

   5. decembra, 2024 at 11:45

   POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

   KAJ KORISTI ČLOVEKU VES NJEGOV TRUD IN PRIZADEVANJE NJEGOVEGA SRCA, S KATERIM
   SE MUČI POD SONCEM? (Prd 2,22.24-25)

   Več sorodnih svetopisemskih navedkov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=569&t=5#%C8lovek+-+njegovo+bistvo+in+po%E8etje

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     5. decembra, 2024 at 11:45

     BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

     Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
     Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
     Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

     Odgovori
     • Miro says:

       5. decembra, 2024 at 11:54

       BOGU HVALA ZA ŽIVO BOŽJO BESEDO! TA NAM V VSAKEM TRENUTKU POKAŽE
       KJE JE V TEM TRENUTKU MOJA IN TVOJA “DUHOVNA BARKA”. VENDAR NIKOLI
       ZA OBSODBO ČLOVEKA, AMPAK ZA NJEGOVO ODREŠENJE IN VEČNO SREČO!

       MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH …

       Odgovori
3. Miro says:

   4. decembra, 2024 at 12:53

   VZEL JE SEDMERO HLEBOV IN RIBE, SE ZAHVALIL, JIH RAZLOMIL IN DAJAL UČENCEM, UČENCI PA MNOŽICAM

   IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 15,29-37)

   Tisti čas je prišel Jezus h Galilejskemu morju; stopil je na goro in tam sédel. Prišle so k njemu velike množice, ki so imele s seboj hrome, slepe, kruljave, neme in mnogo drugih. Položili so jih pred njegove noge in jih je ozdravil; množice so se začudile, ko so videli, da nemi govorijo, da so kruljavi zdravi, da hromi hodijo in slepi gledajo. In slavili so Izraelovega Boga.

   Jezus pa je poklical svoje učence in rekel: »Ljudstvo se mi smili; kajti že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti; lačnih pa nočem odpustiti, da morda ne omagajo na poti.« Učenci mu rečejo: »Od kod bi vzeli v puščavi toliko kruha, da bi nasitili toliko množico?« Jezus jim reče: »Koliko hlebov imate?« Rekli so: »Sedem, pa malo ribic.« Velel je ljudstvu sesti po tleh; in vzel je sedmero hlebov in ribe, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili; in, kar je ostalo koscev, so pobrali – sedem polnih košar.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Mt%2015%2C29-37

   Odgovori
   • Miro says:

     4. decembra, 2024 at 12:54

     SEDEM HLEBOV

     Na vzpetini nad Galilejskim jezerom je bila ob Jezusu zbrana velika množica. Preden je Jezus nasitil te, ki so z njim vztrajali že tri dni, je »vzel tistih sedem hlebov in ribe, se zahvalil, razlomil hlebe in dajal učencem, učenci pa množicam« (Mt 15,36).

     Kako drugačno bi bilo življenje po naših domovih, če bi ta preprosti obred zahvalne molitve pri obedu po Jezusovem vzoru znova uvedli v svoje družine. Ob uri obeda, in ne kadar koli, ko se komu zahoče, da seže po hrani, bi otroci z očetom in mamo sedli k družinski mizi. Oče bi vse navzoče povabil k zbranosti in tako kot Jezus opravil zahvalno molitev. Morda takole: »Draga žena, dragi otroci, dobri Bog nam je izkazal svojo ljubezen, da smo lahko skupaj. Veselimo se drug drugega in dobrot, ki jih imamo na mizi. Naj Gospod sprejme našo zahvalo. Posebej se zahvalimo mami, ki je vodila pripravo kosila, in vsem, ki ste pri tem pomagali. Naj nas Gospod varuje in blagoslavlja.« Tem preprostim besedam naj oče ali kdo od otrok doda Očenaš in Zdravamarijo.

     Takšna preprosta molitev je neprecenljive vrednosti. Noben vzgojni prijem ga ne more enakovredno nadomestiti. Otroci se navadijo, da so obedi občestven dogodek, zato ne jedo zunaj dogovorjenih obedov. Ne stikajo po hladilniku tik pred kosilom ali takoj po njem. Niso zasvojeni z nezdravimi slanimi in sladkimi prigrizki, ki jih nenadzorovano uživajo, in tako z zdravju škodljivimi nadomestki premagujejo svojo samoto, depresivnost, ko ima družina samo skupno streho, toaleto in hladilnik, sicer pa družinski člani živijo drug mimo drugega in komunicirajo le še o tehničnih zadevah sobivanja.

     Družinski obed po Jezusovem vzoru družinske člane vsak dan spomni, da dobrine, ki jih imajo, niso samoumevne, o čemer pričajo številke o več milijonov lačnih, o množicah, ki nimajo stalne strehe nad glavo, so brez urejenih stranišč in zdrave pitne vode. Otrok, ki vidi, da se oče in mati zahvaljujeta Bogu, odkriva tudi njuno ranljivost. Vse bolj se zaveda, da starši niso vsemogočni, ker morajo za dobrine, ki jih imajo, trdo delati in se bojevati v neizprosni areni sodobnega kapitalizma. Otrok čuti, da oče ni trden sam iz sebe, iz svojih lastnih duševnih in telesnih moči, ampak da se tudi on opira na nekoga, ki je večji od njega, na Boga. Ko otrok povsem nezavedno občuti ranljivost svojih staršev, želi biti z njihovo krhkostjo solidaren, zato jih ne izsiljuje za stvari, ki jih ne potrebuje; ne dela jim težav, ki bi izvirale iz njegove malomarnosti, lenobe in neodgovornosti. Zaveda se, da bodo kot družina močni le, če bodo držali skupaj in se podpirali.

     Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

     https://portal.pridi.com/2024/12/04/sreda-4-december-2024-sedem-hlebov/

     Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

     Odgovori
     • Miro says:

       4. decembra, 2024 at 12:58

       SVETA BARBARA: ENA OD ADVENTNIH GLASNIKOV, KI NAZNANJAJO BOŽIČ

       Zato ponekod na ta dan posadijo pšenično zrnje v plitvo posodo, ki je potem božični okras,
       drugod pa s češnje odlomijo vejico in jo dajo v vodo, da ob božiču zacveti. Ponekod to storijo
       šele na praznik sv. Lucije, tj. deset dni kasneje.

       https://portal.pridi.com/dogodek/sv-barbara-za-bolj-cvetoci-bozic/2024-12-04/

       Sv. Barbara, prosi za nas!

       Odgovori
4. Miro says:

   4. decembra, 2024 at 12:44

   “HVALEŽNOST JE ENO IZMED GLAVNIH ZDRAVIL ZOPER NAPUH” (Božje okolje 01/2023, Aleteia, 24/01/24)

   TRDA JE POT DO PONIŽNOSTI. POGOVOR Z JEZUITOM P. JANEZOM POLJANŠKOM O NAPUHU IN ZDRAVILIH ZANJ

   Odlomek iz pogovora:

   ALI LAHKO PREVZETEN ČLOVEK SPOZNA BOGA?

   Bog se more razodeti vsakemu človeku, vendar ima pri napuhnjenih, napihnjenih težje delo, da jim pride do srca. V evangeliju vidimo, kako težko je Jezus omehčal srca tistih, ki so se imeli za pravične in so obsojali druge. Nagovarjal jih je enkrat blago s prilikami, drugič trdo z opomini, z vzkliki “gorje vam”, a je v glavnem naletel na gluha ušesa in na vedno večjo sovražnost, ki ga je pripeljala na Kalvarijo.

   Vendar Bog ne odneha: osvojil je ošabnega Pavla in ga naredil za apostola narodov, premagal je Frančiška Asiškega, Ignacija Lojolskega in podobne, ki so bili zelo častihlepni. Njihove strasti je preustvaril tako, da so po spreobrnjenju v ljubeči ponižnosti delali vse v Božjo slavo. Prevzeten človek mora pasti s konja in sesti na osliča, spoznati in sprejeti mora, da je “siromak in bednež, ubog, slep in nag” (Raz 3). In to je delo Božje milosti.

   Celoten pogovor na: https://si.aleteia.org/2024/01/24/hvaleznost-je-eno-izmed-glavnih-zdravil-zoper-napuh

   JEZUS, KROTKI IN IZ SRCA PONIŽNI, UPODOBI NAŠE SRCE PO SVOJEM SRCU!

   Odgovori
   • Miro says:

     4. decembra, 2024 at 13:01

     MOLIMO ZA PONIŽNOST V SRCU:

     Pridi, o Gospod, in se potopi v moje srce. Očisti in osvobodi
     me vseh grehov in posveti mojo dušo. Operi jo pokvarjenosti,
     zaceli rane, zatri njeno trmo, raztopi njeno hladnost in popravi
     vsa razpotja. Naredi me ponižnega, da te bom razveseljeval in
     da se ne bova nikoli ločila. Daj mi moči, prave vere, trdnega
     upanja ter iskrene ponižnosti; daj, da bom vedno izpolnil tvojo
     voljo. Amen.

     (vir: Aleteia)

     Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

     Odgovori
5. janez says:

   4. decembra, 2024 at 11:09

   Dr. Danijel Brkič: ODLIKA KRISTJANA JE PONIŽNOST, KI JE ODVISNOST OD BOGA

   Celotno krščanstvo je učenje ponižnosti. Ponižnost pomeni odvisnost od Boga (Avguštin iz Hipona). Za Boga je boljši tisti človek, ki je grešil, a se je za svoje grehe pokesal, kot tisti, ki ni grešil, a misli, da je pravičen. Odrešenje ni odvisno od tega, ali sem grešen ali ne, ampak od Božje milosti. Kdor ni ponižen, se ne more rešiti, ker človeški napuh odklanja potrebo po Bogu (Jean Kalvin). Brez ponižnosti ni svetosti. Ponižnost prizna svoje napake, zmote, strahove, dvome in ranljivost. Ponižen človek prosi za pomoč, ko jo potrebuje, in za odpuščanje, ko uvidi svoje stanje. »Krona kristjana je ponižnost.« (M. Luther) Težko je biti ponižen. Težko je priznati, da se motim. Težko je, če se kdo ne strinja z mojim prepričanjem in to smatram kot osebni napad. Težko se je družiti z ljudmi, ki mi ne odobravajo; počutim se manjvreden. Tako in tako nas stalno bombardirajo: Nisi dovolj dober, uspešen, bogat, vitek, čeden, zdrav, inteligenten, ustrezen, sposoben, popoln … Ni čudno, da se počutimo kot žrtev.

   Bog je najbolj ponižna oseba, zaradi česar je največji in neminljivi. Bog Stvarnik je toliko ponižen, da skrbi za najmanjše stvarstvo; za ptice neba, lilije na polju, za grešnike, za vso floro in favno, za vso živo in neživp prirodo in ljudi, za vse Stvarstvo … Tako je zapisano v Evangeliju po Mateju (Mt 6,26-30). Božjo ponižnost vidimo v Jezusovem učlovečenju in križanju. Vidimo jo v Jezusovem umivanju učenčevih nog (Jn 13,14). Ponižnost nas naredi podobne Kristusu. Ponižnost je mati vseh vrlin, napuh pa vzrok vseh grehov. Izak Sirski je bil tako ponižen, da je rekel: »Raje privolim, da me vsak dan stokrat vržejo v vročo peč, kot da bi živel neodvisno od Boga.« Potem je dodal: »Človek je ustvarjen tako, da veruje v Boga. Ne verjeti vanj je sprevrženost ošabne človeške narave in je vzrok vsega zla.« Biti ponižen pomeni biti odvisen od Boga, tako kot je otrok odvisen od očeta. Zato je Jezus rekel: »Kdor se poniža kot otrok, bo naj-večji v nebeškem kraljestvu« (Mt 18,4). Spomnimo se babilonskega stolpa, ki ga je gradila človeška aroganca, a ga je Bog sesul v prah (1 Mz 11,4). Nekje piše naslednje: »Ponižnost je čudna reč; v trenutku, ko pomisliš, da jo imaš, jo izgubiš.« Mnogi žvrgolijo in razlagajo, kako so skromni in ponižni, a obnašajo se, kot da so središče vesolja. Kaj je krščanska ponižnost? Ponižnost ni nasprotje ošabnosti, kot to običajno tolmačimo. Ponižnost je odvisnost od Boga: »Bog, bodi milostljiv meni grešniku!« (Lk 18,13) Ponižnost ni v tem, da se imamo za ničvredne, ali da se dovolimo izkoriščati, zatirati in tlačiti. Ponižnost ni degradacija človeka. Ponižnost ni, da smo tihi, neopazni, poslušni, plašni, mirni, svetniški, nežni, blagi, pasivni in nezgovorni ter neprepoznavni v družbi. Jezus Kristus je bil ponižen, pa tega ni počel, ker je marsikaj povedal apostolom, ljudem in farizejem. Ne gre za temperament, niti za karakter (značaj), niti za moralnost. Poznamo veliko ljudi, ki so navidezno ponižni, a kaj ko zaupajo vase in v svojo človeško vsemogočno pravičnost, druge pa farizejsko precejajo in zaničujejo. Ponižnost je duhovna in srčna vrlina. Je krepost notranjega človeka, človeškega srca in duha.

   Ponižnost ne spodkopava ambicioznosti, znanja, napredka, inteligence, razuma, bogastva, uspeha, talentov, darov. Ponižnost ne pomeni biti ljudem predpražnik. Ne pomeni odreči se svojih pravic, klečeplaziti in se dovoliti trpinčiti in poniževati ter dovoliti da nas mogočniki in občastniki razvrednotijo kot človeka. Ponižnost ne pomeni biti nesamozavesten. Ponižnost ne označuje pokornosti in suženjstva ljudem. Ponižnost ni znak šibkosti, ampak duhovne veličine človeka ter etike in morale in globoke Vere v Boga. Jezus je presenetil, ko je med učence postavil otroka in rekel: »Kdor se poniža kot otrok, bo največji v nebeškem kraljestvu.« (Mt 18,4) Otrok je postal Jezusovo učno sredstvo, impresivno znamenje. Z otrokom je Jezus pokazal in izrazil veličino ponižnosti. »Resnično, povem vam: Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo!« (Mt 18,3) Z otrokom jih je opozoril, da gredo v napačno smer, stran od nebeškega kr-ljestva. Krepost ponižnosti je izrazil z otrokovo odvisnostjo in iskrenostjo brez sprenevedanja. Célo življenje se borimo proti odvisnosti in hočemo biti neodvisni. Hočemo biti tudi pošteni in pravični. Največja težava starosti ali bolezni je, da se nismo pripravljeni soočiti s tem, da smo odvisni od drugih, pa tudi naša občasna neiskrenost. Nočemo si priznati, da potrebujemo pomoč drugih, da nas oblačijo, hranijo, umivajo in za nas skrbijo. Otrok je popolnoma odvisen od staršev. Prava ponižnost pomeni iskrenp in goreče sprejeti dejstvo, da smo odvisni od Boga. Slavnega ameriškega pianista, skladatelja in dirigenta Leonarda Bernsteina so vprašali, katere glasbenike dobi najtežje za igranje v simfoničnem orkestru. Odgovoril je: »Tiste, ki igrajo note druge violine, druge flavte, drugega roga …, kajti vsi hočejo igrati prvo violino, prvo flavto, prvi rog.« Ljudje imamo o sebi visoko mnenje in v nas tiči rivalstvo in želja po vladanju in biti prvi in najboljši. Ponižnost je stanje duše, ko prepoznavamo svojo odvisnost od Boga; svojo šibkost in nečistost. Bog počiva v dušah ponižnih (Izak Sirski).

   Avguštin Izpovedi 10,27
   »Pozno sem Te vzljubil. Pozno sem Te vzljubil, o Lepota, večno davna, večno nova! Pozno sem Te vzljubil! Glej, ti si bil znotraj in jaz zunaj, sem Te iskal in se metal v brezoblično in nelepo, pred lepoto vsega, kar si ustvaril.Bil si z mano in nisem bil s Teboj … Drža-le so me daleč od Tebe stvari, ki niso ob-stajale v tebi.Jokal si, jokal za menoj in razbil mojo glu-hoto. Sijal si, sijal in Tvoja Svetloba je pregnala mojo slepoto. Dehtel je Tvoj vonj in srkal sem tvoj vonj, vzdihoval po Tebi in po Tebi koprnel. Okusil sem Te in sedaj sem lačen in žejen po Tebi. Dotaknil si se me in gorim in hrepenim po Tvojem Miru!«
   Avguštin iz Hipona (354-430) je bil cerkveni oče, teolog, filozof in pisec.

   Prof. dr. Danijel Brkič, pastor Evangeljske Cerkve Dobrega Pastirja v Novem mestu in profesor evangeljske teologije v Zagrebu.

   Molitev za ponižnost (Ognjišče)
   Gospod Bog, pomagaj nam,
   da se naučimo iskrene ponižnosti,
   kajti bolj ko smo ponižni, bližje smo tebi.
   Želimo služiti bratom in sestram zaradi tebe.
   Naj to služenje navdihujeta
   velika ponižnost in ljubezen!
   Kadar bomo čutili,
   da moramo biti odločni,
   naj ostanemo ponižni in ljubeznivi.
   Opogumi nas,
   da bomo prav uporabljali talente,
   ki si nam jih podaril.
   Naj to delamo s hvaležnim srcem,
   v zavesti, da smo jih prejeli od tebe.
   Naj postanemo vedno bolj podobni tebi,
   ki si »krotak in v srcu ponižen«. Amen.

   Odgovori
   • Miro says:

     4. decembra, 2024 at 12:50

     Najlepša hvala posredovanje teh in drugih spodbudnih razmišljanj, ki dvigajo našega duha
     k našemu ODREŠENIKU JEZUSU KRISTUSU – po Presveti Devici Mariji!

     MOLIMO: JEZUS, KROTKI IN IZ SRCA PONIŽNI, UPODOBI NAŠE SRCE PO SVOJEM SRCU!

     Odgovori
     • Miro says:

       4. decembra, 2024 at 13:44

       ŠE IN ŠE Z VERO IN ZAUPANJEM MOLIMO:

       Pridi, o Gospod, in se potopi v moje srce. Očisti in osvobodi
       me vseh grehov in posveti mojo dušo. Operi jo pokvarjenosti,
       zaceli rane, zatri njeno trmo, raztopi njeno hladnost in popravi
       vsa razpotja. Naredi me ponižnega, da te bom razveseljeval in
       da se ne bova nikoli ločila. Daj mi moči, prave vere, trdnega
       upanja ter iskrene ponižnosti; daj, da bom vedno izpolnil tvojo
       voljo. Amen.

       (vir: Aleteia)

       Čisto srce, o Bog, mi ustvari in duha stanovitnosti v meni obnovi!

       Odgovori
6. janez says:

   4. decembra, 2024 at 10:52

   Delavnice molitve in življenja: KDO JE ZAME JEZUS? KAJ VSE MI POMENI?

   Jezus je zame: – UČLOVEČENI, ki je s svojo smrtjo na križu odrešil svet in s tem vsem ljudem ponudil možnost, da se zveličajo; – Vzornik; – Rešitelj; – Prijatelj; – Opora; – Moč; – Vzvišeni; – Pomočnik; – Luč, ki razsvetljuje moje življenje; – Trdnost; – Učitelj;

   Moj Zvesti, moj Prijatelj, moj Nežni, moj Mogočni, moj Gospod in moj Bog! Pomeni mi smisel življenja, je moje upanje in moja tiha sreča!

   On je (moja) pot popolnosti.

   Odrešenik, Učitelj, Ljubezen, Mir, Pot, Resnica, Življenje. – Krotkost in ponižnost ter veselje. Z Jezusom začnem in končam dan, je moj zvesti spremljevalec, prijatelj. Veliko mi pomeni njegova navzočnost v evharistiji in Božji besedi. Po njegovi besedi “kar storite kateremu izmed mojih najmanjših bratov, meni storite” – tudi njegova navzočnost med nami!

   Jezus je moj prijatelj, moj Voditelj, za katerim grem po poti, ki je Njegova in vodi tja, kjer me želi imeti. On je moj smerokaz, moja usmeritev, tolažnik v stiski in ljubeč prijatelj, ki mi obveže rane. Jezus je Bog, ki ga spoštujem, častim, hvalim in se mu zahvaljujem, ker me rešuje iz greha in mi daje veselje in največjo radost. V Jezusu sem ČLOVEK, ob Njem in z Njim sem BOŽJI OTROK, Njegova sestra. Z Njim sem jaz resnična jaz. Z Njim grem naprej, On je tisti, od katerega vse prejemam in mu lahko vse dajem. On je moja ljubezen, moja izpolnitev, moj Bog in moje vse.
   Je moj Rešenik.

   Jezus mi pomeni vse. Je ljubezen ki se mi daje, je smisel mojega življenja, je moje upanje, je moja moč, je moj Rešitelj, je moja pot in luč, ki mi sveti na tej poti. Jezus je moj prijatelj. Bog, pribežališče, brat v preizkušnji, nekdo, ki me ne obsoja.

   Jezus je zame: ljubezen, mir, razumevanje, navzočnost, zgled ponižnosti … skratka vse, kar ima in deli z drugimi le najboljši prijatelj. Vse to je le Jezus. Njemu je mar zame, zato spremlja vsak moj korak. Hodi pred menoj, a če se mi korak upočasni in začnem preveč zaostajati, stopi za mano. Spodbuja me, pomaga mi premagati ovire na poti. Jezus je moja pot, je moja resnica in moje življenje.

   Zame je Jezus Odrešenik, je moja varnost in prijatelj, Bog brez začetka in konca, zagotavlja mi neminljivost in zvestobo in je hkrati moj prijatelj. Vodi moje življenje in mi razodeva Očeta ter mi kaže smer v življenju. Podarja mi in je vir sreče … je moja pot, resnica in življenje.

   LJUBEZEN. Ljubezen v svojem najčistejšem in najpopolnejšem pomenu. EDINI SMISEL ŽIVLJENJA. VSE. Jezus je Pot, Resnica in Življenje. LEPOTA. Odpuščanje, sprejetost, toplina, varnost, spoštljivost, sprejemanje, tolažba, veselje, radost, lahkotnost, svoboda, podpora, opogumljanje, milina …

   Jezus je zame vse, kar potrebujem za dušo in telo. Občudujem ga kot najbolj svobodnega človeka. Rada bi ga slišala, ko je govoril Izraelcem in je njegova beseda bila izrečena z oblastjo. Da, Jezus ima vse tisto, kar bi tudi jaz potrebovala, da bi ga lahko oznanjala. Bolj kot sem njegova, bolj mi to uspeva. Tukaj se najdem v praznini, če se za to ne potrudim dovolj. Jezus je bližina, ki sega v notranjost, me prevzema! Hvala, Jezus, za tvojo bližino.

   Odrešenik, tolažnik, vodnik, vzornik, spremljevalec, brat, prijatelj, svetla zvezda, luč neizmerne ljubezni, vzor krotkosti in ponižnosti. Jutranja zarja, veselje dneva, mir noči; BREZ NJEGA MI ŽIVETI NI!

   Molitvena pesem k Jezusu:
   Jezus, ti si vse v vsem – Božji Sin.
   Ti si moj Gospod in moj Bog, živi Bog.
   Ti si v meni, jaz v tebi, ti veš vse.
   Ti si varuh mojega življenja.
   Ti si polnost, ki napolnjuje moje bivanje in delovanje.
   Ti dvigaš k sebi mojega duha in ga napolnjuješ z ljubeznijo in milino.
   Ti si moj rešitelj in odrešenik.
   V moje življenje prinašaš mir, veselje in radost.
   Ti si pot, ki me pelje v večno življenje in k vsakemu človeku.
   Ti si dar Boga Očeta, ki vsakomur odpušča in ljubi.
   Ti si kruh, ki mi daje moč za premagovanje preizkušenj in strahov.
   V tebi je vsa lepota, dobrota, ljubezen, pravičnost in usmiljenje,
   iz česar živim.
   Brez tvoje luči tavam v temini vsakdanjega materialnega življenja.
   Ti vsem ljudem prinašaš Svetega Duha.
   Vsak dan in vsak trenutek me napolnjuješ z njim.
   Ti si Beseda, ki me vodi skozi življenje.
   Amen

   Nekateri udeleženci delavnice molitve in življenja v Vipavskem Križu so povedali o Jezusu:

   Jezus je moj vzornik. On me uči hoditi po njegovi poti in je luč na tej poti. Vodi me k resnici, da postajam vedno bolj lačna njegove resnice, ki je moja rešitev. Kaže mi smer življenja in postaja moja trdnjava. Njegove besede me oblikujejo in razsvetljujejo.
   On je moj učitelj potrpežljivosti in ponižnosti, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti. Obenem mi daje pogum, da spremenim to, kar zmorem.
   On je moja hrana za življenje. Hrani me s svojim ognjem ljubezni in nežnosti.
   Naroča mi, naj ljubim vse svoje bližnje in sem z njimi usmiljena. Uči me živeti v nesebični medsebojni ljubezni in sočutnosti do bližnjega.
   Kadar me težijo grehi in slabosti, se mu prepustim, da me s sveto spovedjo razbremeni in duhovno ozdravi. Odpušča moje napake in me osvobaja okovov oholosti. Nudi mi notranji mir, ki me odpira delovanju milosti.
   V težkih trenutkih je moje zavetje in moja tolažba. V trpljenju me njegova navzočnost dviga in tolaži.
   Če bom z Jezusom povezana, bom živela in preživela vse oblike smrti in nasilja, ki prežijo name na moji zemeljski poti.
   Davorina

   Jezus je moja varnost, polnost, počitek, zavetje, trdna opora, moj prijatelj in Odrešenik.
   br. Marjan

   Kako težko je to ubesediti, vendar bom poskusila.
   V stiskah in težkih dogodkih mi pomeni trdno oporo in moč v moji notranjosti.
   V pogledih na lepoto Stvarstva z Njim zapojem pesem Hvala ti, o moj Gospod.
   Ko zvečer zaprem oči, mi pomeni občutje globoke povezanosti, ko jih zjutraj odprem, se mu zahvalim za nov dan.
   V trenutkih povezanosti, v močnem času, globoko občutenje ljubezni, ki se daje tudi vsem mojim dragim; z Njim jih blagoslavljam.
   Tudi ko solze zalivajo oči, mi On daje globok notranji mir in besede tolažbe, daje mi pogum, da grem z Njim tja, kamor sicer ne bi šla, pa tudi pogum, da rečem, kar moram izreči, in globoko v sebi čutim, da On to od mene pričakuje, mi pomaga pri samokritiki o mojih besedah in dejanjih.
   Pomeni mi pomoč, da umolknem, ko je potrebno umolkniti, in spregovorim, ko je to potrebno, ko se ne zavzemam zase, za svoj ugled in uspeh.
   Daje mi pogum, da pokrižam svojega vnuka in mu izrečem: »Pojdi z Jezusom. Z njim je varno!«
   Pomeni mi nedoumljivo skrivnost Njegovega neizmernega daru podaritve samega sebe za nas, zame; neizmerno skrivnost, da se mi daje po sveti evharistiji, da je tam, v tistem malem koščku kruha … in dovoli, da ga sprejmem v svoje srce in grem z Njim naprej na pot darovanja in ljubezni.
   Magda

   Jezus mi pomeni najdragocenejšo osebo, na katero se ob vsaki priložnosti lahko obrnem. On mi nudi oporo, varno zavetje; le Njemu lahko vse zaupam brez zadržkov, brez bojazni, da bi me izdal, ali da me ne bi razumel ali grajal, čeprav moram na njegov odgovor tudi potrpežljivo čakati. Zaupam mu vse svoje veselje in tudi svojo žalost, razočaranja, stranpoti. Govorim mu, kako se počutim, kaj me skrbi, kaj načrtujem; kako bi bila rada prosojna, da bi tisti, s katerimi živim, skozi mene videli in občutili Njega, ki vsakega neizmerno ljubi, ga rešuje njegovih stisk, depresij, misli, neprimernih dejanj. Kako neizmerno je usmiljen, ljubeč, izpraznjen samega sebe, in tudi tega usmiljenja, ljubezni, ponižnosti se hočem naučiti posnemati. Podarja mi svoj Božji mir, ki ga v svetu kljub oceanom ponujenih stvari ne morem najti. Rada bi mu vsak trenutek življenja vračala prijateljstvo, zvestobo, razumevanje, ljubezen … Jezus mi pomeni življenje!
   Marija

   https://dmz.si/2022/10/kaj-mi-pomeni-jezus-kristus/

   Odgovori
   • Miro says:

     4. decembra, 2024 at 13:46

     BOŽJE USMILJENJE, KI VEDNO IN POVSOD SPREMLJAŠ VSE LJUDI, ZAUPAMO VATE!

     Odgovori
   • janez says:

     4. decembra, 2024 at 17:13

     Danes smo imeli Dekanjsko srečanje v naši Cerkvi in pridiga je bila: Kaj mi pomeni Jezus. Obenem smo molili in prosili Boga za duhovne poklice, da bi se več mladih odločalo za duhovnike. G. Martin Golob je zelo lepo vse organiziral. Hvala Bogu na Višavah za vse kar nam je Daroval! Janez

     Odgovori
7. Miro says:

   4. decembra, 2024 at 9:06

   PAPEŽU NIKDAR NE REČEŠ NE (Radio Ognjišče, 1. december 2024)

   NA KAJ JE NAJPREJ POMISLIL MURSKOSOBOŠKI ŠKOF PETER ŠTUMPF, KO MU JE APOSTOLSKI NUNCIJ V SLOVENIJI JEAN MARIE SPEICH SPOROČIL, DA MU JE SVETI OČE FRANČIŠEK ZAUPAL NOVO SLUŽBO?

   Papežu nikdar ne rečeš ne, je povedal za Radio Ognjišče. Na sedež škofije v Kopru bo škof Štumpf umeščen 1. februarja, na dan, ki mu veliko pomeni. Do takrat ga čaka selitev na Obalo, srečevanja z duhovniki in verniki škofije, ki jo bo prevzel, ter seznanjanje z njeno pastoralno dejavnostjo in z njenimi prioritetami. Ne namerava uvesti revolucionarnih novosti, je poudaril, ampak želi predvsem opazovati in slediti izzivom, ki jih prinaša vsak dan posebej. Škof Štumpf se ob tem veseli tudi sodelovanja s svojim predhodnikom, škofom Jurijem Bizjakom.

   Več o tem na: https://radio.ognjisce.si/sl/280/novice/39179/papezu-nikdar-ne-reces-ne.htm

   Odgovori
8. Miro says:

   4. decembra, 2024 at 8:41

   POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

   ČLOVEKOVO SRCE NAČRTUJE SVOJO POT, A GOSPOD VODI NJEGOVE KORAKE. (Prg 16,9)

   Več sorodnih svetopisemskih navedkov na:
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=569&t=5#%C8lovek+-+njegovo+bistvo+in+po%E8etje

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Miro says:

     4. decembra, 2024 at 8:48

     Vse posvečuje Božja beseda in molitev. (1 Tim 4,5)

     BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

     Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
     Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
     Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

     Odgovori
9. Miro says:

   4. decembra, 2024 at 8:39

   “HVALEŽNOST JE ENO IZMED GLAVNIH ZDRAVIL ZOPER NAPUH” (Božje okolje 01/2023, Aleteia, 24/01/24)

   TRDA JE POT DO PONIŽNOSTI. POGOVOR Z JEZUITOM P. JANEZOM POLJANŠKOM O NAPUHU IN ZDRAVILIH ZANJ

   Odlomek iz pogovora:

   V KATERIH KONKRETNIH OBLIKAH SE NAJPOGOSTEJE KAŽE NAPUH?

   Kaže se v želji po časti in oblasti, v gospodovanju nad drugimi, v sojenju in obsojanju drugih in Boga, v samozadostnosti, ko nam Bog ni potreben, v poniževanju drugih in tudi sebe, kadar se imamo za žrtve in se zaničujemo, ko se bojimo poraza, neuspeha, ponižanja; kaže se v perfekcionizmu, v pretenzijah oz. domišljanju, kaj vse nam pripada, kakšne krivice se nam dogajajo, v zahtevah, ki jih imamo do ljudi in do Boga, kakšni bi morali biti in kako bi morali ravnati, v manipulaciji z drugimi, v raznih oblikah narcisizma itd.

   Celoten pogovor na: https://si.aleteia.org/2024/01/24/hvaleznost-je-eno-izmed-glavnih-zdravil-zoper-napuh

   JEZUS, KROTKI IN IZ SRCA PONIŽNI, UPODOBI NAŠE SRCE PO SVOJEM SRCU!

   Odgovori
10. Miro says:

    3. decembra, 2024 at 15:33

    SLAVIM TE, OČE, GOSPOD NEBES IN ZEMLJE, DA SI PRIKRIL TO MODRIM IN RAZUMNIM IN RAZODEL MALIM. DA, OČE, ZAKAJ TAKO TI JE BILO VŠEČ

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 10,21-24)

    Tisti čas je rekel Jezus: »Slavim te, Oče, Gospod nebes in zemlje, da si prikril to modrim in razumnim in razodel malim. Da, Oče, zakaj tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče in nihče ne ve, kdo je Sin, razen Očeta; in kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti.«

    Posebej se je obrnil k učencem in rekel: »Srečne oči, katere vidijo, kar vi vidite! Povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+10%2C21-24&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Odgovori
    • Miro says:

      3. decembra, 2024 at 15:34

      SREČNE OČI

      Srečne oči, ker vidijo, kar vi vidite! Povem vam, da so mnogi preroki in kralji želeli videti, kar vi vidite, pa niso videli in slišati, kar vi slišite, pa niso slišali« (Lk 10,23–24), smo pravkar slišali Jezusa. To nas spominja na neke druge besede iz evangelija. Marijina teta Elizabeta je svojo nečakinjo blagrovala, ker je verovala: »Blagor ji, ki je verovala …« (Lk 1,45). Ali pa spet drug dogodek. Neka žena iz množice je blagrovala Jezusovo mater: »Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!« Jezus tega ni zanikal in ni nasprotoval, a je dodal: »Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo« (prim Lk 11,27–28).

      Iz vseh teh treh dogodkov veje skupno prepričanje, da je velika življenjska sreča in dar, če poznamo Jezusa Kristusa, če smo ga srečali, kar pomeni, če smo kdaj živo spoznali in začutili njegovo edinstvenost, neprimerljivost in verodostojnost.

      Danes se nam ponujajo na nazorskih tržnicah sveta različni življenjski pogledi in nauki. Ko jih tehtamo in primerjamo, potem pa uvidimo, da se z Jezusom ne da primerjati nobena filozofija in nobena človeška modrost, tedaj srečamo Jezusa.

      Srečamo ga, če se lahko pridružimo apostolu Petru, ko je na Jezusovo vprašanje, če ga bodo tudi apostoli zapustili, odvrnil: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš in mi trdno verujemo in vemo, da si ti Sveti od Boga.«.

      Biti srečen. Življenjski cilj marsikoga. Skoraj že naloga – sebi in svojim zagotoviti, da smo “srečni”. Kaj to sploh pomeni? Da se ne bojimo jutrišnjega dneva? Da “pozitivna” čustva prevladujejo? Da izpolniš to, kar si si zadal? Poznam ljudi, ki so živčni in nestrpni, ker niso “srečni”, vseskozi razmišljajo, kaj delajo narobe. Pa je “biti srečen” res merilo?

      Naša največja sreča je, da imamo Jezusa. Boga, ki rešuje. Ki daje za nas svoje življenje. V luči njegove ljubezni trpljenje, bolečina, celo smrt, dobi drugačen okus. Če si z njim, to zadostuje – in veš, da je vse ostalo v življenju samo “za zraven”. Morda nisi samo zaradi njega v trenutku popolnoma srečen – veš pa, da če boš vztrajal z njim, da je dobro.

      Videti Boga sredi vrveža današnjega sveta je pridržano le očem vere, ki more vzkliti iz semena, ki je padlo v srce malega in ponižnega človeka.

      Videti Boga pomeni videti obličje Očeta v Sinu, ki se nam razodeva po Svetem Duhu.

      Videti Boga pomeni skozi človeško nemoč zreti Božjo moč, skozi pohujšanje in nespamet križa zreti Božje veličastvo.

      Prosimo Svetega Duha, naj razsvetli oči našega srca, da bomo zmogli naše težave, padce, stiske in zablode gledati v luči skrivnosti Božjega učlovečenja, smrti in vstajenja.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/12/03/torek-3-december-2024-srecne-oci/

      SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NAŠ ODREŠENIK!

      Odgovori
      • Miro says:

        3. decembra, 2024 at 15:35

        SVETI FRANČIŠEK KSAVERIJ: ZAVETNIK MISIJONARJEV, POLEG APOSTOLA PAVLA NAJVEČJI MISIJONAR

        SV. FRANČIŠEK KSAVERIJ JE VELIK SVETNIK IN PRVI JEZUITSKI MISIJONAR. POLEG SV. PAVLA JE NAJVEČJI MISIJONAR V KATOLIŠKI CERKVI. VELJA ZA USTANOVITELJA MISIJONA NA DALJNEM VZHODU; APOSTOLA INDIJE IN JAPONSKE.

        Več na: https://portal.pridi.com/dogodek/sv-francisek-ksaverij-zavetnik-misijonarjev/2024-12-03/

        Sv. Frančišek Ksaverij, prosi za nas!

        Odgovori