Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.971 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    3. decembra, 2024 at 11:33

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    KOT BOŽJI IZVOLJENCI, SVETI IN LJUBLJENI, SI TOREJ OBLECITE
    ČIM GLOBLJE USMILJENJE, DOBROTLJIVOST, PONIŽNOST, KROTKOST,
    POTRPEŽLJIVOST. (Kol 3,12)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Kol+3%2C12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      3. decembra, 2024 at 11:34

      BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

      Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
      Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
      Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

      Odgovori
      • Miro says:
        3. decembra, 2024 at 12:02

        Ob poglabljanju v BOŽJO BESEDO lahko sami izkusimo, kako je Božja beseda v resnici “živa in dejavna” (Heb 4,12) tako v naši notranjosti kot pri drugih ljudeh!

        BOŽJA BESEDA dostikrat izzove zelo burne reakcije v naši notranjosti. Ne čudimo se in ne vznemirjajmo se pretirano, če se iz notranjih ran večkrat cedi … To je dobro znamenje, da smo z Božjo pomočjo na dobri poti do notranjega ozdravljenja! Pri tem smo na žalost dostikrat podobni, denimo, tistemu alkoholiku, ki že ob sami omembi možnosti zdravljenja ponori, češ saj sem čisto v redu, naj gredo drugi na zdravljenje. Vemo pa, da temu ni tako.

        Res pa je, da globoko notranje ozdravljenje v Gospodovi moči potrebujemo vsi ljudje na tem svetu, tako rekoč od prvega do zadnjega in obratno!

        SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI NAŠ ODREŠENIK!

        Odgovori
  2. Miro says:
    3. decembra, 2024 at 10:53

    “HVALEŽNOST JE ENO IZMED GLAVNIH ZDRAVIL ZOPER NAPUH” (Božje okolje 01/2023, Aleteia, 24/01/24)

    TRDA JE POT DO PONIŽNOSTI. POGOVOR Z JEZUITOM P. JANEZOM POLJANŠKOM O NAPUHU IN ZDRAVILIH ZANJ

    Odlomek iz pogovora:

    ZAKAJ NAPUH IMENUJEMO GLAVNI GREH?

    Pri verouku smo se učili, da poznamo sedem glavnih grehov in napuh je prvi na spisku, ker iz njega izvirajo drugi (požrešnost, nečistost, lakomnost, jeza, lenoba, zavist). V vzhodni puščavski tradiciji so napuh razdelili na dva dela: častihlepnost oz. domišljavost in napuh.

    Pri častihlepju potrebujemo druge ljudi, ki nas občudujejo, hvalijo, potrjujejo, da smo nekaj vredni, pri napuhu pa ne potrebujemo ljudi niti Boga, ker smo nad vsemi, vse sodimo in obsojamo, nad njimi gospodujemo, ne obračamo se na Boga s prošnjo za pomoč, ker smo samozadostni, itd.

    Strast napuha je težko prepoznati in obvladati, saj se hrani tudi z našimi krepostmi. Bolj ko duhovno rastemo in urejamo svoje življenje, bolj smo v nevarnosti, da se povzdigujemo nad druge in jih obsojamo.

    Celoten pogovor na: https://si.aleteia.org/2024/01/24/hvaleznost-je-eno-izmed-glavnih-zdravil-zoper-napuh

    JEZUS, KROTKI IN IZ SRCA PONIŽNI, UPODOBI NAŠE SRCE PO SVOJEM SRCU!

    Odgovori
    • Miro says:
      3. decembra, 2024 at 11:13

      BOGU HVALA za spodbudna, poučna razmišljanja patra Janeza Poljanška. Daj, Gospod,
      da bi nam ta razmišljanja v luči SVETEGA DUHA koristila pri uvajanju v potrebne kreposti
      ponižnosti, hvaležnosti …

      MOLIMO

      Gospod Bog, pomagaj nam,
      da se naučimo iskrene ponižnosti,
      kajti bolj ko smo ponižni, bližje smo tebi.
      Želimo služiti bratom in sestram zaradi tebe.
      Naj to služenje navdihujeta
      velika ponižnost in ljubezen!
      Kadar bomo čutili,
      da moramo biti odločni,
      naj ostanemo ponižni in ljubeznivi.
      Opogumi nas,
      da bomo prav uporabljali talente,
      ki si nam jih podaril.
      Naj to delamo s hvaležnim srcem,
      v zavesti, da smo jih prejeli od tebe.
      Naj postanemo vedno bolj podobni tebi,
      ki si »krotak in v srcu ponižen«.

      Molitev za ponižnost, Ognjišče

      https://revija.ognjisce.si/povejmo-z-zgodbo/1580-poniznost

      Odgovori
  3. janez says:
    3. decembra, 2024 at 10:38

    BOŽJA LJUBEZEN, BOŽJE USMILJENJE IN BOŽJA PRAVIČNOST
    Božje Usmiljenje služi Božji pravičnosti, privede jo do uresničitve, da je Usmiljenje Bogu lastna pravičnost, ker je Bog Ljubezen, ki nas ljubi vedno, saj drugače ne more. Odpušča in oprošča pa lahko samo tisti, kateri nima zahtev čiste stroge legalistične pravičnosti ampak sočutno milostno Sočutno Dobrotno Usmiljenje, ker Bog ve koliko tehtano in nas pozna kaj zmoremo. Bog ve, da brez Njega ne moremo storiti NIČ. Črav je, da se tega zavedamo tudi ljudje! Zato Bog skesanim grešnikom, ki se spokorijo odpušča grehe sedemkrat do sedemdesetkrat v svoji neskončni Božji Ljubezni omogoča po Božjem Usmiljenju grešnikom, ki se spokorijo in opravičijo Bogu Očetu, odpuščanje in nov začetek. To zmore samo Bog, ki je Vsemogočen in Usmiljen. To spada k njegovemu bistvu. Božja pravičnost in Božje usmiljenje postajata podobna, ker je pravičnost tako kot usmiljenje utemeljena v Božji Resnici in Božji Ljubezni.

    Ljudje zaupamo in verjemo v Boga, ker je Dober in Usmiljen. Na koncu vedno zmaga Božje Usmiljenje. Smisel kazni za grešne ljudi, ki se kesajo in spovedo Bogu se smatra kot očiščenje in ne uničenje ljudi ter odpuščanje zaradi Božje Dobrote in Božjega Usmiljenja. Ker je Bog usmiljen in milostljiv, mora tudi človek biti pravičen in bogaboječ ter spolnjevati Božjo Voljo in spolnjevati Jezusov Evangelij. Človek mora imeti harmonični odnos z Bogom, s samim seboj, z drugimi bližnjimi in s celotnim Stvarstvom. Pravičnost in usmiljenje imata pomemben cilj v Božjem Načrtu, da se ljudje po Božji Milosti zveličajo. Pravičnost odkriva razodeta Božja pričakovanja, usmiljenje pa odkriva brezpogojno in zaradi tega nerazumljivo Božjo ljubezen, ker nas Bog ljubi vedno, tudi takrat ko grešimo in s tem žalimo Božjo Ljubezen.

    Po Jezusovem darovanju na križu in Vstajenju smo grešniki odkupljeni za svoje grehe, ker je Bog tako hotel. Da Kristusovo trpljenje človeka osvobaja, ustreza tako Božjemu usmiljenju kot tudi Božji pravičnosti. Pravičnosti zato, ker je s svojim trpljenjem na križu Kristus zadostil za grehe človeškega rodu, tako da je bil človek osvobojen po Kristusovi pravičnosti; usmiljenju pa zato, ker je Bog, ko je videl, da človek ne more sam zadostiti za grehe vsega človeštva, iz Neskončne Božje Ljubezni in želji po spravi z človekom daroval svojega Sina, da bi zanje zadostil. Takšno Božje Usmiljenje je bilo večje, kot če bi človeku Bog odpustil grehe brez zadoščenja.

    Tomaž Akvinski meni, da je usmiljenje največja krepost, človek se namreč v njej podarja drugim, je radodaren. Pomaga tudi drugim v njihovih slabostih. Ta lastnost je najbolj človeška in z njo najbolj izhajamo iz sebe k drugim, to se pokaže v radodarnosti do drugih in v pomaganju v njihovih slabostih. Usmiljenje se najbolj pokaže pri drugih, z njimi in zanje. Pokaže se vzajemnost: slabost drugih prenašamo, ker smo slabotni sami in ker je v nas želja, da tudi nam drugi prenašajo naše slabosti. Tomaž ugotovi, da je usmiljenje Božja lastnost, to pa zaradi tega, ker se v usmiljenju najbolj razodeva vsemogočnost Boga. Mogočnost Boga je v tem, da se ne boji drugega, povsem se daruje nam, povsem nosi in prenaša našo slabotnost. Usmiljenje do drugih nam kaže, kako smo močni in na podlagi tega podobni Bogu v njegovem usmiljenju. »Božje usmiljenje ni v protislovju s pravičnostjo, ampak jo celo dopolnjuje, kolikor se kaže bolj temeljno kakor pravičnost.

    Usmiljenje in ljubezen sta večji od pravičnosti. Ljubezen zahteva pravičnost, pravičnost služi ljubezni. Prvenstvo in moč ljubezni nad pravičnostjo se kaže prav v Božjem Usmiljenju, ker nas Bog Ljubi. Usmiljeno delovanje Boga Odrešenika izvira iz njegove ljubezni do vseh ustvarjenih bitij. Ko se Bog sreča z zlom in hudobijo, še posebno z grehom – se pravi, ko na njegovo ljubezen človek ne odgovori z ljubeznijo – takrat Bog ne trpi, ker ne more trpeti, ampak LJUBI, ker drugače ne more, saj je BOG LJUBEZEN, KI NE MINE NIKDAR! Božja ljubezen ostane usmiljena ljubezen. Na ta način se Božje Usmiljenje kaže kot končni odgovor Boga na zlo in greh. BOŽJE USMILJENJE JE LJUBEZEN DO VSEGA USTVARJENEGA, ki se upira sami korenini ZLA v naši zgodovini – grehu in smrti« Božje usmiljenje je lastnost Vsemogočnosti Boga. Božje Usmiljenje je resničnost, Bog z njo razodeva svojo ljubezen (očetovsko in materinsko). To je ljubezen Boga, ki je nežen, sočuten, prizanesljiv in odpušča. V Svetem pismu je usmiljenje označeno kot Božje delovanje do nas ljudi. Božje usmiljenje ni omejeno v izkazovanju ljubezni, je vidno in tudi otipljivo. Božje usmiljenje je odgovornost Boga do nas. Bog nas želi videti, da smo srečni, veseli, vedri. Bog nam želi vse dobro in najboljše in želi, da vsi Božji Otroci pridemo k Njemu! Človek išče Boga, a Bog še bolj išče človeka, ki ga je ustvaril in ga neskončno ljubi takega kot je. Bog je Ljubezen in Usmiljenje.

    Premišljujem naslednji Jezusov stavek: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in vas postavil, da greste in obrodite sad« (Jn 15,16). Premišljujem tudi, kako Bog hrepeni po tem, da bi vstopil v odnos z vsakim od svojih Otrok, kako hrepeni, da bi se nam podarjal in bil naše najvišje Dobro, da bi bili veseli kristjani. Zato ostajam pod Božjim pogledom, zaupam v njegovo Ljubezen in Usmiljenje, ga prosim, da me pritegne k sebi, da me vodi in uči, kaj je prav in kaj ne, da pride k meni in da vstopi v mene in ostane v meni za vekomaj.

    Pripravljajmo se s pravičnim in Bogaboječim Življenjem, kakor da bo jutri Jezusov Drugi prihod, Živimo pa tako kot nas Uči Jezus in sicer, kakor da bomo še dolgo na Zemlji, Slavili in Častili Boga vsak dan in se Veselili Odrešenja! Hvala Gospod za vse kar si nam Daroval!

    Gotquestions et altro

    Addendum
    Gospod, dobro je, da sem Te iskal in našel,
    vendar čisto drugačnega, kot sem pričakoval.
    Naj prosim med nama spet vzcveti Ljubezen, toda večja kakor prej.
    Prosim dodaj globini še širino in višino, kar mi je doslej manjkalo.
    Priznam, premalo sem Ljubil in doslej sem Te gledal le v sebi.
    Prosim poslej naj Te vidim Gospod predvsem v drugih ljudeh in v Slavi Očeta.
    In končno naj Te iz Ljubezni in Dobrote spoznam takšnega kot Si!
    Razum je pomemben, ampak Ljubezen je najpomembnejša!
    Fernand Lelotte (skrajšano).

    Odgovori
  4. Miro says:
    2. decembra, 2024 at 19:08

    JEZUS PRINAŠA BESEDO, KI OZDRAVLJA. OKREPIL BOM VERO V MOČ NJEGOVE BESEDE

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 8,5-11)

    Ko je Jezus prišel v Kafarnaum, je stopil k njemu stotnik in ga prosil: »Gospod, moj služabnik leži doma mrtvouden in zelo trpi.« Rekel mu je: »Pridem in ga ozdravim.«

    Stotnik mu je pa odgovoril: »Gospod, nisem vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in moj služabnik bo ozdravljen. Tudi jaz, ki sem pod oblastjo in imam vojake pod seboj, rečem temu: ›Pojdi‹ in gre; in drugemu ›Pridi‹ in pride; in svojemu služabniku: ›Stôri to‹ in stori.«

    Ko je Jezus to slišal, se je začudil in rekel svojim spremljevalcem: »Resnično, povem vam, tolike vere nisem našel pri nikomer v Izraelu! Povem vam pa, da jih bo veliko prišlo od vzhoda in zahoda in bodo sedli za mizo z Abrahamom in Izakom in Jakobom v nebeškem kraljestvu.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Mt%208%2C5-11

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Miro says:
      2. decembra, 2024 at 19:09

      MISEL OB EVANGELJSKEM ODLOMKU

      Stotnik prosi Jezusa, da bi ozdravil bolnega služabnika. Jezus je pripravljen iti k njemu,
      vendar se stotnik zanese na učinkovitost njegove besede. Tudi meni Jezus prinaša besedo,
      ki ozdravlja. Okrepil bom vero v moč njegove besede. Gospod, hvala za tvoje odrešenje.
      Naj želim ozdraveti in se trudim živeti kot novi človek.

      Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič

      Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

      Odgovori
  5. Miro says:
    2. decembra, 2024 at 8:34

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    KDO VE, KAJ JE DOBRO ZA ČLOVEKA V ŽIVLJENJU, V TISTIH NEKAJ DNEVIH
    NJEGOVEGA NEČIMRNEGA ŽIVLJENJA, KI JIH PREŽIVI KAKOR SENCA? KDO BO
    NAMREČ RAZODEL ČLOVEKU, KAJ SE BO ZGODILO ZA NJIM POD SONCEM?
    (Prd 6,12)

    Več sorodnih svetopisemskih navedkov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=3&zf=582&t=5#%C8lovek+v+svoji+minljivosti

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  6. Miro says:
    1. decembra, 2024 at 20:35

    “V ADVENTU OSMISLIMO PRIČAKOVANJE JEZUSOVEGA ROJSTVA, KI JE NAJVEČJE DARILO, KI GA LAHKO PREJMEMO” (Aleteia, 01/12/24)

    RAZLIČNE LJUDI SMO POVPRAŠALI, KAJ JIM POMENI ADVENT

    Začenja se adventni čas in čeprav ima svojo “definicijo”, razlago, znane simbole in pomen, verjetno vsakemu izmed nas predstavlja nekoliko drugačen odtenek te skupne definicije. Prav zato smo se na uredništvu odločili, da nekaj ljudi z različnimi poklici in poslanstvi vprašamo, kaj njim pomeni adventni čas, kako ga preživljajo in kako jih nagovarja letos.

    Na koncu članka vas čaka nekaj konkretnih nasvetov, kako advent približati tudi najmlajšim.

    Več o tem na: https://si.aleteia.org/2024/12/01/v-adventu-osmislimo-pricakovanje-jezusovega-rojstva-ki-je-najvecje-darilo-ki-ga-lahko-prejmemo

    KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE, MOLIMO!

    Odgovori
  7. janez says:
    1. decembra, 2024 at 18:31

    ALI IMAMO LJUDJE RESNIČNO SVOBODNO VOLJO? DA IMAMO, V BOGU!
    Če »svobodna volja« pomeni, da Bog da ljudem priložnost za sprejemanje odločitev, ki resnično vplivajo na njihovo usodo, potem je odgovor »da«, ljudje imajo svobodno voljo, ki je Božji Dar. Trenutno grešno stanje sveta je neposredno povezano z odločitvami, ki sta jih sprejela Adam in Eva. Bog je ustvaril človeka po svoji podobi in to je vključevalo sposobnost odločanja. Vendar svobodna volja ne pomeni, da lahko človek dela vse, kar se mu zljubi, OZIROMA VSE KAR HOČE. Naše odločitve so omejene na to, kar je v skladu z našo naravo. Na primer, človek se lahko odloči, da bo prečkal most ali pa ne. Ne more pa se odločiti, da bo most preletel. Njegova narava in fizične moči ter sposobnosti mu preprečujejo letenje. Podobno se človek ne more odločiti, da bo samega sebe naredil pravičnega brez Boga. Njegova (grešna) narava mu preprečuje, da bi izbral pravičnost (Pismo Rimljanom 3,23; 8,7). Tako je naša svobodna volja omejena z našo grešno naravo in ni mogoča brez Boga!.

    Ta omejitev pa ne zmanjšuje naše človeške odgovornosti. Sveto pismo jasno pove, da nam Bog ne le da sposobnost odločanja, ampak tudi odgovornost, da se modro odločamo. V Stari zavezi je Bog izbral narod (Izrael), ampak posamezniki v tem narodu so še vedno imeli dolžnost, da izberejo poslušnost Bogu. Prav tako je Bog posameznikom izven Izraela omogočil, da bi verjeli vanj in hodili za njim (npr. Ruta in Rahaba). V Novi zavezi se grešnikom kar naprej naroča, naj se »spreobrnejo« in »verujejo« (Evangelij po Mateju 3,2; 4,17; Apostolska dela 3,19; Prvo Janezovo pismo 3,23). Vsak klic k spreobrnitvi je klic k odločitvi oz. izbiri. Zapoved, naj verujejo, predpostavlja, da je poslušalec odgovoren, da bo poslušen tej zapovedi. Jezus je prepoznal problem nevernikov, ko jim je povedal: »Toda vi nočete priti k meni, da bi imeli življenje« (Evangelij po Janezu 5,40). Jasno je, da bi lahko prišli, če bi hoteli; njihov problem je bil, da so se odločili, da ne bodo prišli. Bili so mrtvi v grehu in niso hoteli priti. »Kar bo človek sejal, bo tudi žel« (Pismo Galačanom 6,7) in tisti, ki niso odrešeni, so »neopravičljivi« (Pismo Rimljanom 1,20–21).

    Toda kako lahko človek izbere, kar je dobro, če mu to preprečuje grešna narava? Samo z Božjo milostjo in močjo lahko svobodna volja resnično postane »svobodna« v smislu, da je človek omogočeno izbrati odrešitev (Evangelij po Janezu 15,16). Sveti Duh je tisti, ki deluje v človeku in po njegovi volji, da obnovi tega človeka (Evangelij po Janezu 1,12–13) in mu da novo naravo, novega človeka, »ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice« (Pismo Efežanom 4,24). Odrešitev je Božje delo. Obenem pa so naši grešni motivi, želje in dejanja prostovoljna in smo po pravici odgovorni zanje. Le v Bogu lahko premorem svoj Mir in Ljubezen in svojo pravo svobodno Voljo tako, da spolnjujem Božjo Voljo in hodim za Jezusom! Da spolnjujem v Življenju Jezusove Nauke iz Evangelija in dajem Zgled Pravičnega Življenja, Dobrote in Usmiljenja sebi in vsem drugim. Da prosim Boga Poduka, kaj hoče od mene!

    Medmrežje Gotquestions

    Odgovori
  8. Miro says:
    1. decembra, 2024 at 17:43

    BOŽJA BESEDA JE ŽIVA IN DEJAVNA, OSTREJŠA KAKOR VSAK DVOREZEN MEČ IN
    ZAREŽE DO LOČITVE DUŠE IN DUHA, SKLEPOV IN MOZGA TER PRESOJA VZGIBE IN
    MISLI. (Heb 4,12)

    MOLIMO: PRIDI, SVETI DUH

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih
    in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo
    in prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči.
    Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav,
    in vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    BOŽJA BESEDA NAM GOVORI: VARUJTE SE, DA VAM SŔCA NE BODO OBTEŽENA
    Z RAZUZDANOSTJO, PIJANOSTJO IN ŽIVLJENJSKIMI SKRBMI IN DA VAS TISTI DAN
    NE UJAME IZNENADA KAKOR ZANKA. (Lk 21,34)

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    Odgovori
  9. janez says:
    1. decembra, 2024 at 16:36

    BOG NAS LJUBI IN JE VEDNO Z NAMI. SMO TUDI MI VEDNO ZVESTI NAŠEMU BOGU?
    Bog nas je ustvaril zato, ker nas Ljubi brezpogojno, vsakogar, ljubi tudi sovražnike in zoprneže. Imamo svobodno voljo, da gremo po Njegovi poti Odrešenja ali pa da lahko nekam zaidemo brez Evangelija in vodstva našega Boga. Iz prilike o Izgubljenem sinu pa zvemo, da se Bog razveseli vsakogar, ki se vrne k Njemu. Na nas je, da delamo Dobro, Ljubimo in Odpuščamo. In Bog to vidi in nam bo povrnil. S svobodno voljo se odločamo, ali gremo po Poti Odrešenja in sledimo Naukom Evangelija. Prosimo Boga za Božje Vodstvo in Milost.

    Doslej je bilo že večkrat poudarjeno, da smo vsi ljudje na Zemlji po Božji Ljubezni ustvarjeni po Njegovi Milosti in da imamo svobodno voljo ter se odločamo ali bomo sledili Bogu in Evangeliju ali pa bomo zašli na kriva Pota, kjer ni Boga. Bog nikogar ni določil vnaprej, da se bo izgubil ali zašel, kot trdijo nekateri, ker nas vse Ljubi brez Izjem, saj drugače ne more. Bog prezpogojno Ljubi vse ljudi in se veseli vsakogar, ki gre k Njemu in/ali ki se zopet vrne k Njemu kot Izgubljeni Sin v Evangeliju. Mislim, da Bog nikogar ne sili v nekaj, vendar pomaga vsakomur, ki ga prosi pomoči in Božjega Vodstva, ko zboli, se izgubi, zaide na čudna pota ipd. Bog tudi poseže in spreobrne ljudi kot je npr. v Damasku preganjalca Kristjanov Savla, da je postal apostol Pavel in goreč kristjan. Na nas je, da spoštujemo deset Božjih Zapovedi in Evangelij našega Boga. Ker verniki nimamo dovolj teološke izobrazbe in kljub temu da lahko veliko beremo velja, da o Bogu vemo zelo zelo malo ali pa skoraj nič. Tudi v znanosti vemo, da so pravi znanstveniki zelo delovni in skromni, ker vedo, da zelo malo vedo. Ko odkriješ nekaj novega se nam odprejo nove razsežnosti skrivnosti, dileme in tančice, ki zahtevajo nadaljnje delo in raziskovanje.

    Quid de Deo tantum docere et illuminare Deum per gratiam ipsius, qui non minus nosse sententiam et summum ali slovensko: o Bogu ve kaj le Tisti, ki ga je Bog sam o sebi po svoji milosti podučil in razsvetlil, ne pa Drugi, ki premalo vedo/vemo in izražajo/izražamo kvečjemu svoje mnenje in prepričanje. Tudi papež Frančišek opozarja ljudi in vernike, da ne sodimo, ker premalo vemo in imamo premalo usmiljenja za druge. Sodil bo Bog ne Ljudje ob koncu življenja, ne preje, tako kot to sodimo ljudje.

    Kaj pa jaz vem moram skromno pripomniti ? O Bogu in o drugih ljudeh vemo zelo zelo malo ali nič. Zato lahko rečemo tako mislimo ali verjemo, ne pa tako nujno je, ker je tako rekel nekdo, ki je neka avtoriteta. Kar je prav v Človeških Očeh ni nujno prav tudi v Božjih Očeh. velika Skrivnost je Bog naš Gospod, pa vendar nam je tako blizu, saj je pri nas cel čas. Potrebno je zato Boga prositi in moliti za Milost, da nas razsvetli in poduči.

    Sicer pa zakaj bi iskali Boga, če je že On ob Nas in mi v Njem, kot sem navedel v že objavljenem prispevku Anthony de Mello (jezuit v Indiji): Ptičja Pesem. Ptica je ptica takrat ko ima pesem in jo poje. Kristijan je kristjan takrat ko je Dober, Ljubeč, ko odpušča in ko hodi po Poti Odrešenja k Bogu na osnovi Evangelija kot Veselega Oznanila vsem Ljudem na Zemlji brez izjem. Bog je Ljubite se med Seboj. In dostikrat velja, da ne razlagamo ljudem v stiski postav, ampak ravnamo kot Samaritan, ki je tiho in takoj pomagal ranjencu, levit in pravoverni Jud pa sta odšla flegma po poti naprej. In poznala sta vse judovske postave le Ljubila nista, kot je rekel o njih Jezus.

    Dostikrat je boljša pomoč, beseda utehe, ljubezen in objem tistega, ki je žalosten, osamljen in obtežen. Jezus že ve, zakaj je rekel, da zdravnika potrebujejo bolni in ne zdravi.In Bog je tam, kjer se ljudje imajo radi, si pomagajo in spolnjujejo Njegovo voljo ter prispevajo k prihodu Nebeškega kraljestvo k nam na Zemlji. Bodimo podobni Jezusu in spolnujujmo Božjo Voljo in Nauke Evangelija. Amen.

    Janez

    ADDENDUM
    Poglej ven, kjer pojejo ptice, kjer so ljudje, poglej morje, oblake, gozd, naravo, reko, zvezde in luno, sonce na nebu. Vse to sem ustvaril zate moj Otrok, ker Te Ljubim. Zakaj bi iskal Boga le tako, da bi bral o Njem v knjigah, govoril o Njem, razmišljal o Njem če je že tu ob meni in čaka name, da ga bom zagledal v soljudeh, Naravi, živalih in Stvarstvu, ki s Njegov Dar Človeku? Je Moj Neskončno Dobri in Usmiljeni Oče, ki čaka na svoje Otroka, da pride k Njemu. Pusti svoje razgovore, misli in knjige pridi k Meni, čakam Te moj Dragi Otrok. Praviš, da se nisi vseh grehov spomnil in spovedal ? Ljubim Te moj Otrok in kot Dobri Oče sem že vse pozabil in te vabim, da prideš po Poti k Meni v Objem. Kdor namreč ljubi pozabi in odpusti. Jazu sem Usmiljeni in Ljubeči Bog ki Ljubi in Odpušča svojim otrokom. Pridi k meni grešni n trpeči č,lovek, odpustil sem Ti, obrisal bom Tvoje solze in te potolažil, saj sem Tvoj Oče. Rad Te imam Človek tudi ko grešiš in me žališ in zavračaš Mojo Ljubezen. Vabim te človek, da prideš nazaj k Meni v Očetovski Objem in si mi v Veselje, ker hočeš da živiš po Božji Volji in Jezusovem Evangeliju.

    Odgovori
  10. Miro says:
    1. decembra, 2024 at 14:10

    ZNAMENJA BODO NA SONCU, LUNI IN ZVEZDAH … KO SE BO TO ZAČELO DOGAJATI, SE VZRAVNAJTE IN DVIGNITE GLAVE, KAJTI VAŠE ODREŠENJE SE PRIBLIŽUJE – VARUJTE SE, DA VAM SŔCA NE BODO OBTEŽENA Z RAZUZDANOSTJO, PIJANOSTJO IN ŽIVLJENJSKIMI SKRBMI …

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 21,25-28.34-36)

    Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Znamenja bodo na soncu, luni in zvezdah. Na zemlji bo stiska med narodi v zmedi zaradi bučanja morja in valov. Ljudje bodo ginili od strahu in pričakovanja tega, kar bo prišlo nad ves svet, kajti nebeške sile se bodo majale. In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblaku z močjo in veliko slavo. Ko se bo to začelo dogajati, se vzravnajte in dvignite glave, kajti vaše odrešenje se približuje.« »Varujte se, da vam sŕca ne bodo obtežena z razuzdanostjo, pijanostjo in življenjskimi skrbmi in da vas tisti dan ne ujame iznenada kakor zanka. Prišèl bo namreč nad obličje vse zemlje. Zato čujte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Lk%2021%2C25-28.34-36

    Odgovori
    • Miro says:
      1. decembra, 2024 at 14:11

      PAPEŽ FRANČIŠEK: JEZUSOVO POVABILO JE DVIGNITI GLAVO H KVIŠKU IN OHRANJATI SRCE LAHKO TER ČUJEČE

      »DRAGI BRATJE IN SESTRE, LEPO NEDELJO ŽELIM! EVANGELIJ DANAŠNJEGA BOGOSLUŽJA (Lk 21,25-28.34-36) PRVE ADVENTNE NEDELJE, NAM SPREGOVORI O KOZMIČNIH PRETRESIH TER O STISKAH IN STRAHOVIH ČLOVEŠTVA«.

      S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra na današnjo prvo adventno nedeljo.

      Znotraj tega konteksta Jezus nameni svojim učencem besedo upanja: »Vzravnajte se in dvignite svoje glave, kajti vaša odkupitev se približuje« (v. 28). Učitelja namreč skrbi, da njihova srca ne bodo obtežena (prim. v. 34) in da s čuječnostjo pričakujejo prihod Sina človekovega. Jezusovo povabilo je tole: dvigniti glavo h kvišku in ohranjati srce lahko in čuječe.

      Dejansko je mnoge Jezusove sodobnike pred temi katastrofičnimi dogodki, ki so jih videli dogajati se okoli sebe – preganjanja, spori, naravne nesreče –, zajela tesnoba in so mislili, da prihaja konec sveta. Imeli so srce obteženo s strahom. Jezus pa jih hoče osvoboditi sedanjih tesnob in lažnih prepričanj tako, da jim nakaže, kako biti čuječi v srcu, kako brati dogodke, začenši pri načrtu Boga, ki uresničuje zveličanje tudi znotraj najbolj dramatičnih dogodkov zgodovine. Zato jim predlaga, naj usmerijo pogled proti Nebu, da bi razumeli stvari na zemlji: »Vzravnajte se in dvignite svoje glave« (v. 28). Lepo je to… »Vzravnajte se in dvignite svoje glave«.

      Bratje in sestre, tudi za nas je pomembno Jezusovo priporočilo: »Da vam srca ne bodo obtežena« (v. 34). Vsi mi se v številnih trenutkih življenja sprašujemo, kako storiti, da bom imel srce »lahko«, srce čuječe in svobodno srce, torej srce, ki se ne pusti streti žalosti? Žalost je slaba… slaba. Lahko se zgodi, da tesnobe, strahovi in pretirana zaskrbljenost za osebno življenje ali za to, kar se dogaja danes na svetu, pritiskajo kot kamni nad nas in nas potisnejo v obupanost. Če nam zaskrbljenosti otežijo srce in nas vodijo k temu, da se zapremo vase, nas Jezus nasprotno vabi, naj dvignemo glavo; zaupamo v njegovo ljubezen, ki nas hoče rešiti in ki nam je blizu v vsaki situaciji našega bivanja. Prosi nas naj napravimo prostor Njemu, da bomo ponovno našli upanje.

      Vprašajmo se torej: moje srce je obteženo od strahu, zaskrbljenosti in tesnobe za prihodnost? Znam gledati na vsakdanje pripetljaje in dogodke zgodovine z Božjimi očmi, v molitvi in s širšim obzorjem? Ali pa dopustim, da me zajame brezupnost? Ta adventni čas naj bo dragocena priložnost, da dvignemo glavo proti Njemu, ki razbremenjuje srce in nas podpira na naši poti.

      Priporočimo se sedaj Devici Mariji, ki je bila tudi v trenutkih preizkušnje pripravljena sprejeti Božji načrt.

      Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-12/papez-francisek-jezusovo-povabilo-je-dvigniti-glavo-h-kvisku.html

      KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE, MOLIMO!

      Odgovori
      • Miro says:
        1. decembra, 2024 at 14:14

        1. ADVENTNA NEDELJA

        V EVANGELIJU NAM JEZUS DAJE POVABILO IN OPOZORILO. NA ENI STRANI POVABILO, NAJ SE VZRAVNAMO IN VZDIGNEMO GLAVE, NA DRUGI OPOZORILO, NAJ SE VARUJEMO, DA BI BILA NAŠA SRCA OBTEŽENA Z RAZUZDANOSTJO, PIJANOSTJO IN ŽIVLJENJSKIMI SKRBMI. KAKO NAJ SE TOREJ VZRAVNAMO, KAKO NAJ NE BOMO OBTEŽENI Z ZGREŠENIMI STVARMI?

        Pomislimo, kaj vse se skriva za besedami razuzdanost, pijanost in življenjske skrbi. Najprej razuzdanost, kaj pomeni ta beseda? Seveda najprej razumemo besedo kot spolni razvrat. A ne gre le za to. Poglejmo, kako je sestavljena ta beseda, kaj je v njenem jedru? Katero besedo najdemo v njej? Uzda. Kdo ima uzdo? Konj. Zakaj? Da ga lahko gospodar, bodisi na sedlu ali na vozu vodi. Besedo razuzdanost lahko razumemo, kot da nekdo sname uzdo, se ‘razuzdi’. Kaj bi to pomenilo? Da je sam svoj gospodar, nikogar ne potrebuje, on sam si lahko govori, kaj je dobro in kaj slabo, kaj bo delal in česa ne.

        To, da smo nagnjeni k temu, da delamo po svoje, mislim, da ni nobena skrivnost. Kako preseči razuzdanost, kako si prav nadeti uzdo, sprejeti pravega gospodarja, to pa je gotovo vprašanje adventnega časa. Koga poslušam, kdo mi more kaj reči?

        Naslednja beseda je pijanost. Kakor pri prvi besedi, tudi pri tej najdemo najprej ozko razlago. Človek je pijan, če se napije. A pijan je tudi zmage, pijan je od določenih občutkov, pijan je v različnih užitkih: ob računalniku, mobitelu ali čem drugem. Nasprotje od pijanosti, je treznost. Pijanost je stanje, ki ne boli, je občutje nekakšne blaženosti. Nasprotno od tega je treznost, ki pa pogosto boli. Čutimo bolečino, ko si telesno ali duhovno nečesa želimo: lahko smo lačni, žejni, hrane in pijače, nežnosti, sprejetosti, uspeha. Treznosti ni vedno lahko prenašati, zato je vsaka odvisnost odlična bližnjica do prijetnejšega stanja: pojedanje sladkarij, klepetanje, beg v delo, televizija, internet, mobitel. Vsekakor spet bi jo pobrisali v svoj svet.

        In potem je tu še Jezusovo opozorilo, naj ne bomo obteženi z življenjskimi skrbmi. Mar ni najbolj logično, da je človek v skrbeh zaradi čisto življenjskih skrbi? Poskrbeti moramo za materialne dobrine, otroci za šolo itd. Kaj je v tem slabega? Najbrž gre za zelo preprosto stvar. Živali morajo poskrbeti za hrano, za prostor bivanja, za toplo ležišče, človek pa je ustvarjen še za nekaj več. Človek se od živali razlikuje po tem, da ima dušo. Ni le telo, ampak je tudi duh. Kako naj poskrbimo za duha, če pa nas ves čas obremenjujejo življenjske skrbi?

        Ob vseh teh besedah in ob povabilu, naj se vzravnamo in dvignemo glave, sem pomislil na preproste besede kot so: dober dan, prosim, hvala in oprosti. Zdi se, da se za temi preprostimi besedami skriva globlji pomen in da jih je mogoče uporabiti kot neprestane opomine k čuječnosti. Poglejmo.

        Dober dan! Ko drugega pozdravim ali ne pozdravim, lahko odražam marsikaj. Že majhni otroci imajo težavo s pozdravljanjem. Kaj pravite zakaj? Mislim, da je stvar zelo preprosta. Otrok se mora iz svojega sveta vedno znova dvigati v svet odraslih, v svet okrog sebe, v svet, ki ni čisto po njegovi meri. Raje bi ostal v svojem svetu. Mar ne bi tam ostali tudi mi, odrasli? Drugi nas opominja, da obstaja tudi svet drugega, ter nas hkrati izziva v svet, ki je nad nami. Ko srečujem drugega, se avtomatsko sprašujem, ali sva skupaj ali ne; ali imam prav jaz ali ti; zakaj delaš ti drugače. Pozdrav naj bi bil srečanje. Ob drugem se, če smo otroško iskreni, dvigamo v svet drugega in prek njega v svet božjega. Pozdraviti ali ne pozdraviti je torej najprej vprašanje: ali drugi zate obstaja. Za odraslega je potem tudi vprašanje, ali je pozdrav iskren ali ne. Srečanje je mogoče le v resnici. Ali jo v sebi in ob drugem iščem? Sva v odnosu resnice, ali se le lepo drživa. Ali iščeva resnico?

        Prosim, hvala in oprosti, so besede, s katerimi spet izstopam iz lastnega sveta in zagledanosti vase. Se zavedam, da sam sebi nisem zadosti? Ali je drugi tisti, ki opozarja na treznost v nasprotju s pijanostjo, v katero padam? Koga sploh kaj prosiš? Ali smo zagledani v svoje skrbi, ali pa smo hvaležni za vse kar imamo in dvigamo pogled k Bogu in bližnjemu. Kako lepo je videti človeka, ki zna reči bližnjemu in Bogu iskreno prosim, hvala in oprosti.

        Naj bodo te besede povabilo, da presegamo razuzdanost, pijanost in življenjske skrbi.

        Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

        https://portal.pridi.com/2024/12/01/nedelja-1-december-2024-1-adventna-nedelja/

        KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE, MOLIMO!

        Odgovori
        • Miro says:
          1. decembra, 2024 at 14:24

          MOLITEV OB ADVENTNEM VENCU

          Dobri Bog v nebesih, veselimo se, da smo v adventnem času.
          Zahvaljujemo se ti za vse lepo v tem času: za luč in toploto sveč,
          za dišeče smrekove veje. Veselimo se praznika rojstva tvojega
          Sina Jezusa Kristusa. Vemo, da bo ON nekoč zopet prišel. Zato se
          želimo pripraviti: med seboj smo povezani in prijazni drug do
          drugega. Verujemo, da nam Ti pri tem pomagaš. Varuj in
          blagoslovi nas v tem adventnem času. Dobri Bog, danes gori prva
          sveča na našem adventnem vencu. Za nas je to znamenje, da
          čakamo božič. Čakamo na Jezusovo rojstvo. On razsvetljuje naše
          življenje. Z njim nam podarjaš upanje in veselje. V zaupanju na to
          se ti zahvaljujemo.

          (Nadškofija Ljubljana)

          Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja