Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.951 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    29. decembra, 2024 at 9:50

    DVANAJSTLETNI JEZUS MED UČITELJI

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO LUKU (Lk 2,41-52)

    Jezusovi starši so vsako leto za velikonočne praznike hodili v Jeruzalem. Ko je bil star dvanajst let, so šli na pot po praznični navadi. In ko so se po končanih prazničnih dneh vračali, je deček Jezus ostal v Jeruzalemu, ne da bi njegovi starši to opazili. Mislili so, da je pri popotni druščini, in so prehodili pot enega dne. Nato so ga začeli iskati med sorodniki in znanci. Ker ga niso našli, so se vrnili v Jeruzalem in ga iskali. Po treh dneh so ga našli v templju. Tam je sedèl med učitelji, jih poslušal in vpraševal. In vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovo razumnostjo in njegovimi odgovori. Ko sta ga zagledala, sta bila presenečena in njegova mati mu je rekla: »Otrok, zakaj si nama tako stóril? Tvoj oče in jaz sva te žalostna iskala.« Dejal jima je: »Kako da sta me iskala? Mar nista vedela, da moram biti v tem, kar je mojega Očeta?« Vendar nista razumela besed, ki jima jih je rekel. Nato se je vrnil z njima in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren. In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, ohranila v svojem srcu. Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Lk%202%2C41-52

    Odgovori
    • Miro says:
      29. decembra, 2024 at 9:51

      SVETA DRUŽINA

      Ko se naš pogled ustavi ob jaslicah, se pred nami počasi riše pot svete družine in neverjetna logika Boga, ki želi s svojim zgledom oblikovati naše družine, naše skupnosti in naše domove. Moja misel se je ustavila ob treh pojmih: Bog, družina in Božji načrt. K vsakemu pojmu bom dodal tri misli. Prva je torej BOG.

      Bog postane otrok. Ste si kdaj predstavljali, da imate vi sami v svojih zrelih letih željo, da svetu sporočite nekaj pomembnega? No, če smo bolj skromni, npr. da bi radi povedali svojemu bližnjemu nekaj pomembnega. Bog, ki je po človeško gledano že odrasel, si za sporočilo nadene podobo otroka. Za trideset let se zavije v molk. Trideset let njegovega odraščanja in zorenja gre na videz skoraj v prazno. Razen treh odlomkov iz njegovega otroštva, o njem ne vemo ničesar. Trideset let, si privošči Bog kot ogrevanje za nekaj let intenzivnega sporočanja. Potrpljenje in vztrajno zorenje je prvo, kar nam Bog sporoča v sveti družini. V družini se vse dogaja počasi, s potrpljenjem in željo po rasti. To ni spanje, ampak vztrajno zorenje za cilj, ki ga je zarisal Bog.

      Bog zaupa človeku. Toliko razočaranj je že doživel Bog v Davidovi hiši, a ni nehal zaupati v človeka. Zaupal se je Mariji in Jožefu, zaupal je, da bo v družini lahko odrasel in prinesel na svet veselje in mir. Zaupanje v človeka, tudi po razočaranjih, je drugi temelj družine, ki jo odkrivamo v jaslicah.

      Bog za svojo pot izbira presenečenja in revščino. Marija je rodila očitno v presenečenju. Seveda je pričakovala rojstvo, a jo je le to presenetilo. Roditi je morala na robu mesteca Betlehem v pastirskem bivališču med živino. Bog vedno preseneča in zanj presenečenje in revščina nista prekletstvo. Presenečenja so običajna pot vsake družine, pa tudi revščina – takšna ali drugačna – jo vedno spremlja. Bog je vse to blagoslovil.

      Druga beseda ob jaslicah je DRUŽINA. Naj naslednje tri misli oblikujem ob tem pojmu.

      Družina živi iz Božje besede. Marija spozna Božji načrt o njeni družini ob angelovem oznanjenju. Bog ji sporoči Božjo besedo in po njej oblikuje Marijo znotraj Svete družine. Tudi Jožef zmore razumeti svojo vlogo v Sveti družini samo po premišljevanju Božje besede in po angelovem pojasnilu. Vsak par more uresničiti svoj zakon le ob Božji besedi, vsaka družina lahko uresniči svoje poslanstvo le ob Božji besedi in znotraj tega se le po Božji besedi uresničijo posamezniki.

      Družina živi iz skrbi za bližnjega. Marija angela sprašuje, kakšno vlogo ima Jožef pri spočetju, ko ga še ni spoznala. Jožef se sprašuje, kaj naj naredi z Marijo, ker je ne želi osramotiti. Božja beseda ne gre mimo ljubeče skrbi za bližnjega, ljubeča skrb predstavlja izpolnitev poslanstva moža in žene, očeta in matere, pa tudi otroka.

      Družina živi iz dialoga. Marija in Jožef imata svoje predstave o svojih načrtih in o vzgoji a jih ves čas podrejata medsebojnemu dialogu in dialogu z Bogom. Ko gre za vzgojo otroka, ima dialog z njim ključno mesto.

      Tretji pojem pa je BOŽJI NAČRT.

      Božji načrt je najprej vodilo zakoncema. Oba se podredita angelovemu oznanjenju.

      Božji načrt je vodilo vzgoje. Otroka bi vzgajala v najboljši veri in po takratnih načelih. A ko jima Jezus kot otrok razodeva, kaj je volja Nebeškega očeta, se tej volji popolnoma podredita.

      Božji načrt je vodilo tudi Mariji po razpadu družine. Ko ni več moža in ko se Jezus poslavlja, ji sporoča načrt za naprej: Glej tvoj Sin.

      Kljub temu da o sveti družini vemo le malo, lahko ob zrenju jaslic odkrivamo čudovito podobo družine, ki si jo je zamislil Bog Oče in Stvarnik. Naj nas današnji praznik izziva k uresničevanju te podobe v naših družinah, skupnostih in občestvih.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/12/29/nedelja-29-december-2024-sveta-druzina/

      SVETA DRUŽINA, PROSI ZA NAS!

      Odgovori
  2. Miro says:
    28. decembra, 2024 at 11:11

    SLOVESNO ODPRTJE SVETEGA LETA PO NAŠIH ŠKOFIJAH

    SVETO LETO SE JE ZAČELO NA SVETI VEČER, 24. DECEMBRA 2024, Z EVHARISTIČNIM SLAVJEM NA TRGU SV. PETRA V RIMU, KI GA JE VODIL PAPEŽ FRANČIŠEK. BOGOSLUŽJU JE SLEDIL OBRED ODPIRANJA SVETIH VRAT V BAZILIKI SV. PETRA.

    V Buli o napovedi svetega leta 2025 je papež Frančišek določil »naj v nedeljo, 29. decembra 2024, v vseh stolnicah in konkatedralah krajevni škofje obhajajo sveto evharistijo kot slovesen začetek svetega leta po obredniku, ki bo pripravljen za to priložnost (več o tem na priloženi spletni strani).

    V LJUBLJANSKI NADŠKOFIJI bo začetek svetega leta zaznamovan s slovesnim romanjem in sveto mašo v stolnici sv. Nikolaja na nedeljo Svete Družine, 29. decembra. Ob 15.30 se bo občestvo zbralo v cerkvi Marijinega oznanjenja pri frančiškanih. Po molitvi in blagoslovu bo sledilo romanje v stolnico, kjer bo sv. maša ob 16.00. Vodil jo bo nadškof msgr. Stanislav Zore OFM, k njej pa so povabljeni vsi duhovniki, redovniki, redovnice in verniki. Ob tej priložnosti bo že mogoče prejeti svetoletni odpustek.

    O slovesnem odprtu svetega leta po naših škofijah na:
    https://katoliska-cerkev.si/slovesno-odprtje-svetega-leta-po-nasih-skofijah

    Odgovori
    • Miro says:
      28. decembra, 2024 at 11:19

      Spomnimo še na:

      PASTIRSKO PISMO OB ZAČETKU SVETEGA LETA 2025 ZA LJUBLJANSKO NADŠKOFIJO (Radio Ognjišče, 15.12.2024)

      Sveto leto je starodavna ustanova, ki ima svoje globoke korenine v Svetem pismu. V Tretji Mojzesovi knjigi Bog naroča Mojzesu: »Deseti dan sedmega meseca, na spravni dan, daj zatrobiti na rog naznanilo, po vsej vaši deželi dajte trobiti na rog! Posvetite petdeseto leto in razglasite po deželi osvoboditev vsem njenim prebivalcem! To naj vam bo jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini, vsak k svoji rodbini« (3 Mz 25,9-10).

      Takšen rog je za nas bula papeža Frančiška, s katero je razglasil sveto leto. Buli je dal naslov »Upanje ne osramoti«. Povabilo na pot upanja, na romanje upanja, je namenjeno vsem nam. Vsem kristjanom, po nas pa vsem ljudem dobre volje.

      Romanje upanja je namreč najprej osebno romanje vsakega izmed nas, da v tem svetem letu odkrije pristne globine svojega odnosa do Kristusa in njegovega evangelija. Na osebnem svetoletnem romanju se odprimo besedi Svetega pisma in milosti zakramentov, da bomo okrepili in utrdili svojo povezanost z Jezusom Kristusom in njegovo Cerkvijo. To bo romanje v »oaze duhovnosti, kjer lahko okrepčamo pot vere in se odžejamo pri vrelcih upanja, najprej s pristopanjem k zakramentu sprave, ki je nenadomestljivo izhodišče resnične poti spreobrnjenja« (Bula, 5).

      Odlomek iz pastirskega pisma nadškofa Stanislava Zoreta

      Celotno pastirsko pismo na:
      https://radio.ognjisce.si/sl/281/novice/39255/pastirsko-pismo-ob-zacetku-svetega-leta-2025-za-ljubljansko-nadskofijo.htm

      Odgovori
  3. Miro says:
    28. decembra, 2024 at 10:43

    VSTANI, VZEMI DETE IN NJEGOVO MATER IN BÉŽI V EGIPT IN BODI TAM, DOKLER TI NE POREČEM

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 2,13-18)

    Ko so Modri odšli, glej, se Gospodov angel prikaže Jožefu v spanju in pravi: »Vstani, vzemi dete in njegovo mater in béži v Egipt in bodi tam, dokler ti ne porečem; Herod bo namreč dete iskal, da bi ga pogubil.« Vstal je, vzel dete in njegovo mater še ponoči in se umaknil v Egipt; in bil je tam do Herodove smrti, da se je izpolnilo, kar je bil povedal Gospod po preroku, ki pravi: »Iz Egipta sem poklical svojega sina.« Ko je tedaj Herod videl, da so ga Modri prevarali, se je silno razsrdil; in dal je pomoriti v Betlehemu in v vsej njegovi okolici vse dečke, dvoletne in mlajše, po času, ki ga je bil poizvedel od Modrih. Takrat se je izpolnilo, kar je bilo povedano po preroku Jeremiju, ki pravi: »Glas se je slišal v Rami, jok in velik krik: Rahela je jokala po svojih otrocih in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Mt%202%2C13-18

    Odgovori
    • Miro says:
      28. decembra, 2024 at 10:44

      NEDOLŽNI OTROCI

      Božič na žalost spremlja tudi jok. Evangelisti si niso dovolili za ‘lep’, a neresničen govor. Za njih Božič ni bilo namišljeno zatočišče, kamor bi se zatekli pred izzivi ali krivicami njihovega časa.

      Nasprotno, oznanjajo nam rojstvo Božjega Sina zavito v bolečo tragičnost. Evangelist Matej ga z navajanjem preroka Jeremija prestavi v vsej krutosti: »Glas se je slišal v Rami, jok in bridko vzdihovanje. Rahela je jokala za svojimi otroki in se ni hotela utolažiti, ker jih ni več«. To je ječanje mater, ki objokujejo smrt svojih nedolžnih otrok, zaradi Herodove tiranije in njegovega nebrzdanega hlepenja po oblasti.

      Ječanje, ki ga lahko slišimo tudi danes. Dotika se naše duše in ga ne moremo ter nočemo preslišati ali ga utišati. Tudi danes, na žalost med našimi ljudmi – se sliši objokovanje ter jok številnih mater, družin, zaradi smrti njihovih otrok, njihovih nedolžnih otrok.

      Zreti jaslice, pomeni zreti tudi ta jok, pomeni imeti občutljivo in odprto srce za bolečino bližnjega, še zlasti, ko gre za otroke; pomeni biti sposoben prepoznati, da se tudi danes piše to žalostno poglavje zgodovine. Zreti jaslice, a jih osamiti od življenja, bi pomenilo, napraviti iz Rojstva lepo zgodbo, ki bi v nas prebudila lepe občutke, a bi nas prikrajšala za ustvarjalno moč Blagovesti, ki nam jo učlovečena Beseda želi podariti. Skušnjava glede tega obstaja.

      Sprašujem pa se, Je možno živeti krščansko veselje, če upoštevamo to resničnost ječanja mnogih? Je možno uresničiti krščansko veselje, če preziramo ječanje brata, otrok?

      Krščansko veselje ni veselje, ki se ustvarja na robu resničnosti, ki bi jo kratko malo prezrli ali se delali, da ne obstaja. Krščansko veselje se poraja iz klica – iz istega, ki ga je prejel sv. Jožef – ‘vzeti’ in varovati življenje, še posebej življenje teh svetih nedolžnih današnjega dne.

      Božič je čas, ki nas nagovarja, naj varujemo življenje, mu pomagamo, da se rodi in raste. Ne pustimo, da ukradejo veselje. Ne pustimo si ukrasti veselje, varujmo ga in pomagamo mu rasti. To počnimo z isto očetovsko zvestobo sv. Jožefa, in držeč za roko Marijo, Mater nežnosti, da nam ne bo otrdelo srce.

      Ko se danes spominjamo vseh nedolžnih otrok, ki so dali življenje za našega Gospoda, se nam na prvi pogled zdi, da je svet danes vseeno lepši, blažji, bolj prijazen. Pa je res? Zlorab nedolžnosti namreč ni tako malo.

      V našem kulturnem okolju ne žrtvujemo nedolžnih otrok, ker je otroško življenje vseeno neka vrednota. Pa je res? Kaj pa vsi tisti, ki nimajo priložnosti zaživeti, ki umrejo, še preden bi jih kdorkoli ljubeče popestvoval? Ki jih iztrgajo iz telesa matere v imenu neke svobode odločanja? Ki nimajo nobene pravice, nobenega glasu, nobenega odvetnika… Nobene ljubezni. Naši, sodobni nedolžni otroci ne umirajo v zavetju noči. Umirajo javno. In to dejstvo se skuša predstavljati kot posebno civilizacijsko pridobitev. Umirajo iz razlogov, zaradi katerih me je včasih sram, da pripadam tej civilizaciji. Pa ni samo to.

      Nedolžnost otroka odrasli uničujemo vsakič, ko ugotovi, da nam ne more povsem zaupati. Čisto vsem se nam občasno zgodi, da pozabimo kaj, kar smo obljubili, včasih se v zadnjem trenutku odločimo, da je kaj drugega pomembnejše od dogovora, včasih se zlažemo, včasih nas otroci »ulovijo« pri kakšni nedoslednosti. Seveda nismo popolni in otroci to kmalu ugotovijo.

      Priprava otrok na odrasli svet je danes zagotovo drugačna, kot je bila potrebna včasih. Vrednote, ki jih cenimo mi, se ne skladajo vedno s tistimi, ki jih ceni družba. In otroke je potrebno pripraviti na to.

      Ko naši otroci odhajajo v svet, odrasli vemo, da se bodo srečali z vsem mogočim. Ko opazujem svoj odnos do odraščajočih otrok, čutim, da me je najbolj strah, da bi jih grobost in umazanija in nepravičnost in posvetne grdobije vseh vrst umazale. Da bi jim pod težo življenja iz oči čisto izginila otroška nedolžnost.

      Kaj nam torej ostaja? Ostaja molitev k Očetu in priprošnja k nedolžnim otročičem, ki sedijo nekje čisto blizu Njega.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/12/28/sobota-28-december-2024-nedolzni-otroci/

      Božje usmiljenje, ki nas rešuješ bede greha, zaupamo vate!

      Odgovori
      • Miro says:
        28. decembra, 2024 at 10:45

        NEDOLŽNI OTROČIČI: TEMNA STRAN BOŽIČA

        LE NEKAJ DNI PO BOŽIČU OBHAJAMO PRAZNIK NEDOLŽNIH BETLEHEMSKIH OTROK, KI JIH JE DAL POMORITI KRALJ HEROD V UPANJU, DA BO UBIL TUDI NOVOROJENEGA JEZUSA.

        Nedolžni otročiči so temna stran božiča, v senci veselja. Še preden so spregovorili, so že dali svoje življenje za novorojenega Mesija.

        Kajti – ko tiran Herod od treh modrih in svojih svetovalcev izve, da se je v Izraelu rodil novi judovski Kralj, se ustraši za prestol in da v Betlehemu in njegovi okolici pobiti vse dečke do drugega leta starosti. Ker je bil Betlehem majhen kraj, predvidevajo, da jih je bilo ubitih verjetno okrog dvajset; čeprav izročilo govori o tisočih.

        Več na: https://portal.pridi.com/dogodek/nedolzni-otroci-temna-stran-bozica/2024-12-28/

        Odgovori
  4. Miro says:
    27. decembra, 2024 at 15:33

    POSLUŠAJMO BOŽJO BESEDO IN ŽIVIMO V NJENI MOČI

    »Le pri Bogu se umíri, moja duša, kajti od njega je moje upanje.«
    (Ps 62,6)

    BOŽJA BESEDA ZA DANES na: https://hozana.si/

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

    Odgovori
  5. Miro says:
    27. decembra, 2024 at 9:20

    ZAKONSKI PAR NA POTI

    Jožef in Marija sta na poti, da izpolnita ukaz cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. Cesar želi vedeti, kolikšna je realna številka prebivalcev, da bo lahko pobral čim več davka. Evangelist Luka pa nam s to prispodobo pove, da je tudi naša vera nenehna pot in nenehna rast. Veren človek je popotnik. Zanimivo je, da II. vatikanski koncil, ko govori o veri, največkrat uporabi glagol »hoditi«. Pravi, da je Cerkev Božje ljudstvo na poti. Tu ni mišljeno samo na poti proti večnosti, ampak smo tudi na poti iskanja resnice. Dostikrat se dogaja, da nimamo poguma, da bi se odpravili na pot. Največja ovira je ujetost v naše lastne predstave in ideje. Ljudje smo pač ujeti v svet in dogodke in iz tega težko izstopimo. Toda, če želimo, da se obogatimo in rastemo, je potrebno iti na pot.

    Iz pridige nadškofa Alojzija Cvikla pri polnočni sveti maši, 25.12.2024

    Celotna pridiga na: https://katoliska-cerkev.si/pridiga-nadskofa-alojzija-cvikla-pri-polnocni-sveti-masi2024

    Odgovori
  6. Miro says:
    27. decembra, 2024 at 9:11

    JANEZ JE PRED PETROM PRIŠEL H GROBU

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO JANEZU (Jn 20,2-8)

    Prvi dan tedna je Marija Magdalena tekla in prišla k Simonu Petru in k drugemu učencu, ki ga je Jezus ljubil, in jima rekla: »Gospoda so vzeli iz groba in ne vemo, kam so ga položili.« Peter in oni drugi učenec sta se odpravila in šla h grobu. Skupaj sta tekla, pa je oni drugi učenec Petra prehitel in prišel prvi h grobu. Sklonil se je in videl povoje na tleh – vendar ni vstopil.

    Tedaj je prišel tudi Simon Peter, ki je šel za njim, in je stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej, zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prišel prvi h grobu, in je videl in veroval.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+20%2C2-8&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Odgovori
    • Miro says:
      27. decembra, 2024 at 9:12

      SVETI JANEZ EVANGELIST

      Učenec, ki ga je Jezus ljubil. Nikakor ni bil, kak poženščen mladenič. Res najmlajši med apostoli, a »sin groma«, vročekrven, včasih prenapet, preoster, pa tudi ambiciozen. Vse to je dokumentirano v evangeliju.

      Toda rastel je iz dneva v dan.

      Izročilo pravi, da je bil evangelist Janez, tisti učenec, ki se je najbolj približal Jezusovemu srcu, ki je najbolj doumel bistvo Jezusovega poslanstva. Njegov evangeliji je čisto drugačen od ostalih treh. Ta drugačnost je v tem, da se ne ukvarja toliko z prepričevanjem in razumevanjem, temveč poizkuša samo ljubiti.

      Peter in Janez, najljubša učenca, tečeta h grobu. Janez je bil hitrejši od Petra in prispe prvi. Ljubezen vedno prehiteva. Ljubezen presega vse ovire, ne pusti se zmesti, temveč jasno ve, kje je njen cilj. Toda, ko pride do groba se Janez ustavi in da prednost Petru. Kajti Peter mora prvi vstopiti v grob, Peter mora vse raziskati in preučiti. Janezu tega ni treba. Peter gleda, a ne razume. Ne zna si predstavljati, zakaj je grob prazen. Samo potrdi lahko, da je Marija Magdalena pravilno poročala. Smisla pa v tem ne prepozna. V Janezovem evangeliju je Peter namreč prikazan kot človek, ki ga vodita razum in volja. Kdor želi vse presojati le z glavo, skrivnosti vstajenja ne more dojeti.

      Janez pa vstopi, vidi in veruje. Preprosto. Janez gleda s srcem. In ljubeče srce razume in veruje. Evangelij nam ne pove, kaj natančno je Janez veroval; toda nadaljevanje pripovedi nam govori, da se mu je očitno razkrilo nekaj o skrivnosti vstajenja. V vstajenje ne moreš verovati samo z razumom. Zato potrebujemo kot Janez srce, ki ljubi in se čuti ljubljeno. Kajti najljubši učenec ni samo učenec, ki ljubi Jezusa, ampak tisti, o katerem pravi evangelij: »Učenec, ki ga je Jezus ljubil.« Kdor se čuti ljubljen od Jezusa v globino svojega srca, lahko veruje v vstajenje. Zaupa, da je ljubezen močnejša od smrti, da ljubezen preživi tudi smrt in ostaja tudi po smrti!
      Ljubezen je življenje.

      Na Božični dan pa se je Življenje razodelo. Na Božični dan se je razodela ljubezen Boga Očeta, ki vedno prehiteva, se ne pusti zmesti, temveč jasno ve, kje je njen cilj: pri odrešenju človeka. Evangelist Janez nas tako spodbuja, naj se ne ustavljamo pri razumskem naporu razumevanja vere. Naj se ne trudimo razumeti, temveč samo ljubiti.

      Janez je bil učenec, ki je imel neverjetno željo, da bi bil z Jezusom. Vsi so ga občudovali kot človeka in Boga hkrati, kot poosebljeno dobroto in pot v novo življenje. Zanj je bil preprosto Odrešenik!

      Navdajalo ga je hrepenenje po Njem in izredna hvaležnost za tisto, kar mu je storil v življenju. To je tudi razlog, da je lahko prvi na nek način proslavljal velikonočno zmago. Janez je učenec, ki je slonel na Jezusovih prsih. Zato želim veselja vsem tistim, ki se kakor Janez radi naslanjate na Gospodove prsi, v molitvi in zakramentih, in iz njih črpate moči za svoje življenje. Božič nam govori, da je ljubezen premagala sovraštvo, da je bližina ob Gospodu nagrajena z življenjem. Veselimo se Da je Bog postal človek in si skupaj z Janezom priznajmo, da si želimo Gospodove bližine in se oklenimo Njega, ki nam na vsakem koraku želi stati ob strani.

      Veselja ob svobodi, odpuščanju in bližini Njega, ki je prišel na svet kot otrok, trpel na križu in umrl, ki pa je vstal od mrtvih in živi, vam želim!

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/12/27/petek-27-december-2024-sveti-janez-evangelist/

      Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

      Odgovori
  7. Miro says:
    26. decembra, 2024 at 20:26

    BLAGOSLOV KONJ OB GODU SV. ŠTEFANA V HAJDINI (Družina, 26.12.2024)

    OB PRAZNIKU SVETEGA ŠTEFANA, DIAKONA IN PRVEGA MUČENCA KRŠČANSTVA, SE SPOMINJAMO NJEGOVE NEOMAJNE VERE, MODROSTI IN PREDANOSTI SLUŽENJU SKUPNOSTI. OB TEM PRAZNIKU, KI JE GLOBOKO ZAKORENINJEN V TRADICIJI, SO V VEČ ŽUPNIJAH POTEKALI BLAGOSLOVI KONJ – SVETEGA ŠTEFANA NAMREČ ČASTIMO KOT ZAVETNIKA KONJ, KONJARJEV IN KOČIJAŽEV.

    Na Štefanovo so se v številnih slovenskih župnijah odvijali blagoslovi vode, soli in konj. Tako je bilo tudi v Hajdini pred cerkvijo sv. Martina, kjer so se ob 10. uri zbrali verniki na slovesni sveti maši, ki jo je vodil duhovnik PRIMOŽ LORBEK.

    ODGOVORNOST DO DOMOVINE IN SOČLOVEKA

    Lorbek je v svoji pridigi vernike nagovoril s sporočilom, da praznik ne nosi le verskega pomena, temveč nas opominja na odgovornost do domovine in sočloveka. »Sveti Štefan, prvi mučenec in diakon jeruzalemske cerkve, nas uči zvestobe Kristusu, resnice in ljubezni tudi v času preganjanj,« je poudaril.

    Več o nagovoru duhovnika Primoža Lorbeka na: https://www.druzina.si/clanek/blagoslov-konj-ob-godu-sv-stefana-po-slovenskih-zupnijah

    Sv. Štefan, prosi za nas!

    Odgovori
  8. Miro says:
    26. decembra, 2024 at 16:45

    BOŽIČNO SPOROČILO IN SVETO LETO POUDARJATA UPANJE, KI PREMAGA STRAH – PRAZNOVANJE ROJSTVA BOŽJEGA SINA JE UPANJE ZA VSE NAS

    Smo v času, ko mir postaja vse bolj krhek. Vse več je vojn in nasilja, tudi v naši družbi prihaja do nesoglasij in napetosti. Širi se strah in dvom, kaj bo jutri. Bomo še živeli v miru? Božično sporočilo in sveto leto poudarjata upanje, ki premaga strah. Kristjani smo Romarji upanja, poudarja papež Frančišek v napovedi Svetega leta. Za vsakogar naj bo to čas živega in osebnega srečanja z Gospodom Jezusom, ki je »vrata« odrešenja (prim. Jn 10,7.9). V srcu vsakega človeka živi upanje kot želja in pričakovanje dobrega, kljub temu, da ne ve, kaj se bo zgodilo. Nepredvidljivost prihodnosti poraja različne občutke, od zaupanja do strahu, od vedrine do pobitosti. Naj bo sveto leto priložnost, da poživimo upanje, ki po besedah apostola Pavla »ne osramoti« (Rim 5, 5).

    Rojstvo otroka je za družino razlog upanja. Praznovanje rojstva Božjega Sina je upanje za vse nas. Novorojeni je Emanuel, Bog z nami! Na poti življenja nismo sami. Bog sam se je razodel po veri, ki ji je edino dano videti Boga (pismo Diognetu, 2 stol. po Kr.). Da vera ne razočara, nam lahko povedo tako svetniški zgledi kakor tudi preprosti posamezniki, ki jim je vera dala moč, da so preživeli težke trenutke in niso obupali.

    Del razmišljanja iz nagovora škofa Andreja Sajeta pri sveti maši za domovino, 18.12.2024

    Celoten nagovor na: https://katoliska-cerkev.si/skof-saje-pri-sveti-masi-za-domovino-sprejmimo-zivljenje-in-gradimo-pravicnejso-druzbo

    Odgovori
  9. Miro says:
    26. decembra, 2024 at 11:56

    PAPEŽ ODPRL SVETA VRATA V ZAPORU REBIBBIA (26.12.2024)

    Papež Frančišek je dopoldne odprl še druga sveta vrata, potem ko je sveto leto začel v vatikanski baziliki na sveti večer. Tokrat se je odpravil v cerkev zapora v Rebibbiji. Med sveto mašo je navzoče v spontanem nagovoru povabil, naj nikoli ne izgubijo upanja.

    VSAK DAN MOLIM ZA VAS

    Želim vam velik jubilej, je ob sklepu nagovora udeležencem pri sveti maši v zaporu Rebibbia dejal papež. »Želim vam veliko miru, veliko miru. In vsak dan molim za vas. Tega ne pravim kar tako. Resnično molim za vas in mislim na vas,« jim je dejal sveti oče in jih prosil molitve zanj.

    ODPRIMO NAŠA SRCA

    Sicer pa je v svojem nagovoru povedal, da je še bolj kot odpreti vrata pomembno odpreti svoja srca, saj to ustvarja bratstvo med nami. Še posebej jih je povabil, naj odprejo srca za upanje in naj ga nikoli ne izgubijo. »V težkih trenutkih se lahko zdi, da je vse končano in da se nič ne bo rešilo. Vendar pa upanje nikoli ne razočara.« Upanje je po papeževih besedah kot sidro, ki nas trdno drži.

    Povzeto po: https://radio.ognjisce.si/sl/281/novice/39309/papez-odprl-sveta-vrata-v-zaporu-rebibbia.htm

    Odgovori
  10. Miro says:
    26. decembra, 2024 at 11:24

    GLEJTE, VIDIM NEBESA ODPRTA IN SINA ČLOVEKOVEGA, STOJEČEGA NA BOŽJI DESNICI

    BERILO IZ APOSTOLSKIH DEL (Apd 6,8-10;7,54-60)

    Tiste dni je Štefan, ki je bil poln milosti in moči, delal čudeže in velika znamenja med ljudstvom. Vstali pa so nekateri iz shodnice Libertincev, Cirenejcev in Aleksandrijcev in izmed tistih, ki so bili iz Cilicije in Azije, in so se prerekali s Štefanom, pa se niso mogli ustavljati modrosti in duhu, s katerim je govoril.

    Ko so to slišali, so se razsrdili v svojih srcih in z zobmi škripali zoper njega. On, ki je bil poln Svetega Duha, pa je uprl pogled v nebo, videl Božje veličastvo in Jezusa, stoječega na Božji desnici, in je rekel: »Glejte, vidim nebesa odprta in Sina človekovega, stoječega na Božji desnici.« Tedaj so zavpili z močnim glasom, si zatisnili ušesa in vsi hkrati planili nanj; in vrgli so ga iz mesta ter ga kamnali. Priče pa so odložile svoja oblačila k nogam mladeniča, ki se je imenoval Savel.

    In kamnali so Štefana, ko je molil: »Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!« Pokleknil je in z močnim glasom zaklical: »Gospod, ne prištevaj jim tega greha!« In ko je to rekel, je zaspal.

    NE BOSTE NAMREČ GOVORILI VI, AMPAK DUH VAŠEGA OČETA JE, KI BO V VAS GOVORIL

    IZ SVETEGA EVANGELIJA PO MATEJU (Mt 10,17-22)

    Tisti čas je rekel Jezus svojim apostolom: Varujte se ljudi, kajti izročali vas bodo sodiščem in vas bičali v svojih shodnicah; pred poglavarje in kralje vas bodo vlačili zaradi mene, v pričevanje njim in poganom. Kadar vas pa izročijo, ne skrbite, kako ali kaj bi govorili, kajti dano vam bo tisto uro, kaj govorite. Ne boste namreč govorili vi, ampak Duh vašega Očeta je, ki bo v vas govoril. Izdajal pa bo v smrt brat brata in oče sina in otroci bodo vstajali zoper starše ter jih izročali v smrt; in sovražili vas bodo vsi zaradi mojega imena; kdor pa bo vztrajal do konca, bo zveličan.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?id13=1&pos=0&set=2&l=sl&m=Mt%2010%2C17-22

    Odgovori
    • Miro says:
      26. decembra, 2024 at 11:25

      SVETI ŠTEFAN

      Včeraj je evangelij govoril o Jezusu kot ‘pravi luči’, ki je prišla na svet, luči, ki ‘sveti v temi’ in ‘tema je ni sprejela’. Danes vidimo Jezusovega pričevalca, svetega Štefana, ki sveti v temi. Pričevalci svetijo z Jezusovo lučjo. Nimajo svoje luči, a so sposobni sprejeti Jezusovo luč in jo odsevati.

      Štefan je bil lažno obtožen in brutalno kamenjan. Toda v temini sovraštva, ki je bila okoli mučenja s kamenjanjem, je dal, da je zasvetila Jezusova luč, prosil je namreč za svoje morilce in jim odpustil, kakor Jezus na križu. On je prvi mučenec, to je prvi pričevalec, prvi v celi vrsti bratov in sester, ki nadaljujejo vse do danes s prinašanjem luči v temo. To so ljudje, ki odgovorijo na zlo z dobrim, ki ne popustijo nasilju in laži, temveč prekinejo spiralo sovraštva s krotkostjo ljubezni. Ti pričevalci prižigajo jutranjo zarjo Boga v nočeh sveta.

      Toda, kako postaneš pričevalec? Tako, da posnemaš Jezusa, da prejmeš luč od Jezusa. Pot vsakega kristjana je posnemanje Jezusa, da prejmemo luč od Jezusa. Sveti Štefan nam daje zgled, kakor je Jezus prišel, da bi stregel in ne da bi mu stregli, tako tudi on živi za služenje, saj je postal diakon, torej služabnik in streže ubogim. Vsak dan skuša posnemati Gospoda in to stori tudi na koncu. Kakor Jezusa so ga prijeli, obsodili in umorili zunaj mesta in kot Jezus moli in odpusti. Medtem ko so ga kamenjali, je rekel: ‘Gospod, ne prištevaj jim tega greha’. Štefan je pričevalec, ker posnema Jezusa.

      Lahko pa se začne zastavljati vprašanje, če res čemu služijo ta pričevanja dobrote, ko se v svetu širi hudobija? Čemu služi moliti in odpustiti? Samo za to, da se da lep zgled, čemu služi to? Ne, je še veliko več. To odkrijemo iz neke podrobnosti. Med tistimi, za katere je Štefan molil in jim odpustil, pravi besedilo, je bil ‘neki mladenič, Savel po imenu’, ki je ‘odobraval ta uboj’. Malo za tem, se je po Božji milosti Savel spreobrnil, prejel Jezusovo luč, jo sprejel in postal Pavel, največji misijonar v zgodovini. Pavel se je rodil iz Božje milosti, a preko Štefanovega odpuščanja, preko Štefanovega pričevanja. Poglejte, to je seme njegovega spreobrnjenja. To je potrdilo, da dejanja ljubezni spreminjajo zgodovino, pa četudi so majhna, skrita, vsakdanja. Kajti Bog vodi zgodovino po ponižnem pogumu tistega, ki moli, ljubi in odpušča. Veliko skritih svetnikov je, svetniki sosednih vrat, skriti pričevalci življenja, ki z majhnimi dejanji ljubezni spreminjajo zgodovino.

      Biti Jezusovi pričevalci, to velja tudi za nas. Gospod želi, da iz življenja naredimo preko običajnih vsakodnevnih dejanj izredno delo. Tam kjer živimo, v družini, na delu in povsod smo poklicani biti Jezusove priče, pa če tudi podarimo le luč nasmeha, luč, ki ni naša, ampak Jezusova ter tudi samo, če se izogibamo temini čenč in opravljanja. In potem ko opazimo, da nekaj ne gre, namesto kritiziranja, obrekovanja in pritoževanja, molimo za tistega, ki je pogrešil in tudi za tisto težko situacijo. In ko se doma porodi prepir, namesto da bi prevladali, ga skušajmo dezaktivirati ter vedno začeti s tem, da odpustimo tistemu, ki je užalil. Majhne stvari, a spreminjajo zgodovino, ker odprejo vrata, odprejo okno Jezusovi luči. Sveti Štefan jim je, medtem ko je prejemal kamne sovraštva, vračal z besedami odpuščanja. S tem je spremenil zgodovino.

      Danes molimo za tiste, ki trpijo preganjanje zaradi Jezusovega imena. Žal jih je veliko. Več jih je kot v prvih časih Cerkve. Izročimo Devici Mariji te naše brate in sestre, ki odgovarjajo na preganjanje s krotkostjo in kot resnični Jezusovi pričevalci premagajo zlo z dobrim.

      Od današnjem prazniku sv. Štefana vsem nam zaželim, da bi imeli v svojem srcu kanček takšne velikodušnosti in bili sposobni odpuščanja. Vsem rojakom in sodržavljanom čestitam tudi k državnemu prazniku samostojnosti ter vse nas pozivam, da bi bili tudi v današnjem trenutku za našo državno skupnost pripravljeni kaj žrtvovati.

      Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

      https://portal.pridi.com/2024/12/26/cetrtek-26-december-2024-sveti-stefan/

      Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja