Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.958 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    GOSPOD JEZUS KRISTUS: »NEBO IN ZEMLJA BOSTA PREŠLA, MOJE BESEDE
    PA NIKAKOR NE BODO PREŠLE.« (Mt 24,35)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+24%2C35&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    SLAVA TEBI, JEZUS, TI SI ŽIVA BESEDA!

  2. Miro says:

    JEZUSOVE BESEDE IZ DNEVNIKA SV. FAVSTINE KOWALSKE

    »Vidim te, človek, kako zelo trpiš in nimaš več moči za pogovor z menoj. Glej, jaz sam ti bom
    govoril. Čeprav bi bilo tvoje trpljenje največje, ne izgubljaj dušnega miru, niti se ne predajaj
    malodušju. Povej mi vendar, moj otrok, kdo si je drznil raniti tvoje srce. Povej, povej mi vse,
    bodi iskren v odnosu do mene. Odkrij mi vse rane svojega srca. Ozdravil jih bom, tvoje
    trpljenje pa bo postalo studenec za tvoje posvečenje.«

    Več o tem v Dnevniku sv. Favstine Kowalske, št. 1487

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    BOŽJE USMILJENJE, KI VEDNO IN POVSOD SPREMLJAŠ VSE LJUDI, ZAUPAMO VATE!

  3. janez says:

    Radio Vatikan: Papeževa kateheza o upanju, veselju in ljubezni (15. marec 2017)

    Kateheza govori o upanju, veselju in ljubezni. Papež Frančišek je spomnil, da je največja zapoved, ki nam jo je zapustil Gospod Jezus, zapoved ljubezni: »Ljubiti Boga z vsem srcem, z vso dušo in ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe« (glej Mt 22,37-39). Poklicani smo k ljubezni, k dejavni ljubezni. To je po papeževih besedah naša najbolj vzvišena poklicanost in z njo je povezano tudi veselje krščanskega upanja. Kdor ljubi, ima veselje upanja, veselje, da bo srečal veliko ljubezen, ki je Gospod.

    Ljubezen naj bo brez hinavščine
    Med splošno avdienco so prebrali odlomek iz Pavlovega Pisma Rimljanom: »Ljubezen naj bo brez hinavščine. Odklanjajte zlo, oklepajte pa se dobrega. Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Ne popuščajte v vnemi, temveč bodite goreči v duhu, služíte Gospodu. Veselite se v upanju, potrpite v stiski, vztrajajte v molitvi, bodite soudeleženi v potrebah svetih, gojite gostoljubje« (Rim 12,9-13). Apostol Pavel nas opozarja pred nevarnostjo, da naša ljubezen ne bi bila hinavska. Vprašati se torej moramo, kdaj do tega pride in kako smo lahko prepričani, da je naša ljubezen iskrena, da je pristna, da se ne pretvarjamo.

    Ljubezen je Božji dar, za katerega moramo prositi
    Hinavščina se lahko vrine vsepovsod, tudi v naš način, kako ljubimo. To se zgodi, ko ima naša ljubezen nek interes in je spodbujena z osebnimi interesi; ko opravljamo karitativna dela zato, da bi pokazali sami sebe ali pa se čutili zadovoljne; ali ko se potegujemo za stvari, ki so vidne, da bi se pobahali s svojo inteligentnostjo ali svojimi sposobnostmi. Za vsem tem je napačna in varljiva ideja, da smo dobri, če ljubimo. Kakor da bi ljubezen bila neka človekova stvaritev, proizvod našega srca. »A ljubezen je predvsem milost, je dar. Da lahko ljubimo, je Božji dar in zanj moramo prositi. In Bog nam ga z veseljem dá, če ga prosimo. Ljubezen je milost,« je zatrdil papež. Ni v tem, da bi se pokazalo tisto, kar mi smo, ampak tisto, kar nam Gospod daje in kar mi z veseljem sprejemamo. Ljubezen se ne more izraziti v srečanju z drugimi, če prej ni rojena iz srečanja s ponižnim in usmiljenim Jezusovim obličjem.

    Tudi naš način, kako ljubimo, je zaznamovan z grehom
    Pavel nas vabi, naj priznamo, da smo grešniki in da je tudi naš način ljubezni zaznamovan z grehom. Obenem pa nam prinaša novo oznanilo, prinaša upanje. Gospod pred nami odpira pot osvoboditve in odrešitve. To je možnost, da tudi mi »živimo največjo zapoved ljubezni« in »postanemo orodja Božje ljubezni«. Do tega pa pride, ko pustimo, da nas vstali Kristus ozdravi in nam obnovi srce. On je tisti, ki nam kljub naši majhnosti in uboštvu daje doživeti Očetovo sočutje in poveličevati čudovita dela njegove ljubezni. »Tako razumemo, da vse, kar lahko živimo in delamo za brate, ni drugega kot odgovor na to, kar je Bog storil in še naprej dela za nas.« Sam Bog, ki biva v našem srcu in našem življenju, je tisti, ki se približuje in služi vsem, ki jih vsak dan srečamo na poti, začenši pri zadnjih in potrebnih, v katerih ga najprej prepoznamo.

    Sami ne moremo ljubiti
    Apostol Pavel nas torej z besedami, namenjenimi skupnosti v Rimu, ne želi toliko grajati, ampak prej »spodbuditi in poživiti upanje v nas«, je izpostavil sveti oče. Vsi namreč imamo izkušnjo, da ne živimo v polnosti ali kakor bi morali živeti zapoved ljubezni. A tudi to je milost, je pripomnil papež. Pomaga nam razumeti, da »mi sami nismo zmožni zares ljubiti«. Potrebujemo, da Gospod stalno obnavlja ta dar v našem srcu, in sicer »po izkušnji njegovega neskončnega usmiljenja«. Na ta način bomo ponovno začeli »ceniti male, preproste in običajne stvari«. Sposobni bomo ljubiti druge, kakor jih ljubi Bog, jim želeli dobro, da bi postali sveti, prijatelji Boga. Zadovoljni bomo, da bomo blizu revnemu in ponižnemu, kakor to počne Jezus z nami, ko smo daleč od njega; da se bomo sklanjali k nogam bratov kakor on, dobri samarijan, to dela z nami, s svojim sočutjem in odpuščanjem.
    Skrivnost, kako se veseliti v upanju

    Papež Frančišek je ob koncu kateheze izpostavil, da je to, o čemer nam govori apostol Pavel, »skrivnost veselja v upanju« (glej Rim 12,12). Vemo namreč, da se Božja ljubezen ne zmanjša v nobeni okoliščini, niti v naših neuspehih ne. Povabil je, naj s srcem, ki sta ga obiskali in kjer prebivata Božja milost in zvestoba, živimo v veselju upanja, ko podarjamo bratom, kolikor pač lahko, tisto, kar vsak dan prejemamo od Boga.

    https://katoliska-cerkev.si/papez-med-katehezo-o-upanju-veselju-in-ljubezni-2017

  4. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    DRUG DRUGEGA LJUBÍTE Z BRATOVSKO LJUBEZNIJO. TEKMUJTE V MEDSEBOJNEM
    SPOŠTOVANJU. (Rim 12,10)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Rim+12%2C10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    BOŽJE USMILJENJE, KI NAS NAPOLNJUJEŠ Z MILOSTJO, ZAUPAMO VATE!

  5. Miro says:

    DUHOVNO DELO USMILJENJA, KI GA NAJTEŽJE OPRAVLJAMO (Aleteia, 16/09/24)

    KRIVICO VOLJNO TRPETI ALI, KAKOR SE TO DELO GLASI V DRUGIH JEZIKIH, NADLEŽNE LJUDI POTRPEŽLJIVO PRENAŠATI

    Marsikdo se telesnih in duhovnih del usmiljenja spomni iz obdobja, ko se je za birmo učil temeljnih resnic in naukov krščanske vere. Številni med nami pa bi bili verjetno v zadregi, če bi jih morali našteti, čeprav marsikaterega od del usmiljenja vsak od nas – vede ali nevede – vsakodnevno opravlja. Katekizem katoliške cerkve pravi takole: Dela usmiljenja so iz ljubezni storjena dejanja, s katerimi svojemu bližnjemu pridemo na pomoč v njegovih telesnih in duhovnih potrebah (2447).

    NADLEŽNE LJUDI POTRPEŽLJIVO PRENAŠATI

    Poznamo sedem telesnih del usmiljenja in sedem duhovnih del usmiljenja. Telesna dela usmiljenja so: lačne nasititi, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrtve pokopavati. Duhovna dela usmiljenja pa so: dvomljivcem prav svetovati, nevedne učiti, grešnike svariti, žalostne tolažiti, žaljivcem iz srca odpustiti, krivico voljno trpeti, za žive in mrtve Boga prositi.

    V knjigi Samo ljubezen ustvarja italijanskega duhovnika FABIA ROSINIJA najdemo zelo bogato razlago vseh duhovnih del usmiljenja. Ob tem je posebej zanimivo, da imamo v slovenščini za šesto delo usmiljenja frazo “krivico voljno trpeti”, medtem ko veliko drugih evropskih jezikov to duhovno delo usmiljenja pojmuje povsem drugače.

    Tako se v francoščini, italijanščini, španščini in nemščini to duhovno delo usmiljenja glasi: “nadležne ljudi potrpežljivo prenašati”. Kar nedvomno doda svojstven, zelo konkreten pomen. Avtor knjige Fabio Rosini pa pravi, da je po njegovem mnenju to duhovno delo usmiljenja nedvomno najtežje. Zakaj?

    “PRENAŠAJTE DRUG DRUGEGA”

    Vsak od nas ima v svojem življenju ljudi, ki jih težje oz. težko prenaša, ki se mu zdijo nadležni. Naj gre za člana družine, za soseda, sodelavca ali nekoga, ki ga tako ali drugače redno srečujemo – to duhovno delo usmiljenja priznava, da so nekateri ljudje težavni, zahtevni ali kratko malo nadležni. Ni naša dolžnost, da bi jih spremenili (tega niti ne moremo storiti), moramo pa jih prenašati. Tudi apostol Pavel je v pismu Kološanom zapisal: “Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte.” (Kol 3,13)

    To duhovno delo usmiljenja pa gre še korak dlje, saj nam pravi, naj nadležne ljudi potrpežljivo prenašamo. Kar pomeni, da ne le, da nad njimi nestrpno zamahnemo z roko ali se s stisnjenimi ustnicami obrnemo stran, pač pa da smo do takih ljudi celo potrpežljivi. Da morda zanje kaj zmolimo, se z njimi skušamo potrpežljivo in razumno ter prijazno pogovoriti ali pa vsaj na njihovo neprijaznost ne odgovarjamo z jezo.

    Zakaj pa gre tukaj za delo usmiljenja? Zato, ker s svojim potrpežljivim odnosom, ki prenaša (tudi če gre za to, da nekdo z nami krivično ravna, kot se glasi slovenski prevod tega dela usmiljenja), dajemo drugemu možnost in čas, da o svojem odnosu razmisli, morda spozna svojo zmoto in se v tem tudi popravi.

    TAKO Z NAMI RAVNA TUDI BOG, KI JE SKRAJNO POTRPEŽLJIV Z VSAKIM IZMED NAS IN NAM VEDNO DAJE MOŽNOST, DA SE SPREOBRNEMO TER POBOLJŠAMO.

    Povzeto po: https://si.aleteia.org/2024/09/16/duhovno-delo-usmiljenja-ki-ga-najtezje-opravljamo

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Ja, res je, PRENAŠATI VSAK DAN VSE , KI TI NAGAJAJO, NASPROTUJEJO, ZANIČUJEJO itd.., ko človek prosi Boga, da bo to zmogel, mora tudi sodelovati z Bogom, potrebno je ,da so notranje rane ozdravljenje v zavesti in podzavesti, MILOSTI, KI JIH PRINAŠA POTRPEŽLJIVO PRENAŠANJE TRPLJENJA, TO JE TUDI IZPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE.

      OVIRE DO BOŽJE LJUBEZNI SO NAŠI GREHI, RANE OD GREHOV, DOGODKI V PRETEKLOSTI , NEODPUŠČANJE, GRENČICA V SRCU itd..VSE TO SO BLOKADE, KI OVIRAJO DOSTOP K BOŽJI LJUBEZNI, ZATO PA JE POTREBNO VSE JEZUSU IZROČATI, KAR MU IZROČIMO BO OZDRAVIL, ON JE EDINI REŠITELJ.

      Včasih, ko imajo ljudje problemem v zakonu, probleme v službi, jezo, grenko srce, je lahko VZROK NEKA TRAVMA IZ OTROŠTVA, KI JE OSTALA ZAPISANA V PODZAVESTI IN VPLIVA NA SEDANJE ŽIVLJENJE IN GA ONEMOGOČA.

      RANE SO POTISNJENE V NEZAVEDNI SPOMIN.

      O tem piše pater Roobert De Grandis v knjigi -BESEDA SPOZNANJA, DAR SVETEGA DUHA.

      KER JE 90 % ČLOVEŠKEGA UMA NEZAVEDNEGA, NE POZNAMO VSEGA, KAR JE V NAS, IN VČASIH NITI NE SLUTIMO , KAJ VSE JE TAM.

      SEDANJI STRAH, KI GA IZKUŠAMO SEDAJ, JE VEDENJSKI ODZIV, UKORENINJEN V PRETEKLI TRAVMI.
      …………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

      Naj navedem primer:

      PRED VEČ LETI, pravi p. Robert me je neka mlada žena prosila, NAJ MOLIM Z NJO ZA NJENO NERAZLOŽLJIVO TESNOBNOST.

      KO SVA MOLILA, pravo pater , MI JE SVETI DUH PO BESEDI SPZNANJA RAZODEL, DA JE V NJENI DRUŽINI NEKDO UMRL, KO JE IMELA TRI LETA.
      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

      Vprašalsem jo, pravi pater: “ALI JE V VAŠI DRUŽINI KDO UMRL, KO STE BILI STARI TRI LETA”?

      Žena je odgovorila: “NE SPOMNIM SE. TUDI ČE SE JE TO RES ZGODILO, SE NE MOREM SPOMNITI.”

      Ko sva končala najino molitveno srečanje, pravi pater, sem jo prosil: “ČE BOSTE KDAJ ODKRILI, DA JE BILO RES TAKO, MI BOSTE SPOROČILI?”

      Strinjala se je.

      Nekoliko pozneje je šla do svoje matere in jo vprašala, ali je to res.

      Mati ji je odgovorila. “RES JE, TVOJ STARI OČE JE UMRL, KO SI BILA STRA TRI LETA. ZELO STA SI BILA BLIZU IN ZELO SI GA IMELA RADA. KO JE UMRL, JE BIL V DOMU ZA OSTARELE. KO JE BIL TAM, SE JE NJEGOV VIDEZ ZELO SPREMENIL.

      POZNEJE, KO SI GA VIDELA V MRLIŠKI VEŽICI, SI BILA ŠOKIRANA.

      NI SE ZDEL KOT STARI OČE, KI SI GA NEKOČ POZNALA IN SE TAKO ZELO ZANIMALA ZANJ. ENA OD SPREMEB JE BILA, DA SO BILI VSI NJEGOVI LASJE POSTRIŽENI.

      NISI GA PREPOZNALA IN SI SE BALA.
      ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

      Njena mati je potrdila besedo SPOZNANJA.

      Ob naslednjem molitvenem srečanju, ko sva skupaj molila, pravi pater, SVA PROSILA JEZUSA, NAJ BO OB NJEJ V TISTEM ČASU NJENEGA ŽIVLJENJA.
      ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

      JEZUSA SVA PROSILA, NAJ JO OSVOBODI NEGATIVNIH VPLIVOV TEGA SPOMINA IZ OTROŠTVA. JEZUS JE OZDRAVIL NEGATIVNE SPOMINE.
      ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

      PO MOLITVI JE BILA OSVOBOJENA IN JE BILA REŠENA SVOJE NERAZLOŽLJIVE TESNOBNOSTI. (Iz knjig Beseda Spoznanja).

      :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

      ja, res je, KAKO RESNIČNO JE TO, VAM POVEM IZ SVOJIH IZKUŠENJ.

      SVETI DUH ODKRIJE VSE, KAR SE JE DOGAJALO OD SPOČETJA, PRI ENENM LETU, itd…TO JE ZAPISANO V NEZAVEDNI SPOMIN, IN NAM DELA SILOVITE PROBLEME V ŽIVLJENJU.

      ZARADI TEGA PRIDE TUDI DO OBTOŽEVANJA LJUDI, NI PRAVEGA KOMUNICIRANJA, TUDI RAZPAD ZAKONOV itd..

      IZROČITE JEZUSU, NAJ VAM ODKRIJE, KJE JE PROBLEM.

      Človek lahko živi polovico življenja in več, S TESNOVO, GRENČICO V SRCU, Z OBTOŽEVANJEM LJUDI itd..VSE TO POVZROČA NERAZČIŠČENA PRETEKLOST, KAJTI V VSAKO PODROČJE NAJ VSTOPI JEZUS, GA OSVETLI S SVOJO LUČJO IN OZDRAVI S SVOJO LJUBEZNIJO.

      Zato je potrebno POPOLNO SODELOVANJE Z ODREŠENIKOM!

      • Hvala says:

        V omenjeni knjigi patra Roberta DeGrandisa je opisanih veliko primerov ozdravljenja zaradi travm, ran itd..v nezavednem iz otroštva in v kasnejši dobi.

        NEGATIVNI ZIDOVI PRETEKLOSTI SE RUŠIJO, KO VSTOPI JEZUS S SVOJO LUČJO IN LJUBEZNIJO.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

        KO IZPOSTAVIMO ČEDALJI VEČJI DEL SAMIH SEBE OZDRAVLJAJOČI JEZUSOVI LUČI, SE BREMENA PRETEKLOSTI IN NEGATIVNOSTI, KI JIH NOSIMO, ZAČNEJO RAZTAPLJATI.

        Približevanje intimnemu ODNOSU Z JEZUSOM.

        Sveti Pavel je napisal: Efežanom 3,17-19

        17 Naj Kristus po veri prebiva v vaših srcih, da bi tako, ukoreninjeni in utemeljeni v ljubezni, 18 mogli z vsemi svetimi doumeti, kolikšna je širokost in dolgost in visočina in globočina, 19 ter spoznati Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje, da bi se izpolnili do vse Božje polnosti. Efežanom 3,17-19
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

        Naslednji primer, napisal pater Robert DeGrandis, primer P. Emiliena iz njegove knjige -JEZUS ŽIVI.

        “NEKEGA DNE JE PRIŠLA K MENI UŽALOŠČENA ŽENSKA S SVJO HČERJO, KI JE MORALA ZARADI ČUDNE BOLEZNI OPUSTITI SVOJ ŠTUDIJ.
        ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

        Povedali so mi, da mlado dekle trpi ZARADI NENAVADNIH NAPADOV. POGOSTO JE OMEDLELA IN JE IMELA KRČE, PODOBNE EPILEPTIČNIM.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

        OBISKALI SO RAZNE ZDRAVNIKE, A REZULTATI SO BILI VEDNO NEGATIVNI.
        ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………
        POSVETOVALI SO SE S PSIHOLOGI, A NI BILO NOBENEGA IZBOLJŠANJA.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………..I

        POTEM SO BILI CELO TAKO NEUMNI, DA SO SE POSVETOVALI S ČAROVNIKI.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

        KONČNO SO PRIŠLI DO SKLEPA, DA POTREBUJE EKSORCIZEM.
        ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

        Mati je govorila in dekle je molčalo. Še na moja vprašanja ni odgovarjalo, piše pater.

        KER NISEM IMEL NOBENIH PODATKOV, piše pater, in nisem vedel, kako moliti, sem molil v jezikih.

        NENADOMA SE MI JE NEKA BESEDA ZAČELA POJAVLJATI V MISLIH: ABORTUS.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

        Odprl sem oči in jo vprašal, ČE IMA KAJ OPRAVITI S SPLAVOM.
        ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………

        Presenečena je bila in me je vprašala: KDO VAM JE POVEDAL?

        S solzami v očeh mi je povedala, da JE IMELA ZUNAJZAKONSKE ODNOSE S SVOJIM FANTOM IN JE ZANOSILA.

        KER JE BILA DEL ZELO ZNANE DRUŽINE, SE JE BALA IN JE SKLENILA, DA BO NAREDILA SPLAV.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

        POTEM JE MORALA NOSITI DVOJNO TEŽO ZA SVOJ GREH IN ŽE OB MISLI NANJ JE OMEDLEVALA!
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

        SPOKORILA SE JE IN SPOVEDALA IN MOLILA SVA ZA NJENO MOTRANJE OZDRAVLJENJE.
        —————————————————————————————————————————

        GOSPOD JI JE ODPUSTIL IN JO OZDRAVIL IN NIKDAR NI VEČ OMEDLELA.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

        GOSPOD NAM JE ODKRIL KORENINO PROBLEMA. NI BILA OBSEDENA IN NI BILA TELESNO BOLNA.
        …………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

        Svoje molitve usmerimo v koreninske vzroke in tudi SVETI DUH NAS BO VODIL K TEM KORENINAM. (Iz knjige -Beseda Spoznanja).
        ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

        Ja, SVETI DUH OZDRAVLJA VZROKE, POKAŽE KAJ JE KORENINA VSEH PROBLEMOV, BOLEZNI, TRPLJENJA, itd..ki ga imamo!

        Zato je potrebno da vsak dan molimo k Svetemu Duhu s PROŠNJO, DA POKAŽE KORENINO, KI PREPREČUJE VSTOP BOŽJE LJUBEZNI, KORENINO, KI JO OZDRAVI JEZUS S SVOJIM DUHOM.
        …………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

        Ko berem zgodbe TRPLJENJA LJUDI, KI JIH JE JEZUS OZDRAVIL, mi pride na misel da je skupni IMENOVALEC TRPLJENJA, STISK, TRAVM-največkrat STRAH.

        IN BOŽJA BESEDA PRAVI: Pregovori 29,25

        STRAH PRED ČLOVEKOM NASTAVLJA ZANKO, KDOR PA ZAUPA V GOSPODA BO OBVAROVAN. Pregovori 29,25
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………

        Če pogledamo primer tega dekleta, KI JE STRAŠNO TRPELO. ZAKAJ JE TAKO TRPELO?

        PUNCA SE JE BALA LJUDI, STARŠEV, KAJ BODO REKLI , KER JE BILA IZ ZELO ZNANE DRUŽINE.

        Glejte STRAH JO JE PRIVEDEL, DA JE STORILA OBORTUS IN DO DO GROZOVITEGA STANJA, KI SE JI JE POJAVILO .

        BOŽJO BESEDO IZGOVARJAJMO VSAK DAN, SKOZI DAN, DA NE BOMO ZARADI STRAHU PRED ČLOVEKOM GLOBOKO PADLI V BREZNO!
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………..

        V STRAHU, (ki ni od Boga), SE ČLOVEK ODLOČA ZA NEPRAVILNE ODLOČITVE, KI IMAJO ŽIVLJENJSKE POSLEDICE, TRAGEDIJE, TRAVME,

        ČE PA VERUJE V BOGA IN SODELUJE Z BOGOM, BO POSTAVLJAL BOGA NA PRVO MESTO , NE ČLOVEKA.
        ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………….

        KOLIKO TRAGEDIJ, KOLIKO LOČITEV, KOLIKO SOLZ BI PREPREČILI, ČE BI POSTAVLJALI NA PRVO MESTO BOGA, NE ČLOVEKA, KER SE BOJIMO ČLOVEKA!….

  6. janez says:

    Župnija RKC Rače: ADVENT

    POMEN ADVENTA – PRIPRAVA NA BOŽIČ

    Pomembno je, da se v življenju ustavimo in da razmislimo o svojem duhovnem življenju in svojem odnosu do Boga in bližnjega. Latinska beseda »adventus« pomeni »prihod«. V krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Cerkvena liturgija imenuje advent vse štiri tedne pred božičem in jih pojmuje kot priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem. Liturgična barva za ta čas je vijoličasta, kar pomeni spokornost. Adventni čas je za kristjane poseben čas, ker nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in da se pripravimo na bodočnost.

    TROJNI NAMEN ADVENTA:
    Spominjati se preteklosti: Praznovati in premišljevati o Jezusovem rojstvu v Betlehemu. Gospod je že prišel in se rodil v Betlehemu. Utelesil se je, postal človek, poln skromnosti in uboštva. Prišel je kot kdorkoli od nas, človek med ljudmi. To je bil njegov prvi prihod. med nas ljudi.

    Živeti v sedanjosti: Kar pomeni, da vsak dan našega življenja doživljamo »prisotnost Jezusa Kristusa« v sebi in da je On po nas prisoten v svetu. Živeti v pravičnosti in ljubezni, vselej budni; hoditi po Gospodovi poti.

    Priprava na bodočnost: Pripravimo se na »parusijo«, to je na drugi prihod Jezusa Kristusa v veličastvu njegove slave. Tedaj bo prišel kot Gospod in Sodnik vseh narodov in bo nagradil z Nebesi vse, ki so v Njega verovali in živeli kot zvesti otroci Gospodovi in dobri bratje drugim. Čakamo na Njegov veličasten prihod, ki nam bo prinesel odrešenje in večno življenje brez trpljenja. V Evangeliju nam pogostokrat govori Jezus Kristus o Parusiji in pravi, da »ne vemo ne dneva ne ure«, ko se bo to zgodilo. Zato nas Cerkev v Adventu vabi, da se pripravimo na ta dogodek s pregledom naše preteklosti in načrtovanjem naše bodočnosti.

    Pregled: Izkoristiti moramo ta čas za razmislek o tem, koliko smo bili doslej dobri, in kaj bomo storili, da bomo boljši kot do zdaj. Pomembno je, da se v življenju ustavimo in da razmislimo o svojem duhovnem življenju in svojem odnosu do Boga in bližnjega.

    Načrtovanje: V Adventu moramo načrtovati, da bomo dobri ne samo v tem času, temveč vselej. Premisliti moramo, kaj nas najbolj stane in naredimo sklepe, da ne pademo v iste napake. Da se poboljšamo in se pokesamo vseh grehov in napak. Da bomo čimbolj podobni Jezusu v Usmiljenju, Dobroti in Samaritanski Pomoči bljižnjim.

    ČAS ADVENTA
    Varujmo svojo vero! V tem času pa nas »bombardirajo« z reklamnimi oglasi za nakupovanje vsega mogočega in nas vabijo na vsa mogoča praznovanja. Vse to pa nas utegne privesti do tega, da pozabimo na pravi smisel Adventa. Potrudimo se, da bomo živeli ta liturgični čas poglobljeno, v krščanskem smislu. Na ta način bomo preživeli Gospodov božič prevzeti od Njega, ki je Gospod Božiča.

    ADVENT MED PRAVLJICO IN RESNIČNOSTJO
    Kako pričakovati božič, da se bo Jezus naselil v nas. Z decembrom se začenja adventni čas. Čas pričakovanja, čas upanja, čas luči. Pričakovanje nečesa novega, velikega je glavna misel adventa. Kaj čakamo? Kaj se bo zgodilo? Odgovor je na dlani in ga pozna vsak otrok. Čakamo Gospoda, Odrešenika. Čakamo, da pride med nas.
    A Jezus Kristus je že prišel. Rodil se je pred dobrimi 2000 leti v Betlehemu. Živel je na zemlji, učil, ozdravljal Ijudi, trpel, umrl, vstal od mrtvih in šel v nebesa. Njegovo rojstvo in življenje je bilo nekaj edinstvenega v zgodovini človeštva. Hkrati pa je učil, da je sredi med nami, ko sta dva ali so trije zbrani v njegovem imenu. Pri vsaki maši je navzoč v podobi kruha in vina. V nas je, kajti takrat, ko ga ljubimo, kot sam pravi, bosta On in Oče prišla k nam in se naselila v nas.

    Boljše vprašanje je: Kako čakati? Nanj odgovori zgled Marije, Jezusove matere, nosečnice, ki pričakuje otroka. Bila je polna pričakovanja, molila, bila pripravljena, da rodi Jezusa. Veselje, mir, jasnost. Jezus je že tukaj, ne samo med nami, ampak tudi v nas. Živi v nas kot droben otrok v maternici, ki čaka na porod. Božič za nas ni samo 25. decembra. Božič je, ko zaživi Jezus otrok v naši ljubezni. Božič je, ko Jezus postane stvaren, resničen. Da bi Jezus postal resničen, moramo pomagati, da se to zgodi: prek našega čakanja, prek naše molitve in včasih tudi prek naših bolečin.

    December je poln nakupovalne mrzlice, božičnih in prednovoletnih zabav, okraševanja domov, prometnih zamaškov, … Vendar si moramo ravno v tem času prizadevati za trenutke tišine in miru v naših srcih, v naših družinah. Adventni in božični čas je čas, ko naše dnevne sobe postanejo svetišča. V adventu prižigamo sveče na adventnem venčku, pozneje postavimo jaslice in postavimo vanje novorojenega Jezusa. Čudovit čas za stare in mlade, odrasle in otroke. Čas, ko se družina lahko neverjetno poveže in zraste.
    Pogosto slišimo, da je božič samo za otroke. In res je za mnoge majhne otroke čaroben čas migljajočih lučk, bleščečih okraskov, daril, zabav, pesmi in jaslic. V današnji porabniški družbi je božič pravljica in velikokrat slišimo izraz božična pravljica.

    ZAMOLČANA PLAT ZGODBE
    In v tem je prevara tega sveta. Na ves glas nam trobijo, da se gremo potrošništvo, uživajte te pravljične dneve miru in sreče, kupite si čim več daril, obdarujte se, odklopite se od resničnosti, zabubite se v svoj mehurček/popek, potem pa nazaj na delo do naslednjih praznikov. Ne moti me obdarovanje, praznovanje; skrbi me odklop od resničnosti. Božič je v resnici takrat, ko Jezus postane stvaren, resničen. Seveda so v božični zgodbi še vedno angeli, pastirji, novorojeni otrok, ki bo postal kralj, morda osliček in zvezda repatica. Ostalo so nepotrebni posladkani dodatki. So pa tudi stvari, ki so običajno zamolčane. Marija je najstniška mamica in o njenem otroku govorijo, da je nezakonski. Jožef in Marija sta brezdomca, klošarja in verjetno brez prebite pare. Prisiljena sta bežati za golo preživetje in postaneta begunca zaradi Herodovega ljubosumja in strahu. Ta isti Herod z največjo lahkotnostjo pokolje skupino majhnih betlehemskih otrok, da bi si tako ohranil svoj politični položaj. Revščina, škandal, brezdomstvo, ne sprejemanje, begunstvo, krutost do nedolžnih otrok – vse to zelo diši po današnjem resničnem položaju v svetu. Če poznamo celotno zgodbo, to ni več pravljica za otroke. Je Resničnost, da prihaja med nas Jezus Učenik in Odrešenik.

    To je zgodba o Jezusu. Imenujejo ga Emanuel, pomeni Bog je z nami, z nami deli muke in utrujenost, z nami živi v temi ne sprejemanja in bolečine in hkrati s svojim življenjem in učenjem kaže na božjo resnico in slavo. Postal je kralj, resnični kralj, a njegova krona je bila iz trnja, njegovo ogrinjalo je bilo popljuvano, njegov prestol je bil lesen križ za zločince.

    Večina njegovih podanikov so bili ljudje z roba družbe, revni, trpeči in žalostni. Vplivne osebe so ga zavrgle, duhovniki so ga prekleli, močni so ga obsodili. Vendar je zmagal, skupaj z Očetom, ker ga smrt ni mogla vkleniti. Vstal je od mrtvih, se prikazal učencem in se še vedno razodeva tistim, ki ga iščejo v sedanjosti.

    Tako je vsa božična skrivnost obsežena v besedi Emanuel. Bog z nami, Bog na naši strani, Bog s človeškim obrazom, Bog, ki trpi z nami in za nas, Bog, ki nas pozna po imenu.

    Bog ni božiček, ki živi odmaknjeno življenje na severnem polu in nas enkrat na leto razveseli s svojim prihodom in se naslednje jutro že spet vrne v svojo kočo. Dva tisoč let ni zmanjšalo sijajnosti čudeža, slava se ni zmanjšala. Ta Jezus v hlevčku je naš Emanuel, naš Odrešenik, naš brat in prijatelj, naš Gospod in Bog. Tako smo tudi mi del te nikoli končane zgodbe o resnici in slavi Besede, ki je postala meso.

    Naša srca so lahko zaprta vrata gostiln in prenočišč ali pa jasli, v katere bo položen Jezus. Lahko smo pastirji, ki veselo tečejo pozdravit otroka, kot pismouki ali farizeji, ki vse skupaj zavrnemo kot le še en izbruh verske blaznosti, ali pa kot Herod, ki na Jezusa gleda kot na grožnjo, ki jo mora odpraviti. Jezusovemu rojstvu se lahko približamo z utrujenim cinizmom odraslih ali z otroško odprtostjo in s čudenjem.

    Izkoristite letošnji advent, da boste pričakali Jezusovo rojstvo kot Marija, v miru, veselju. Ko se boste zbrali pri nedeljskem kosilu, prižgite sveče na adventnem venčku, molite skupaj in Jezus, Emanuel, naj bo z vami.
    Naj vam bo »adventni čas« obilno blagoslovljen!

    Župnik Robert Emeršič

    https://zupnija-race.rkc.si/index.php/content/display/1136/20/20

  7. Miro says:

    GOSPOD JEZUS: »KOMU NAJ PRIMERJAM TA ROD?«

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 11,16-19)

    Tisti čas je Jezus spregovoril množicam: Komu naj primerjam ta rod? Podoben je otrokom, ki posedajo na trgih in kličejo tovarišem: »Piskali smo vam, pa niste plesali; peli smo žalostinko, pa niste jokali.« Prišel je namreč Janez; ta ni jedel ne pil, pa govorijo: »Hudega duha ima.« Prišel je Sin človekov; ta jé in pije, pa govorijo: »Glejte, požrešnež je in pijanec, prijatelj cestninarjev in grešnikov.« In opravičena je bila modrost po svojih delih.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Mt%2011%2C16-19

    • Miro says:

      JANEZ SE POSTI, JEZUS JE

      Adventno bogoslužje nas nenehno vabi v hrepenenje po Gospodu, da bi ga sprejeli.

      Glede tega je današnji evangelij zelo pomemben: pripraviti se moramo na sprejem Gospoda, ne glede na to v kakšni obliki se bo odločil priti k nam.

      Če mu mi določimo način na katerega se nam mora približati, potem ga zagotovo ne bomo nikdar sprejeli, kajti Gospod vedno preseneča.

      Za nas pa je pomembno, da srečamo njega, da sprejmemo njega, ne naše sanje ali utvare o njem.

      Njegov prihod ni podoben našim sanjam o njem. Naše sanje nas zaprejo vase, Gospodova stvarna in konkretna prisotnost pa nas potegne ven iz nas samih in nas poveže z Bogom Očetom.

      »Igrali smo vam, pa niste plesali, peli smo žalostinko, pa niste jokali«. Neštetokrat se obnašamo kakor razvajeni otroci. Povabljeni smo na svatbo, pa pravimo: »Ni mi všeč!«. Povabljeni smo na pogreb, pa pravimo: »Ni mi všeč!« V nas prebiva duh kritikantstva, ki nas skoraj nezavedno sili, da zavračamo Gospoda, ker nam niso všeč okoliščine, ali pa ljudje niso popolni.

      Prosimo Gospoda, naj nas osvobodi negativnega duha kritikantstva, ki vedno zavrača in vedno najde razloge za nesprejemanje življenja, ki nam je podarjeno in za nesprejemanje ljudi takšnih kot so. Naj nam podari duha resničnega sprejemanja, dobrohotnost za sprejemanje vseh, da bomo v vseh okoliščinah zaznavali kar je dobrega in lahko uporabimo za rast v ljubezni in služenje Gospodu.

      Tako bomo ob Gospodovem prihodu pripravljeni, da ga sprejmemo z odprtim srcem. Tako nas bo lahko vodil, napolnil s svojimi milostmi. »Če bi bil pozoren na moje zapovedi, bi bilo tvoje blagostanje kakor reka, tvoja pravičnost kakor morski valovi.«

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      KRALJA, KI PRIHAJA, PRIDITE, MOLIMO!

      • Miro says:

        SVETA LUCIJA: ZNANILKA BOŽIČNE LUČI

        IME LUCIJA V LATINŠČINI (“LUX”) POMENI “LUČ”. SV. LUCIJA SIMBOLIČNO PRINAŠA LUČ OZ. SVETLOBO V DOLGE NOČI.

        Na njen god ponekod odlomijo češnjeve vejice in jih dajo v vodo, ki se na toplem do božiča razcveto. Ponekod pa v plitve posode posejejo žito, ki vzkali in ozeleni do božiča in ga potem postavijo k jaslicam.

        https://portal.pridi.com/dogodek/sv-lucija/2024-12-13/

        Sv. Lucija, prosi za nas!

  8. janez says:

    Sveti oče med jutranjo homilijo: Posnemajmo Božje usmiljenje
    Posnemajmo Božje usmiljenje »V današnjem evangeliju reče Jezus svojim učencem: ‘Bodite usmiljeni, kakor je tudi vaš Oče usmiljen. Ne sodite in ne boste sojeni: ne obsojajte in ne boste obsojeni; oproščajte in boste oproščeni; dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje. S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo’ (Lk 6,36-38).

    Med mostom in reko je Božje usmiljenje
    Božje usmiljenje je zmožno odpustiti najslabša dejanja. Božje usmiljenje je tako veliko, tako zelo veliko. Tega ne pozabimo. Koliko ljudi pravi: ‘Storil sem zelo grozne stvari. Kupil sem si mesto v peklu, ne morem iti več nazaj.’ Ali si pomislil na Božje usmiljenje? Spomnimo se tiste zgodbe o ubogi vdovi, ki se je šla spovedat k Arškemu župniku. Njen mož je naredil samomor. Z mosta se je vrgel v reko. Jokala je in govorila: ‘Sem grešnica. Ubogi moj mož. V peklu je. Ubil se je in samomor je smrtni greh. V peklu je.’ In Arški župnik ji je rekel: ‘Počasi, gospa, kajti med mostom in reko je Božje usmiljenje.’ Na koncu je Božje usmiljenje.

    Nehati soditi druge
    Da bi stopili v brazdo usmiljenja, nam Jezus daje tri praktične nasvete. Predvsem ‘Ne sodite’. Gre za grdo navado, katere se je treba vzdržati, predvsem v tem postnem času. Je navada, ki se vplete v naše življenje, ne da bi se tega zavedali. Vedno. Tudi ko začnemo pogovor: ‘Si videl tistega, kaj je storil?’ Sodba nad drugim. Pomislimo, koliko krat na dan sodimo. Lepo prosim! Vedno ko se začne nek pogovor, pride do komentarja o drugem: ‘Glej, imela je plastično operacijo in zdaj je grša kot prej…’
    Na drugem mestu je pomembno, da drugih ne obsojamo, čeprav je zelo težko. Ampak naša dejanja so merilo, kako bo Bog delal z nami.

    Materialna in duhovna miloščina
    Naučimo se modrosti velikodušnosti, ki je glavna pot, da se odpovemo obrekovanju, s katerim neprestanega sodimo in obsojamo druge, s tem pa postane težko odpuščati. Gospod nas uči: ‘Dajte in vam bo dano.’ Bodite velikodušni v dajanju. Ne bodite kakor ‘zaprti žepi’. Bodite velikodušni pri dajanju revnim, tistim, ki so v stiski. Dajajte mnoge stvari: dajajte nasvete, dajajte nasmehe ljudem. Vedno dajajte, dajajte. ‘Dajajte in se vam bo dalo: dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo dali v naročje.’ Kajti Gospod bo radodaren. Mi damo eno in On nam bo dal sto krat več od vsega tistega, kar smo mi dali. To je drža, ki nas varuje, da ne sodimo, ne obsojamo in odpuščamo. Pomembnost miloščine. In ne samo materialne miloščine, ampak tudi duhovne miloščine. Prebiti čas z drugim, ki to potrebuje, obiskati bolnika, nasmehniti se.«

    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 18.3.2019)

  9. Miro says:

    PAPEŽ O GUADALUPSKEM SPOROČILU: NE BOJ SE, MAR NISEM TUKAJ JAZ, KI SEM TVOJA MATI?

    V ČETRTEK, 12. DECEMBRA 2024, JE PAPEŽ FRANČIŠEK V VATIKANSKI BAZILIKI DAROVAL SVETO MAŠO OB PRAZNIKU GUADALUPSKE DEVICE MARIJE.

    MED HOMILIJO JE POUDARIL, DA JE CELOTNO GUADALUPSKO SPOROČILO POVZETO V MARIJINIH BESEDAH: »NE BOJ SE, MAR NISEM TUKAJ JAZ, KI SEM TVOJA MATI?« VSE OSTALO SO PO NJEGOVIH BESEDAH IDEOLOGIJE.

    »Poglejmo podobo Guadalupske Marije; je noseča, oznanja rojstvo Zveličarja; noseča kot mati. S kakšno nežnostjo Indijancu reče: “Ne boj se, mar nisem tukaj jaz, ki sem tvoja Mati?” Razodene se Marijino materinstvo. In ob tej guadalupski skrivnosti, ki so jo žal mnoge ideologije želele preusmeriti, da bi imele ideološko korist, mi prihajajo na misel tri stvari; preproste stvari, ki pa tvorijo sporočilo: tilma (plašč), Mati in vrtnica. Zelo preproste stvari.

    Marijino materinstvo ostane vtisnjeno na tej tilmi, na tem preprostem plašču. Marijino materinstvo se kaže v lepoti vrtnic, ki jih Indijanec najde in prinese; in Marijino materinstvo stori čudež, da prinese vero v nekoliko nejeverna srca prelatov.

    Plašč, vrtnica, Indijanec. Vse, kar se poleg tega lahko reče o guadalupski skrivnosti, je laž; pomeni, da se želi uporabiti za ideologije. Namen guadalupske skrivnosti je ta, da bi jo počastili, da bi v svojih ušesih slišali: “Mar nisem tukaj jaz, ki sem tvoja Mati?” In da bi to slišali v različnih trenutkih v življenju: v težkih trenutkih, v veselih trenutkih življenja, v vsakdanjem življenju … “Ne boj se, mar nisem tukaj jaz, ki sem tvoja Mati?” To je celotno guadalupsko sporočilo. Vse ostalo so ideologije.

    Odidimo s podobo Gospe, vtisnjene v plašč Indijanca, ter prisluhnimo, kako nam kakor v odpevu s ponavljajočim glasom pravi: “Ne boj se, mar nisem tukaj jaz, ki sem tvoja Mati?” Tako bodi.«

    Povzeto po: https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2024-12/papez-o-guadalupskem-sporocilu-ne-boj-se-mar-nisem-tukaj-jaz.html

    Guadalupska Mati Božja, prosi za nas!

  10. Miro says:

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    ZAVEDAJTE SE, MOJI LJUBI BRATJE, DA MORA BITI VSAK ČLOVEK HITER ZA POSLUŠANJE,
    POČASEN ZA GOVORJENJE, POČASEN ZA JEZO, KAJTI ČLOVEKOVA JEZA NE URESNIČUJE
    BOŽJE PRAVIČNOSTI. (Jak 1,19-20)

    Več sorodnih svetopisemskih izrekov na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?set=2&id13=1&l=sl&z=4&zf=1859&t=5#Odgovorna+uporaba+besed

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja