Članki za dušo

15.027 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   4. julija, 2020 at 16:50

   MISEL (SVETI PAVEL VI).

   V BOŽJEM NAČRTU JE VSAK ČLOVEK POKLICAN K RAZVOJU, ZAKAJ VSAKO ŽIVLJENJE JE KLIC.
   OB ROJSTVU JE VSEM DAN V KALI SKUPEK ZMOŽNOSTI, S KATERIMI MORAMO RODITI SADOVE.

   Odgovori
2. Hvala says:

   4. julija, 2020 at 16:33

   ALI LAHKO ATEIST PRIDE V NEBESA?

   IZ DEJANJ OZ. ODNOSOV SE NAMREČ VIDI, ALI ŽIVIM IZ LJUBEZNI, KI JE BOG, ALI NE. O TEM GOVORI JEZUS: “PO TEM BODO VSI SPOZNALI, DA STE MOJI UČENCI, ČE BOSTE IMELI LJUBEZEN MED SEBOJ.” (Jn 13,35). LJUBEZEN JE TOREJ TEMELJNO MERILO ZA ZVELIČANJE.

   ENIM SE BOG PO LASTNI ZAMISLI RAZODEVA NEPOSREDNO, DRUGIM PA PO DRUGIH LJUDEH I DOGODKIH. OBOJIM PA JE SKUPNO TO, DA IMAJO ISTEGA STVARNIKA, KI JE V VEST VSAKEGA ČLOVEKA VCEPIL SVOJO POSTAVO.
   ZATO ŠE EN VELIK TEOLOG BL. JANEZ HENRIK NEWMAN IMENUJE “PRVOTNI KRISTUSOV NAMESTNIK”.

   PAPEŽ FRANČIŠEK PRAVI, DA JE JEZUS UMRL IN VSTAL OD MRTVIH TUDI ZA ATEISTE IN DA BOMO SOJENI NA PODLAGI TEGA , KAR SMO STORILI V SKLADU S SVOJIM VEDENJEM.TO PA NE ZMANJŠUJE IZZIVA, PRED KATEREGA SMO KRISTJANI DNEVNO POSTAVLJENI: DA POKAŽEMO ATEISTOM IN LJUDEM DRUGIH PREPRIČANJ, DA TUDI ONI V RESNICI HREPENIJO PO BOŽJI LJUBEZNI.

   BOG PA NI SODNIK, KI BI PREPROSTO NAGRAJEVAL TISTE, ZA KATERE MENI, DA SO DOBRI. IN NEBESA NISO DOSEŽEK, PRI KATEREM BOG ČLOVEKA OPAZUJE, ALI MU GA BO USPELO DOSEČI PO LASTNIH MOČEH ALI NE.

   BOG JE USMILJENJE, KI SI ŽELI, DA BI GA VSAK PREPOZNAL ZA SVOJEGA NEBEŠKEGA OČETA, ČLOVEK PA SEBE S TEM ZA NESKONČNO LJUBLJENEGA OTROKA (priloga Aleteia ).

   Pri Bogu ni nič nemogoče, pri Bogu je vse mogoče in z Bogom zmoremo vse!

   https://si.aleteia.org/2018/09/06/ali-lahko-ateist-pride-v-nebesa/

   Odgovori
   • Janez says:

     4. julija, 2020 at 21:35

     Pokoncilski nauk Cerkve: ali se lahko odrešijo tudi ateisti, ki so dobri in pošteni?

     Stara trditev krščanstva da “izven Cerkve ni zveličanja”, je sama po sebi v nasprotju z učenjem, da je “Jezus Kristus Odrešenik vseh ljudi na Zemlji in Bog vseh ljudi, ki so dobre volje in pravični”. Nasprotje med pritdilno in nikalno izjavo glede odrešitve vseh ljudi, tudi ateistov, je odpravil pokoncilski nauk tako, da se lahko zveličajo tudi vsi drugi zemljani, če le spoštujejo navodila svoje vesti in živijo pošteno in pravično ter so dobri ljudje, ki ljubijo in odpuščajo, služijo drugim in so dobri ljudje tako, da pomagajo drugim. Naše življenje naj bo Ljubezen, Odpuščanje in Dobrota, ki je vsebinska molitev dobrih in pravičnih ljudi, kar ima Jezus rad in kar nas vse Uči v Evangeliju. Vrata k Bogu so vedno odprta za vse ljudi, saj nas Bog Ljubi. Če dodamo še obe temeljni zapovedi krščanstva: “Ne stori tega drugim, kar ne želiš, da bi drugi tebi storili”, in (maksima) “stori drugim to, kar želiš, da bi drugi tebi storili”, moramo krščanstvo videti kot najbolj odprto skupnost, kot pravo nasprotje totalitarizmov kot egoistični in brezbožni kapitalizem in komunizem, kjer ni bilo prostora za Boga in Ljubezen. Krščanstvo je ne samo antitotalitaristično, ampak to, kar je že vedno bilo: odrešenjsko in bratsko, ki v katoliški Cerkvi (kata holos ali cerkev vsega sveta) zaobjema vse ljudi in ves svet, saj po Evangeliju oznanja Božje Odrešenje in Božjo Ljubezen med vsemi ljudmi. Boj je Ljubezen, ki nikoli ne mine. Čaka nas, da pridemo k Njemu.

     P.s.: zelo ste delovna in pridna sestra Hvala, da za vernike prispevate veliko koristnih bogoslovnih naukov, ki jih preberete in jih preprosto napišete, da so razumljive vernikom. Dodajmo še več Upanja, Božje Topline, Ljubezni, Usmiljenja in Božjega Miru in molitev, da bomo prinašali LUČ in VESELO OZNANILO ODREŠENJA ! BVB. Janez

     Odgovori
     • Hvala says:

       5. julija, 2020 at 7:20

       Zahvaljujem se tudi vam g. Janez, za vaše molitve in prispevke, res je, prinašajmo veselo oznanilo odrešenja, bodimo svetilke, skupaj smo vsi na isti ladji. Vsak človek je res unikat, ustvarjen od Boga in vsak s svojim življenjem prispeva v skupno dobro na svoj način.

       Vse dobro vam želim!

       Odgovori
3. Hvala says:

   4. julija, 2020 at 14:06

   NA SVETU SMO ZATO, DA BI ŽIVELI PO BOŽJI VOLJI IN SE ZVELIČALI.

   Zakramenti so posebna znamenja Božje ljubezni in bližine (vidna znamenja nevidne Božje milosti). Po zakramentih deluje Jezus. Sam zakrament nam daje Božjo pomoč za krščansko življenje.

   Nekateri ljudje so poklicani, da prejmejo zakrament Mašniškega posvečenja , drugi Sveti zakon itd..
   V vsakem stanu, v katerega je Bog poklical nas ljudi, je potrebno, da opravimo svoje naloge in dolžnosti, ki so nam zaupane, s POSLUŠNOSTJO GOSPODU, po Božji POSTAVI.

   Zato se nam ni potrebno posebej ubadati, premišljevati in delati po svoji volji, ali se spraševati kakšno dobro delo bi opravili, ali pa ga nismo opravili, ker se nam zdi, da je to mogoče samo v misijonih v tujini itd, kajti , če človek živi po Gospodovi volji, opravlja DELA USMILJENJA.

   Poglejmo napr. Zakrament Svetega zakona. V zakonu si mož in žena pomagata drug drugemu in otrokom, če pridejo na svet.
   Starši skrbijo , da bodo otroci oblečeni, nahranjeni, da bodo imeli telesno in duhovno pomoč , kljub temu, da pride včasih težko obdobje.
   Se pravi, da delajo duhovna in telesna dela Usmiljenja. TELESNO DELO USMILJENJA JE: LAČNE NASIČEVATI, ŽEJNE NAPAJATI, NAGE OBLAČITI.

   Ko ljudje umrejo, jih je potrebno dostojno pokopati. O tem telesnem delu usmiljenja lahko preberemo v Svetem pismu_ TOBIT.
   Telesno delo usmiljenja: MRLIČE POKOPAVATI.

   Ko ljudje zbolijo ali pa gredo živet v kašne ustanove , jih obiskujemo. S tem opravljamo telesno delo usmiljenja: BOLNIKE OBISKOVATI.

   Ko človeka objema huda žalost, jih potolažimo. To delamo tudi na tej internetni strani, se pravi opravljamo duhovno delo usmiljenja: ŽALOSTNE POTOLAŽITI.

   Kadar opazimo grešnika in ga posvarimo, opravimo duhovno delo usmiljenja: GREŠNIKE SVARITI.

   Ko v življenju doživljamo krivico, zapostavljanje in to krivico voljno trpimo, je to duhovno delo usmiljenja: KRIVICO VOLJNO TRPETI.

   Ko doživimo v življenju , da nas drugi žalijo, in če te žalitve iz srca odpustimo, opravljamo duhovno delo usmiljenja. ŽALJIVCEM IZ SRCA ODPUSTITI.

   Če nekdo dvomi, išče resnico , in če mu prav svetujemo, opravimo duhovno delo usmiljenja. DVOMLJIVCEM PRAV SVETOVATI.

   Ko molimo za žive ljudi ali pa za mrtve, opravljamo duhovno delo usmiljenja: ZA ŽIVE IN MRTVE BOGA PROSITI.

   V življenju je nekako vse prepleteno in povezano, ravnovesje v naših življenjih pa daje BOG, če je na prvem mestu.
   Zato opravljamo dela usmiljenja tam, kamor smo po Božjem načrtu postavljeni, če smo Gospodu poslušni.

   To se pravi: najprej je potrebno začeti v svoji družini. Družina je osnovna celica vsake družbe smo se učili. Imejmo odprte oči za usmiljena dela. Ko družinski član zboli, ga je potrebno negovati itd……..Če bo družina kot osnovna celica zdrava, se pravi celovito ozdravljena (telesno in duhovno), bo uspeh in napredek v svetu. Vsak človek je dolžan poskrbeti najprej v stanu, v katerega ga je Gospod poklical in je pristal na njegov klic.
   Pomagati sosedom, če ne moreš drugega, moli zanj in se mu nasmej. V državi pomagaj, itd. Naj ne mislimo, da je večje delo usmiljenja opravljeno v misijonih kot pa doma, ker za Boga ni večje ali manj vredno delo, je pa največje delo tisto, ki je opravljeno z ljubeznijo. Če boš vsak dan pometal cesto z največjo ljubeznijo, je to opravljeno delo po Gospodovi volji in zamisli in je v njegovih očeh enakovredno vsem ostalim delom in opravilom.

   Ljudje imamo pogosto vprašanje, zamisli, dvome, razne predstave, načrte, zato naslovimo svoje prošnje na SVETEGA DUHA TOLAŽNIKA , ki bo nam bo odgovore posredoval, nam dal navdihe in svoje ideje, nas razsvetljeval itd……………….

   https://opusdei.org/sl-si/article/katera-so-dela-usmiljenja/

   Odgovori
4. Hvala says:

   4. julija, 2020 at 13:07

   Že večkrat je bila izpostavljena tema : ALI JE ODREŠITEV SAMO PO VERI, ALI PA JE ODREŠITEV PO VERI IN Z DOBRIMI DELI.
   V ta namen sem izbrala naslednje:

   ALI KATOLIČANI VERJAMEMO V PREDESTINACIJO? (priloga Aleteia)

   VPRAŠANJE PREDESTINACIJE JE TEMA, KI SE DOTIKA MNOGO VIDIKOV VERE.
   KO SE UBADAMO S TO SKRIVNOSTJO , SE LAHKO ZANESEMO NA MODRE BESEDE SVETEGA AVGUŠTINA , KI PRAVI:

   1. ON , KI TE JE USTVARIL BREZ TVOJE POMOČI, TE NE BO ODREŠIL BREZ TVOJE PRIVOLITVE (Sermo 169, II 13).
   ———————————————————————————————————————————————————
   2. BOG JE DOBER IN PRAVIČEN . ČLOVEKA LAHKO ODREŠI BREZ DOBRIH DEL, KER JE DOBER. NE MORE PA NIKOGAR OBSODITI BREZ NJEGOVIH ZLIH DEL, KER JE PRAVIČEN (Contra Jul. III 18,35).
   ———————————————————————————————————————————————————
   3. V VSEM NAM BOG NAKLANJA SVOJE USMILJENJE, STVAR OSEBNE ODLOČITVE POSAMEZNIKA PA JE, ČE BOŽJI KLIC SPREJME ALI GA ZAVRNE ( De spiritu et litt, 34,60).
   ——————————————————————————————————————————————————-

   Pri Bogu je vse mogoče, pri Bogu ni nič nemogoče. Bog človeka lahko odreši brez dobrih del.
   Karizmatični duhovniki, ki so napisali določene knjige, so napisali, da naj Božje skrivnosti prepustimo Bogu.

   Jezus se je usmilil razbojnika, ki ga je prosil, naj se ga spomni v raju. Jezus je bil brez greha. Razbojnik je sam priznal, da je grešnik, torej je delal, kar je hudo v Gospodovih očeh, vendar se ga je Jezus usmilil.

   https://si.aleteia.org/2019/04/05/ali-katolicani-verjamemo-v-usodo-odgovor-vas-bo-presenetil/

   Odgovori
5. Hvala says:

   4. julija, 2020 at 12:26

   Že večkrat je bila načeta tema in razpravljanje o : ALI JE MOŽNA ODREŠITEV SAMO PO VERI, ALI PA PO VERI IN Z DOBRIMI DELI.

   V ta namen sem izbrala nekaj člankov in resnic. ALI KATOLIČANI VERJAMEMO V PREDESTINACIJO? (Priloga Aleteia)

   SVETI AVGUŠTIN PRAVI: “BOG JE DOBER IN PRAVIČEN.”

   VPRAŠANJE PREDESTINACIJE JE TEMA, KI SE DOTIKA MNOGIH VIDIKOV VERE. KO SE UBADAMO S TO SKRIVNOSTJO, SE LAHKO ZANESEMO NA MODRE BESEDE SVETEGA AVGUŠTINA, KI PRAVI:

   1 ON, KI TE JE USTVARIL BREZ TVOJE POMOČI, TE NE BO ODREŠIL BREZ TVOJE PRIVOLITVE (Sermo 169, II 13);
   ———————————————————————————————————————————————————
   2. BOG JE DOBER IN PRAVIČEN. ČLOVEKA LAHKO ODREŠI BREZ DOBRIH DEL, KER JE DOBER. NE MORE PA NIKOGAR OBSODITI BREZ NJEGOVIH ZLIH DEL, KER JE PRAVIČEN (Contra Jul III 18,35);ž
   ———————————————————————————————————————————————————
   3. V VSEM NAM BOG NAKLANJA SVOJE USMILJENJE, STVAR OSEBNE ODLOČITVE POSAMEZNIKA PA JE, ČE BOŽJI KLIC SPREJME ALI ZAVRNE (De spiritu et litt 34,60), v članku Aleteia-priloga).
   ———————————————————————————————————————————————————
   Tako je: Bog je Vsemogočen, Pravičen in Usmiljen in pri Bogu je vse mogoče, človeka lahko reši brez dobrih del.

   Že karizmatični duhovniki, ki so pisali knjige , so napisali, naj prepustimo Bogu Njegove skrivnosti.

   Jaz sem že velikokrat poudarila, da če človek prepusti Gospodu, to pomeni, DA JE BOG GOSPODAR NAŠIH ŽIVLJENJ, česa bi se bali?
   Saj je Jezus sam rekel: “Če sem jaz s teboj, česa bi se bal? Kdo nas bo iztrgal , če smo v Jezusovih rokah?. Nihče!

   Pri Bogu je vse mogoče in pri Bogu ni nič nemogoče.
   Boga moramo poslušati. Enim se BOG po lastni zamisli razodeva neposredno, drugim pa po drugih ljudeh in dogodkih (priložen članek Aleteia). Važno je, da znamo razbrati Božji glas, kaj nam želi povedati, ne pa vztrajati pri svojih načrtih, ki niso osnovani po Božji zamisli.
   Sicer pa poglejmo razbojnika, ki sta visela skupaj z Jezusom. Jezus je bil brez greha. Ko je eden razbojnik prosil Jezusa in Mu rekel: Spomni se me, ko prideš v raj, je Jezus rekel:” Še danes boš z menoj v raju. ” Razbojnik je sam priznal, da je grešnik, da po pravici visi na križu, se pravi, da je delal kar je zelo hudo v Gospodovih očeh, vendar Gospod se ga je usmilil.

   Zakramenti so posebna znamenja Božje ljubezni in bližine (vidna znamenja nevidne Božje milosti). Po zakramentih deluje Jezus sam. Zakramenti nam dajejo Božjo pomoč za krščansko življenje. Zakramenti so tudi Mašniško posvečenje, Sveti zakon.

   Ko razmišljam, se mi utrnejo misli: Nekdo je poklican , da prejme v življenju Mašniško posvečenje, nekdo stopi v Sveti zakon, itd….V vsakem stanu pa , ki nam je zaupan v življenju, mora človek z odgovornostjo opravljati naloge, ki so mu zaupane. Nekdo, ki sklene Sveti zakon, mora opraviti dolžnosti v tem zakonu . To se pravi skrbeti za zakonca, otroke, če so prišli na svet, itd. Skratka, opravljamo dela usmiljenja v vsakem stanu. Ne bomo pustili zakonca ali otrok lačnih, trudili se bomo za to, kljub temu, da bo težko velikokrat. Otroke bomo poskušali nahranili in nasitili.
   Telesna dela usmiljenja_LAČNE NASIČEVATI.

   Ko ljudje umrjejo,jih je treba dostojno pokopati. O tem delu usmiljenja si lahko preberemo v Svetem Pismu -TOBIT
   Telesno delo usmiljenja: MRLIČE POKOPAVATI

   Kadar ljudje zbolijo in so v bolnišnici ali v drugih ustanovah , jih lahko hodimo obiskovat.
   Telesno delo usmiljenja je: BOLNIKE OBISKOVATI
   Itd….

   Če nekdo greši, to vidimo in ga posvarimo. Duhovno delo usmiljenja je: GREŠNIKE SVARITI.

   Če je nekdo zelo žalosten, ga potolažimo. Tudi v tej rubriki tolažimo in bodrimo drug drugega. Duhovno delo usmiljenja je: ŽALOSTNE TOLAŽITI.

   Ljudje v svojem življenju naletimo , da se nam dogajajo krivice. Če krivico voljno trpimo je to duhovno delo usmiljenja: KRIVICO VOLJNO TRPETI.

   Ko v življenje doživimo žalitve, ponižanja in če žaljivcem iz srca odpustimo naredimo duhovno delo usmiljenja: ŽALJIVCEM IZ SRCA ODPUSTITI.

   Ko drug za drugega molimo in prosimo, za žive ljudi ali pa za mrtve, opravljamo duhovno delo usmiljenja: ZA ŽIVE IN MRTVE BOGA PROSITI.

   Kadar so ljudje v dvomih, se lahko potrudimo in jim prav svetujemo , s tem opravljamo duhovno delo usmiljenja: DVOMLJIVCEM PRAV SVETOVATI.

   iTD….. (priloga: dela usmiljenja).

   Ko živimo vsakdanje življenje vsak v svojem stanu, opravljamo dobra dela, če živimo v skladu z zapovedmi. Zato se človeku ni potrebno bati, katero delo usmiljenja bo naredil, kaj izpustil itd, kajti na svetu smo zato, DA BI ŽIVELI PO BOŽJI VOLJI IN SE ZVELIČALI.

   Če sledimo Gospodovi volji, to je če smo POSLUŠNI GOSPODU, bomo opazili, da tam kamor nas je Gospod postavil in poklical, če tam izpolnjujemo Gospodovo voljo je to: POSLUŠNOST BOGU, PONIŽNOST , POTRPLJENJE. Dejansko tako živimo kot molimo: ZGODI SE TVOJA VOLJA. S takim življenje, ki je poslušnost Gospodu , opravljamo telesna in duhovna dela usmiljenja.
   To je misijon v družini, pri sosedih , v državi v vsakem stanu, v katerega nas je poklical Gospod.

   Ljudje imamo v življenju dvome, svoja pota, vprašanja itd…in zato se obrnimo na SVETEGA DUHA, KI ODGOVARJA NA VPRAŠANJA, NAS VODI IN RAZSVETLJUJE.

   https://si.aleteia.org/2019/04/05/ali-katolicani-verjamemo-v-usodo-odgovor-vas-bo-presenetil/

   https://opusdei.org/sl-si/article/katera-so-dela-usmiljenja/

   Odgovori
6. Miro says:

   4. julija, 2020 at 11:33

   SVETA ELIZABETA PORTUGALSKA JE IZVRŠILA ŠTEVILNA DELA USMILJENJA DO BLIŽNJEGA IN TAKO URESNIČILA GOSPODOVE BESEDE »BLAGOR USMILJENIM …«! KAJ PA MI?

   Bistvo krščanskega življenja je izpolnjevanje zapovedi krščanske ljubezni. Ena izmed junakinj krščanske ljubezni je bila sveta Elizabeta Portugalska, katere god danes slavimo. V šoli krščanske ljubezni pa naj bi se odlikoval vsak kristjan. Zato si glede tega izprašajmo vest, vse, kar nam vest očita, pa obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   http://svetniki.org/sveta-elizabeta-portugalska-kraljica-in-redovnica

   V molitvi se priporočimo sv. Elizabeti Portugalski, da bi bil tudi nam vedno pri srcu blagor bližnjega in domovine, da bomo tako nekoč deležni božjega plačila, ki ga je Jezus obljubil z besedami: »Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli« (Mt 5,7) in »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Božji sinovi« (Mt 5,9).

   V molitvah Božjemu usmiljenju priporočimo tudi vse trpeče sestre in brate, posebej osebe in prošnje, omenjene v zapisih v rubriki »Prosim za molitev« pod – Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna, Petra, Tinkka, Tomaž, Anna, Slavica, Hana … Ta in druga imena, zapisana na Božji dlani, z ljubeznijo vključujmo v vsakodnevno molitev svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja, za njih pa prosimo tudi pri vsaki sveti maši, kjer se dogajajo največji čudeži usmiljenja. Zgodi se presveta Božja volja!

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Sv. Elizabeta Portugalska, prosi za nas!

   Odgovori
7. Janez says:

   3. julija, 2020 at 14:41

   Ali je odrešitev samo po veri ali je odrešitev po veri in z dobrimi deli?
   To je morda najbolj pomembno vprašanje v krščanski teologiji. To vprašanje je povzročilo protestantsko reformacijo, ki temelji predvsem na Svetem pismu (Sola Scriptura). Stoletja, ki je znova razkrila evangelij Svetega pisma, ki ga je zgodnja cerkev oznanjala. To je ključno vprašanje med Svetopisemskim krščanstvom in vsemi drugimi krščanskimi verami. Je odrešitev samo po milosti preko vere v Jezusa ali je po veri z dejanji? Je človek odrešen že, ker verjame v Kristusa, ali mora za svojo odrešitev še nekaj dodatnega sam storiti? Ali je sprava z Bogom nekaj, kar se je zgodilo izven nas? Ali je Bog storil spravo popolnoma za nas v Kristusu, oziroma ali je odrešenje odvisno, vsaj delno od nas? Ali je krščanska pravičnost nam tuja (Lat. extra nos – zunaj), katero jo izvoljenim Bog pripisuje samo po milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa, brez del? Ali moramo nekako zaslužiti Božje usmiljenje?

   Ob tem vprašanju se mnogi zmedejo, zato ker se ne zedinijo z vsem, kar Sveto pismo v celoti uči na tej temi in se ne sprijaznijo s celotnim sporočilom Svetega pisma. Izven sobesedila, neprevidno primerjajo Pismo Rimljanom 3,28; 5,1; Pismo Galačanom 3,24 z Jakobovim pismom 2,24 in domnevajo razliko med Pavlom (odrešeni smo samo po božji milosti, samo preko vere) in Jakobom (odrešeni smo po svoji veri in delih). V resnici sta se Pavel in Jakob dobro razumela in sta se strinjala drug z drugim, saj sta bila oba vodena po istem, nezmotljivem Svetem Duhu, kadar sta pisala Sveto pismo. Zaradi malomarnosti pri učenju Svetega pisma, nekateri ljudje trdijo, da je to edina točka nesoglasja v razmerju vere in del. Trdijo, da Pavel dogmatično govori, da je opravičenje le po božji milosti, preko vere (Pismo Efežanom 2,8-9) medtem, ko Jakob pravi, da je opravičenje ne le samo po veri, temveč tudi po dobrih delih (Jakobovo pismo 2,24). Ta površinski, navidezni problem rešimo, če natančno preučimo, kaj je pravzaprav Jakob rekel. Jakob izpodbija tezo, da ima človek odrešujočo vero, če se njegova vera ne vidi v dobrih delih (Jakobovo pismo 2:14-26). Jakob nagovarja, kako naj človek dokaže drugim ljudem (ne Bogu) svojo vero z dobrimi deli. Jakob poudarja, da bo resnično verovanje v Jezusa, ki človeka odrešuje od greha, vplivalo na spremenjeno življenje, označeno z dobrimi deli (Jakobovo pismo 2,17-18; 20-26). Vera naj pomaga kristjanom, da bodo boljši ljudje in dobri kristjani. Jakob ne pravi, da so kristjani opravičeni po veri plus dela, temveč da bo človek, ki je opravičen samo po milosti, samo preko vere, delal dobra dela, ker je nova stvaritev v Kristusu (poglej Drugo pismo Korinčanom 5,17-19). Če človek trdi, da je vernik pa njegovo življenje, ni označeno z dobrimi deli – potemtakem nima resničnega verovanja v Kristusa (Jakobovo pismo 2,14; 17; 20; 26). Jakob nam ne razloži, kako človek lahko zasluži spravo z Bogom, temveč kako, že na novo rojen človek dokaže ljudem, da je zares popolnoma opravičen po milosti preko vere.

   Pavel piše enako v svojih pismih. Sad Duha, ki ga bodo verniki imeli je napisano v Pismu Galačanom 5,22-23 (poglej Mihej 6,8; Pismo Rimljanom 6,22-23; Pismo Hebrejcem 13,20-21). Takoj, ko nam Pavel pove, da so božji ljudje odrešeni po milosti preko vere in ne po delih (Pismo Efežanom 2,8-9), nam razkrije, da so ustvarjeni, da delajo dobra dela (Pismo Efežanom 2,10). Prav tako kot Jakob pričakuje spremembo v življenju, jo Pavel pričakuje, »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (Drugo pismo Korinčanom 5,17) Jakob in Pavel se strinjata v poučevanju o odrešitvi, vendar prideta do istega sklepa z drugega zornega kota. Pavel vedno poudarja, da je odrešenje le po božji milosti, samo preko vere, samo v Jezusa Kristusa. Jakob, enako kot Pavel, pa močno poudarja dejstvo, da resnična krščanska vera v Kristusa brez izjeme proizvaja dobra dela. Korenita sprava z Bogom je samo božja milost, ki povzroča vero. Sad (dokaz) odrešujoče vere so dobra dela. Zveličanje v Kristusu je vedno samo po božji suvereni milosti preko darila vere, ki bo vedno sebe prikazala z dobrimi deli. Jakob pravi, da je vera brez dobrih del mrtva. In najvišja zapoved Jezusa Odrešenika pa je Ljubezen!

   Vera brez del je mrtva, Jakobovo pismo 2,14-24.26
   14 Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? 15 Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža, 16 pa jima kdo izmed vas reče: »Pojdita v miru, pogrejta se in se nasitita« – pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? 17 Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva. 18 Pa poreče kdo: Ti imaš vero in jaz imam dela. Pokaži mi svojo vero brez del, in jaz ti iz svojih del pokažem vero. 19 Ti véruješ, da je en Bog? Prav delaš; tudi hudi duhovi vérujejo, pa trepečejo. 20 Ali hočeš, nečimrni človek, spoznati, da je vera brez del prazna? 21 Ali ni bil naš oče Abraham opravičen iz del, ker je položil svojega sina Izaka na oltar? 22 Vidiš, da je vera sodelovala z njegovimi deli in da se je vera po delih dopolnila. 23 Spolnilo se je pismo, ki pravi: »Abraham je Bogu verjel in se mu je štelo v pravičnost« in je bil imenovan »prijatelj božji«. 24 Vidite, da se človek opravičuje iz del in ne samo iz vere. 26 Kakor je namreč telo brez duha mrtvo, tako je tudi vera brez del mrtva.

   Gotquestions et altro (že objavljeno)

   Odgovori
   • Janez says:

     3. julija, 2020 at 14:44

     Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Čeprav se morda zdi, da nasilje prevladuje, je resnica ta, da bolj kot je sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni učinkovita, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča za vse ljudi. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Amen.

     Odgovori
8. Hvala says:

   2. julija, 2020 at 22:44

   SPREJETI SVETEGA DUHA IN MU PUSTITI DELOVATI V SEBI POMENU TUDI, DA PRELOMIMO Z GREHOM IN GA PREMAGAMO. dr. TEOLOG TOMISLAV IVANČIČ PRAVI, DA JEZUSU IZROČIMO GREHE. SAMI NE MOREMO PRAV NIČESAR NAREDITI ALI STORITI BREZ MILOSTI, NITI KORAKA.

   POGOSTO NAŠ NAJVEČJI GREH NI KAKŠNO DEJANJE, AMPAK ŽIVLJENJE BREZ BOGA, KO ŽIVIMO EDINOLE V SKLADU S SVOJIM HOTENJEM, S SVOJIMI MOČMI I PRIČAKOVANJI. TAKO V SREDIŠČE SVOJEGA ŽIVLJENJA POSTAVLJAMO SVOJ “JAZ”, POTEM PA MORA OKOLI NJEGA PLESATI VSE DRUGO.

   SVETI DUH, KI HOČE V POPOLNOSTI STOPITI V NAŠE ŽIVLJENJE, PREMAGA NAŠO ZAGLEDANOST V NAS SAME, NEČIMRNOST IN NAPUH, KI RAZODEVAJO NAŠO NEZVESTOBO.

   ŽIVLJENJE, KI GA ŽIVIMO V SKLADU S TEM, KAR HOČEMO MI, V SKLADU Z NAŠIMI MOČMI IN NE V SKLADU Z MOČMI, KI NAM JIH DAJE DUH, APOSTOL PAVEL OPISUJE KOT ŽIVLJENJE PO MESU.

   “ČE NAMREČ ŽIVITE PO MESU, BOSTE UMRLI, ČE PA Z DUHOM MORITE DELE TELESA, BOSTE ŽIVELI .”(Rim8,12-13)

   JEZUS NAM JE DAL RESNIČNO SVOBODO IN JO LAHKO IZKUSI VSAK OD NAS, KI JE ODPRT IN SE NAUČI ŽIVETI POD VODSTVOM SVETEGA DUHA (Vojtech Kodet).

   Ja, če postavljamo v središče svojega življenja svoj “jaz”, okoli katerega mora vse plesati, Sveti Duh ne more delovati.
   Če živimo življenje tako, da se odločimo biti odvisni od Boga, to ni preprosto, a je lepo.

   Bog lahko človeka pripelje na vrh gore in mu pokaže spodaj prepad, če Mu človek zaupa se ne bo bal.

   Svetnica Favstina Kowalska opisuje v svojem dnevniku, kako je živela dejansko samo z eno nogo na zemlji, Gospod jo je počasi odtegoval, ker Mu je dovolila. Odtegovanje temu svetu in življenje po Duhu, pa zahteva napor, bolečino, je pa nekaj najlepšega kar človek na zemlji že doživi, da živi pod vodstvom Boga!.

   Odgovori
9. Janez says:

   2. julija, 2020 at 17:58

   KAJ JE KRISTUSOVA LJUBEZEN ZA VSE NAS?
   Izraz »Kristusova ljubezen« se nanaša na ljubezen, ki jo ima Kristus do vseh tistih, za katere je umrl, da bi jih rešil (Drugo pismo Korinčanom 5,14–21; Pismo Galačanom 2,20; Pismo Efežanom 3,14–19; 5,2.25; Prvo Janezovo pismo 3,16; Razodetje 1,4–6). »Kristusova ljubezen« je njegova pripravljenost, da žrtvuje svoje življenje kot odkupnino, da odkupi Božje izvoljence, ki si tega ne zaslužijo, kazni večne smrti za greh. Bog Sin, ki je obstajal od minule večnosti z Bogom Očetom (Evangelij po Janezu 1,1–4) in Svetim Duhom, je ljubeče privzel človeško telo in naravo (hipostatična združitev, da so Jezusa Ljudje videli, ko je živel med njimi), zgodovinsko znano kot Jezus Kristus (Evangelij po Janezu 1,5–18).

   Motiviran z veliko Ljubeznijo do nas ljudi je Jezus izpolnil vse zahteve Božje postave, tako da je, kot pravi Bog in pravi Človek na Zemlji, živel popolnoma pravično življenje in umrl kot Božja nadomestna spravna daritev za kazen za greh, da bi osvobodil vse, ki verujejo samo vanj, prihodnje sodbe in večne kazni (Razodetje 20,11–15). Po »Kristusovi ljubezni« Bog, ki je pravičen in svet, odpusti grehe tistih, ki jim je po daru milosti dana vera v Jezusa (Pismo Rimljanom 3,21–26). »Kristusova ljubezen« je imela našo potrebo po Odrešeniku od greha, smrti in pekla za pomembnejšo kot svoje božanske privilegije (Pismo Filipljanom 2,1–8). »Kristusova ljubezen« je ravnala nesebično, ko se je odpovedala upravičeni časti in slavi, da bi dosegla utelešenje; to je vodilo v zavračanje, posmehovanje, izdajo, tepež in križanje, da bi spravil z Bogom tiste, ki so bili vnaprej določeni za posvojitev (Pismo Galačanom 4,1–7; Pismo Efežanom 1,3–6). To je potrdil, ko je tretji dan vstal od mrtvih (Pismo Rimljanom 4,23–25). Kristusova ljubezen sega do najnevrednejših upornikov (Prvo Petrovo pismo 3,18). »Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrega. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Pismo Rimljanom 5,6–8). »Kristusova ljubezen« pomeni, da je Jezus dal največ, kar je lahko, za tiste, ki so si to najmanj zaslužili! Žrtev je bistvo »Kristusove ljubezni«.

   »Kristusova ljubezen«, ki je izkazana grešnikom v zgodovini na križu in v vstajenju, je šele začetek. V sedanjosti Bog kliče in pritegne svoje ovce, naj zaupajo v Kristusa kot Odrešenika in Gospoda (Evangelij po Janezu 6,44.65; 10,3.26–30; Pismo Rimljanom 8,28–30; Pismo Galačanom 1,6; Pismo Hebrejcem 9,15; Judovo pismo 1,1). Sveti Duh, ki prebiva v njih, jih naredi za Božje posvojene otroke in sodediče z Jezusom (Pismo Rimljanom 8,12–17)! On je kristjanov zagovornik in svetovalec in tolažnik (Evangelij po Janezu 14,16–17.26; 15,26; 16,7–15). Ne glede na to, kaj preživljajo sveti, vedno vztraja, posreduje, vodi in ščiti (Pismo Rimljanom 8,26–39). Ker Jezus upravičeno vlada kot najvišji dobrohotni Kralj, Sveti Duh, ki prebiva v kristjanih, ljubeče spodbuja kristjane, da mu poslušno predajo položaj slave in vladanja, ki si ga zasluži (Drugo pismo Korinčanom 5,14–17). »Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega. Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist« (Prvo Janezovo pismo 3,1–3).

   Addendum
   Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 28,16-20)
   Tisti čas se je enajst učencev odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je bil Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. Jezus je pristopil in jim spregovóril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

   Ko so bili zbrani, so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?« Rekel jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« Po teh besedah se je dvignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhódu strmeli v nebo, glej, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih, ki sta rekla: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.«
   »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.« (Jn 16,4)

   Gotquestions et altro

   Odgovori
10. Janez says:

    2. julija, 2020 at 17:49

    ALI NAJ BI BIL KRISTJAN ZMOŽEN ČUTITI SVETEGA DUHA?
    Čeprav določene aktivnosti Svetega Duha v življenju kristjanov vključujejo občutek, npr. prepričanost, da si grešil, tolažba in usposobljenost za služenje, nam Sveto pismo ne naroča, naj naš odnos s Svetim Duhom temelji na tem, kako ali kaj čutimo. V vsakem na novo rojenem kristjanu prebiva Sveti Duh (Pismo Efežanom 1,13). Jezus nam je rekel, da ko pride Tolažnik, bo pri nas in v nas. »… jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas« (Evangelij po Janezu 14,16–17). Z drugimi besedami, Jezus pošilja nekoga, kakršen je on, da bi bil pri nas in v nas. Vemo, da je Sveti Duh pri nas, ker nam Božja beseda govori, da je tako. V vsakem na novo rojenem kristjanu prebiva Sveti Duh, vendar nismo vedno podrejeni Svetemu Duhu in to je pomembna razlika. Kadar delujemo v svojem mesu, nismo pod nadzorom Svetega Duha, čeprav še vedno prebiva v nas. Apostol Pavel komentira to resnico in uporabi ilustracijo, ki nam pomaga razumeti. »In ne opijanjajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost, temveč naj vas napolnjuje Duh« (Pismo Efežanom 5,18). Sobesedilo vrstic 6–20 vsebuje navodila za življenje kristjana, ki je napolnjen s Svetim Duhom. Apostol Pavel ponazarja značilne vidike življenja, napolnjenega z Duhom, v nasprotju z življenjem opijanjanja.

    Ko so ljudje pijani, kažejo določene značilnosti: postanejo nerodni, njihovo govorjenje je nerazločno in njihova presoja je zamegljena in zmedena. Tako kot obstajajo določene značilnosti, po katerih prepoznamo nekoga, ki ga nadzira preveč vina, obstajajo tudi določene, gotove značilnosti, po katerih prepoznamo nekoga, ki ga nadzira Sveti Duh (gl. vrstice 19–21). V Pismu Galačanom 5,22–24 beremo o sadu Duha. To je sad Svetega Duha, ki ga kaže na novo rojen kristjan, ki je pod njegovim nadzorom. Glagolski čas v Pismu Efežanom 5,18 nam kaže, naj ostanemo v pasivnem, nenehnem procesu: »… naj vas napolnjuje Duh«. Ker Pismo Efežanom 5,18 vsebuje samo en opomin v dolgi vrsti opominov, ki se začenjajo v v. 4,1 in se nadaljujejo vse do konca pisma, iz tega sledi, da se je mogoče upirati napolnjevanju Duha ali nadzoru Duha. Ostanek Pisma Efežanom opisuje vedenjske značilnosti kristjanov, napolnjenih z Duhom, v različnih odnosih v življenju. Vse se začenjajo z besedami: »… nagovarjajte se s psalmi, hvalnicami in z duhovnimi pesmimi, ko v svojem srcu prepevate in slavite Gospoda. V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa se nenehoma zahvaljujte Bogu Očetu za vse. Iz strahospoštovanja do Kristusa se podrejajte drug drugemu« (Pismo Efežanom 5,19–21).

    Nismo napolnjeni z Duhom, ker dosežemo pobožne občutke ali ker smo vključeni v zaneseno ali ekstatično vedenje (ekstaza). Biti napolnjen z Duhom je privilegij kristjanov, ki se ponižno predajo Gospodu, ki prevzame njihovo življenje v svoje roke. Biti napolnjen z Duhom in biti pod nadzorom Duha je rezultat prizadevanja, da bi živeli v poslušnosti Gospodu. To je dar Božje posvečujoče Milosti, ki se kaže v praktični poslušnosti in ne samo v čustvenem občutku. Čustva nas zlahka prevarajo in mnogi se spravijo v čustveno vznesenost in pobesnelost, ki je povsem iz mesa in ne iz Svetega Duha. »Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. … Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu« (Pismo Galačanom 5,16.25). So trenutki, ko smo prevzeti od prisotnosti Svetega Duha in to je naravno pogosto čustvena izkušnja. Ko se to zgodi, je to neprimerljivo veselje. Izkušanje veselja v Svetem Duhu je razumevanje, da smo kot Božji otroci blagoslovljeni po njegovi Milosti. Zato delovanje Svetega Duha absolutno vključuje naša čustva in občutke. Obenem pa nam ne sme biti temelj našega zagotovila, da v nas prebiva Sveti Duh ali da nas napolnjuje Sveti Duh, noben poseben občutek, pač pa avtoriteta Božje pisane besede, Svetega pisma, ki ga je Bog narekoval izbranim pisateljem.

    gotquestions et altro

    MOLITEV ZA SEDEM DAROV SVETEGA DUHA
    Pridi božanski Tolažnik in napolni mi srce s sedmimi svojimi darovi.
    Pridi, Duh modrosti, in prepoji moje srce in dušo. Nauči me, kako opazovati in ceniti nebeške stvari, da jih bolj kot vse zemeljske stvari vzljubim in iskreno iščem.
    Pridi, Duh razuma, in razsvetli mojo dušo, da Tvoje božanske besede in skrivnosti sebi v rešitev pravilno razumem in se po tem spoznanju ravnam.
    Pridi, Duh sveta, in nauči moje srce predvsem to, da bo naklonjeno dobremu in se bo izogibalo zlu. Vodi me in upravljaj v vsakem dvomu, da nikoli ne skrenem s poti, ki me vodi k rešitvi.
    Pridi, Duh moči, in naseli se v meni. Ohrabri me v vseh težavah, utrdi me v bolečinah in nasprotovanjih, daj mi moč proti vsem napadom hudobnega duha, da Ti v vsem ugodim.
    Pridi, Duh znanja, in nauči me pravilno spoznati prehodne stvari tega sveta, da jih uporabljam le za Tvojo slavo in rešitev svoje duše.
    Pridi, Duh pobožnosti, in povedi moje srce v pravo pobožnost in sveto ljubezen do Boga, da Tebe vedno iskreno iščem, Tebe v ljubezni najdem in Te za vedno obdržim.
    Pridi, Duh strahu božjega, in prepoji moje srce s svetim strahom, da na Tebe, svojega Boga, neprestano mislim in se izogibam vsemu, kar bi lahko bilo sovražno Tvojemu božanskemu veličanstvu. Amen.

    Molitev skupnosti krščanskega življenja.

    Odgovori