Članki za dušo

15.025 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   7. julija, 2020 at 9:43

   KAKŠNA JE PRAVA KRŠČANSKA MOLITEV K BOGU ? (Mag. Boštja Hari medmrežje Aleteia)
   “Opažam, da imajo mnogi katoličani napačno podobo Boga”
   Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja razkriva Boštjan Hari. Boštjan Hari je magister teologije. Vodi različne seminarje za duhovno rast in notranje ozdravljenje ter deluje v okviru zavoda Kerigma. Je avtor knjige Božja ljubezen odpušča in ozdravlja.

   Učili smo se, da je molitev pogovor z Bogom. Nekateri pravijo, da molijo rožni venec, spet drugi, da ne molijo, ampak Boga raje poiščejo v naravi … Ali sploh obstaja definicija molitve? Molitev je pogovor z Bogom, če poteka dvosmerna komunikacija. Če mu govorim le jaz in ga ne poslušam, med nama ni pogovora, ampak monolog. Molitev je obrnitev od sebe k Bogu in preusmeritev pozornosti Nanj. Če tega ni, je molitev le izgovarjanje besed. Pot molitve je v tem, da se pozornost preusmerja na Boga; kolikor več pozornosti je na Njem, večji in hitrejši bodo učinki v našem življenju. V krščanstvu obstaja “pravilo”, ki se glasi: “Bolj kot je človek v molitvi pozoren nase, manj pozna sebe. Bolj ko je pozoren na Boga, večje učinke dosega, saj tako spoznava sebe.”

   To je neizogibno. Mnogi ljudje med molitvijo mislijo le nase. A način molitve jih ne spreminja. Ostajajo ves čas enaki in se v svoji duhovni rasti ne premaknejo niti za centimeter. Danes najdemo najrazličnejše oblike in tehnike molitve ali meditacije. Kako lahko prepoznamo, katera je skladna s krščanstvom? Krščanska je tista, ki je naravnana na Kristusa, na Troedinega Boga. Je tista, ki je usmerjena Nanj, ki vstopa v odnos z Njim. Ko govorim jaz, posluša On, ko govori On, poslušam jaz. Slednega krvavo manjka. Malo katoličanov posluša Boga, ki nam najbolj očitno govori po Svetem pismu. Bog si želi, da bi ga spoznavali. Nikogar pa ne moremo spoznavati, če se z njim ne družimo in ga ne poslušamo. Imamo le neko mnenje ali vtis o njem. Zaradi nepoznavanja Božjih besed imamo mnogi katoličani napačno oz. površno podobo o Bogu. Opažam, da večina katoličanov sploh ne vé, katera oblika molitve prinaša največ koristi in sadov. To je premišljevalna molitev ali krščanska meditacija. In kakšna je premišljevalna molitev?

   Premišljevalna molitev nas sili, da od sebe prehajamo k Bogu. Kdor pozorno premišljuje o Jezusovem življenju in njegovih besedah, ga vedno bolj spoznava. Če jih potem prenese v konkretno življenje, je kot dobra zemlja, ki zagotovo rojeva sadove v življenju. To pomeni, da je v njem več miru, ljubezni, radosti, samoobvladanja, potrpežljivosti … Le kdo si ne želi imeti več tega v svojem življenju? Obstajajo mnoge duhovne tehnike, ki obljubljajo duhovno in osebnostno rast. Vendar človek ne more celostno rasti v življenju, če ne spoznava Boga po Jezusu, kajti le spoznavanje in posnemanje Jezusa je najboljša pot za človeka. Jezus ni le Učitelj, ampak tudi Odrešenik – ima moč, da me spreminja in ozdravlja.

   Molitev me mora spreminjati v boljšega človeka, v Kristusovo podobo. Če me ne, moram način molitve spremeniti.

   Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? In kako naj molimo, da nas bo Bog uslišal? Če pozorno beremo Sveto pismo, vidimo, da si Jezus želi, da v prošnjah vztrajamo, prosimo z zaupanjem in že s pričakovanjem v uslišanje. Jezus navaja za to tudi določene “pogoje”. Na primer: “Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo.” Da bi bili uslišani, nas vabi, da te “pogoje” spolnjujemo. Jezus nam je tudi povedal, kaj naj bo naša glavna skrb: da iščemo najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse drugo nam bo navrženo. To je tudi temelj dobre molitve. Dogaja se, da nas Bog ne usliši, kljub temu da si prizadevamo za “spolnjevanje” njegovih pogojev. To je znamenje, da še ni čas za uslišanje, kajti On vsakega usliši ob svojem času. Ali pa nas nikoli ne bo uslišal, ker to ne bi bilo najboljše za nas. Mnogim ljudem se zdi molitev naporna in dolgočasna. Je molitev lahko tudi radostna in vesela? Seveda, ker se med molitvijo vrtijo okrog sebe, svojih težav, problemov, skrbi, želja, ciljev in življenjskih načrtov… in ne okrog Boga. Normalno je, da je taka molitev naporna in dolgočasna, saj ne prinaša nobenih sadov, učinkov, miru, tolažbe … V takšni molitvi Bog običajno sploh ni navzoč, saj je srce oddaljeno od Njega, čeprav je na molivčevih ustnicah.

   V molitvi lahko doživljamo radost. Več ko je v nas drže hvaležnosti in zavedanja, da vsaka dobra stvar prihaja od Boga, da ni naključje ali samoumevno, kar se nam je zgodilo, več bo v nas zahvaljevalne molitve. S takšnim načinom vstopamo v Božjo bližino, kjer je radost. Tu je še slavljenje, kjer slavimo in častimo dobrega Boga. Bolj ko mislimo na Boga in delujemo po Njegovih besedah, bolj ostajamo v Njegovi prisotnosti.

   Kaj storiti, ko naša molitev ni uslišana, npr. ko bolezen napreduje, naš bližnji umre … Običajen odziv je takrat jeza in zamera Bogu, kar je s človeškega vidika povsem razumljivo. Pa je to primerna reakcija? Vse te “negativne” reakcije izhajajo iz nezaupanja v Božjo previdnost in dobroto, nepoznavanja Boga, pa tudi zaradi naše miselnosti, nevere v posmrtno življenje itd. Govorimo na primer, kaj vse je nekdo zamudil, ker je umrl mlad (v bistvu je bil obvarovan mnogih skušnjav in preizkušenj). Vse to v nas sproža mnoge jezne in frustrirane odzive. A sv. Pavel nam pravi: “Tistim, ki ljubijo Boga, vse pripomore k dobremu.” Če resnično ljubimo Boga, verujemo, da nam vse pripomore k dobremu, in to tudi počasi dojemamo. “Ljudje so bolni, resnično trpijo, nimajo hrane za preživetje … Jaz pa molim, da me ne bi ujel dež na poti v službo.” Se sploh sme moliti za tako majhne, nepomembne reči? Seveda se sme moliti. Bog je dobri Oče in si želi, da se Nanj obračamo kot majhni otroci, tudi za najbolj banalne reči. On želi biti konkretno navzoč v vsakem trenutku našega življenja, vanj se želi vmeša(va)ti. Komaj čaka, da ga pokličemo v naše, tudi banalne situacije in jih delimo z Njim kot z najbolj zaupnim prijateljem. Njemu nikoli ne težimo, ves čas nam je na razpolago.

   Kakšen je vaš osebni odnos do molitve? Lahko podate kakšen primer vaše (uslišane ali neuslišane) molitve? Uslišanih molitev je bilo veliko. Ob nepričakovani smrti enega od bližnjih sem čutil, da je moje srce ranjeno, zlomljeno, kar je nekaj povsem normalnega. Po nekaj dnevih od smrti sem se ulegel na posteljo. V telesu sem čutil utrujenost in čustveno izčrpanost, gledal sem proti stropu in svojo pozornost usmeril na Jezusa. Naenkrat mi je na misel prišel stavek iz Svetega pisma: “Bog ozdravlja strte v srcu in obvezuje njihove rane.” Jezusu sem rekel: “Jezus, moje srce je strto in ranjeno. Prosim te, usmili se me in ga ozdravi.” Nekajkrat sem to ponovil in v telesu začutil, da se iz predela želodca dviguje žalost. Solze so začele teči, jaz pa sem ponavljal zgornje besede. Molil sem z resnično ponižnim srcem. Po približno desetih minutah sem začutil silovito olajšanje. Presenečen sem bil, da ni več bolečine, ko sem pomislil na to osebo. Od tedaj ne čutim več nobene bolečine ob spominu nanjo. To se mi je zdelo resnično čudežno ozdravljenje, kako hitro in močno je Bog posegel v mojo bolečino ter jo popolnoma ozdravil.

   Medmrežje Aleteia Bostjan Hari Bogu nikoli ne težimo, saj nam je ves čas na razpolago.

   Addendum
   Kakšna je prava molitev? Zakaj Bog vseh molitev ne usliši? Ali obstaja kakšen “recept” za dobro molitev? Odgovore na ta vprašanja je podal magister teologije Boštjan Hari za medmrežje Aleteia. Preberimo in se podučimo, da bomo kot verniki več vedeli!

   Vsakomur od nas se kdaj zgodi, da svoj dan začnemo brez molitve ali brez kakršnekoli misli na Boga. Morda niti ne pomislimo, da bi se Bog zanimal za naše vsakodnevno delo, še posebej če to nima nobene zveze z vero. Pa vendar Boga zanimajo vsi vidiki našega življenja in želi biti prisoten pri našem delu. Želi si naše blaginje in dar dela nam je podaril tudi zato, da bi nas vodil po odrešenjski poti. Začnimo dan zjutraj in končajmo dan zvečer z Molitvijo k Gospodu. Iskreno in goreče molimo in ga prosimo ter preberimo tudi kakšen odlomek iz Evangelija, da slišimo, kaj nam Bog naroča in govori.

   Kako začnemo svoj dan, bo neposredno vplivalo na to, kako se bomo spopadli z različnimi izzivi in težavami, ki bodo neizogibno prišli. Zato molimo zjutraj: V imenu našega Gospoda Jezusa Kristusa vstajam in začenjam ta dan. Naj me blagoslovi, ohrani, vodi in me popelje v večno življenje. Amen.

   Ko končamo svoj dan zvečer molimo: Gospod izročam se v Tvoje roke in se Ti zahvaljujem za ta dan. Zahvaljujem se Ti za vse, kar sem storil, za vse uspehe in dobroto ter dobra dela v služenju bližnjim. Gospd priznam, da sem grešnik in da sem veliko dobrega danes opustil in slabega storil. Prosim odpusti mi, blagoslovi me in mi podari jutri nov začetek. Hvala za življenje po Tvoji Volji. Z vsakim dnem bi rad Rastel v Ljubezni do Tebe in do bližnjih in hodil po Poti Odrešenja Jezus. Amen.

   Odgovori
2. Janez says:

   7. julija, 2020 at 9:26

   Je Sveto pismo za kristjane resnično Božja beseda? Kako to vemo in kaj nam to dokazuje?
   Odgovor na to vprašanje ne bo samo definiralo našega pogleda na Sveto pismo in njegovega pomena za naše življenje, ampak bo imelo tudi večen vtis na nas. Če je Sveto pismo resnično beseda Boga, potem jo moramo ceniti, jo preučevati, ubogati in ji konec koncev tudi zaupati. Zato, ker je Sveto pismo res Božja beseda, potem pomeni njena zavrnitev enako kot zavrnitev Boga samega. Dejstvo, da nam je Bog dal Sveto pismo, je dokaz in prikaz Njegove ljubezni do nas. Termin »razodetje« preprosto pomeni, da je Bog sporočil ljudstvu kakšen je in kako lahko imamo z Njim pravi odnos. To so stvari, ki jih brez svetega razodetja Boga skozi Sveto pismo ne bi mogli nikoli vedeti. Čeprav je Bog v Svetem pismu postopoma razkrival samega sebe skozi 1500 let, je Sveto pismo vseskozi vsebovalo vse, kar je človek moral vedeti, da bi lahko imel pravilen odnos z Njim. Če je Sveto pismo res beseda Boga, potem je to dokončna avtoriteta za vse stvari, ki se tičejo vere, verskih izkustev in morale, ter vedenja v cerkvi.

   Vprašati se moramo, kako lahko vemo, da je Sveto pismo resnično božja beseda in ne samo neka dobra knjiga. Kaj je edinstvenega v Svetem pismu in ga ločuje od vseh verskih knjig, ki so bile kdajkoli napisane? Je res kakšen dokaz, da je Sveto pismo Božja beseda? Obstajajo tipična vprašanja, ki jih je treba pregledati, če hočemo resno preiskati svetopisemske trditve, da je Sveto pismo prava božja beseda, božanstveno navdihnjena in popolnoma ustrezna za vse verske in izkustvene zadeve, ter vedenje v Cerkvi. Ni dvoma, da Sveto pismo trdi, da je le-to prava beseda od Boga. To je jasno razvidno po Drugem pismu Timoteju 3,15-17, ki pravi: »Že od otroštva poznaš Sveto pismo in to ti more po veri v Kristusa Jezusa dati modrost, ki pelje v rešitev. Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo.«

   Da bi odgovorili na ta vprašanja, moramo pregledati vse zunanje in notranje dokaze, da je Sveto pismo res božja beseda. Notranji dokazi so v Svetem pismu samem in pričujejo njegov božji izvor. Eden prvih notranjih dokazov, da je Sveto pismo božja beseda, je njegova enotnost. Res je, da obstaja šestinšestdeset posameznih knjig, napisanih na treh kontinentih, v treh različnih jezikih in skozi obdobje skoraj 1500 let, z več kot 40 avtorji (z različnimi poklici). Vendar pa je tudi res, da Sveto pismo obstaja kot ena združena enota, brez kakršnihkoli protislovij od začetka pa do konca. Ta enota je edinstvena, je popolnoma drugačna od vseh ostalih knjig in je dokaz, da gre za božjo izvirnost, kajti Bog je vodil može v taki smeri, da so zapisali Njegovo pravo besedo (Drugo Petrovo pismo 1,19-21).

   Nekaj strani Svetega pisma vsebuje natančne prerokbe, ki so naslednji notranji dokaz, ki označuje Sveto pismo kot Božjo besedo. V Svetem pismu je na stotine natančnih prerokb, ki napovedujejo prihodnost posameznih narodov vključujoč Izrael, prihodnost določenih mest, prihodnost človeštva in prihod Mesije, rešitelja Izraela in vseh, ki jih Bog Sveti Duh kliče k veri v Jezusa. V nasprotju z ostalimi prerokbami v drugih verskih knjigah in tudi Nostradamusovimi prerokbami so svetopisemske prerokbe izjemno natančne in so se vedno uresničile. Že v sami Stari zavezi je okoli tristo prerokb v zvezi z Jezusom Kristusom. Ni bilo napovedano le kje se bo rodil in iz kakšne družine bo, pač pa tudi da bo umrl in tretji dan po tem vstal od mrtvih. Preprosto ni druge logične razlage o izpolnjenih prerokbah kot to, da Sveto pismo izvira iz božjega. Ni pa druge tako obsežne verske knjige ali pa tako natančnih prerokb kot jih vsebuje Sveto pismo.

   Tretji notranji dokaz božjega izvora Svetega pisma pa je razviden v edinstveni oblasti in moči. Čeprav je ta dokaz bolj subjektiven kot prva dva, ni zato nič manj močen. Sveto pismo ima edinstveno oblast, ki je nima nobena druga kdajkoli napisana knjiga. Ta oblast in moč sta najbolj razvidni iz neštetih življenj, ki so se spremenila zaradi Svetega pisma. Z njim so bili ozdravljeni odvisniki od drog, osvobojeni so bili homoseksualci, zavrženi in zapuščeni so bili spreobrnjeni, težki kriminalci so spremenili življenje zaradi Svetega pisma, grešniki so se spreobrnili in z branjem se je sovraštvo spremenilo v ljubezen. Sveto pismo zares vsebuje dinamično moč spreobrnitve, ki pa je mogoča samo zato, ker je to božja beseda.

   Poleg notranjih dokazov, da je Sveto pismo božja beseda, pa imamo tudi zunanje dokaze. Eden takih dokazov so zgodovinska dejstva Svetega pisma. Ker gre za natančno in pravilno navajanje dogodkov, ima Sveto pismo enako vrednost kot kakršenkoli drug zgodovinski dokument. S pomočjo arheoloških dokazov in drugih napisanih dokumentov je bilo Sveto pismo skozi čas znova in znova potrjeno kot natančno in pravilno. V bistvu ga vsi arheološki in rokopisni dokazi uvrščajo med najboljše dokaze vse od starodavnega sveta. Dejstvo, da Sveto pismo natančno in resnično priča o preverjenih dogodkih, je odlična naznanitev njegove resničnosti, kadar se ukvarjamo z verskimi stvarmi in potrditev, da gre res za božjo besedo.

   Drug zunanji dokaz, da je Sveto pismo res božja beseda, je celovitost človeških avtorjev. Kot smo omenili že prej, je Bog uporabil veliko različnih ljudi (ki so se ukvarjali z različnimi stvarmi), da bi zapisali Njegovo pravo besedo. Ob preučevanju življenj teh ljudi ni nobenega dvoma, da so bili pošteni in odkriti. Ob preučevanju njihovih življenj in dejstva, da so bili pripravljeni umreti (pogosto nasilne smrti) za tisto v kar so verjeli, nam postane jasno, da so ti navadni, vendar pošteni ljudje resnično verjeli, da je Bog govoril z njimi. Ljudje, ki so napisali Novo zavezo in še na stotine ostalih vernikov (Prvo pismo Korinčanom 15,1-8), so poznali resnico sporočil, ker so videli Jezusa Kristusa in z njim preživljali čas po tem, ko je vstal od mrtvih. To dejstvo je imelo na te može velikanski vpliv. Iz skrivanja v strahu so prešli na pripravljenost umreti za sporočila, ki jim jih je razkril Bog. Njihova življenja in smrt pričajo o tem, da je Sveto pismo zares božja beseda.

   Zadnji zunanji dokaz, da je Sveto pismo res beseda Boga, pa je njegova neuničljivost. Zaradi svoje pomembnosti in trditve, da gre resnično za pravo Božjo besedo, je Sveto pismo utrpelo več hudobnih napadov in poskusov uničenja kot katerakoli druga Knjiga vseh Knjig na svetu. Vse od Rimskega imperija, skozi komunizem in moderni ateizem ter agnosticizem ter pluralizem in liberalitzem je Sveto pismo doživljalo hude udarce, vendar je navkljub vsemu še vedno najbolj množično tiskana in zelo iskana in brana Sveta Božja knjiga na svetu. Res so Božje Modrosti, ki jih v svete tekste ni mogel napisati noben človek, ampak jo je narekoval svetopisemskim pisateljem sam Bog. Skozi čas so skeptiki videli Sveto pismo kot mit, toda arheologija ga je potrdila kot zgodovinsko knjigo. Nasprotniki so njegovo poučevanje označili kot primitivno in zastarelo, toda moralni in pravni koncepti pa tudi učenje je skozi zgodovino imelo pozitiven vpliv tako v družbi kot tudi različnih kulturah. Še vedno je napadano s strani raznih naravoslovnih in družboslovnih znanosti, psihologije in ateističnih političnih gibanj, vendar je kljub temu ostalo tako točno in resnično kot je bilo, ko je bilo prvič zapisano v Stari in v Novi Zavezi. To je knjiga, ki je v več kot 2000 letih spremenila nešteto življenj in kultur. Ne glede na to, kako zelo se nasprotniki trudijo napadati, uničevati in vzbujati dvome o Svetem pismu, bo vedno ostalo resnično in močno, kot je bilo zmeraj. Natančnost, ki je bila ohranjena kljub vsem napadom in onečaščenjem, je jasen dokaz, da je Sveto pismo prava in edina božja beseda. Ne sme nas presenečati, da ne glede na to, kako zelo je Sveto pismo napadano, vedno ostane nespremenjeno in nedotaknjeno. Konec koncev, kot je rekel Jezus: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle.« (Evangelij po Marku 13,31). Po pregledu vseh teh dokazov človek lahko reče edino: »Da, Sveto pismo je resnično božja beseda.« Ljubimo Boga in Ljudi in živimo tako kot je živel Jezus. Branje Biblije nam bo poleg Molitev in pravičnega življenja, Ljubezni ter Usmiljenja zelo pomagalo. Prelijmo pa vse to v naše Življenje. Bogu v Čast in Slavi Vekomaj. Živimo in molimo tako kot nas v Svetem pismu uči Bog in bodimo v vsem podobni Jezusu Kristusu našemu Učeniku in Odrešeniku.

   Bog je vedno z nami, zato nikoli nismo sami! Božje Usmiljenje, Božja Dobrota, Božja Lj8ubezen vate zaupamo.

   gotquestions et altro

   Odgovori
3. Miro says:

   6. julija, 2020 at 13:38

   »BLAGOR ČISTIM V SRCU, KAJTI BOGA BODO GLEDALI« (Mt 5,8) – MED MNOGIMI SVETNIKI JE TE GOSPODOVE BESEDE V POLNOSTI IZPOLNILA TUDI SV. MARIJA GORETTI!

   Današnja godovnjakinja sv. Marija Goretti je dosegla zmago devištva zato, ker je ljubila Boga in njegovo milost. Isto je potrebno nam na poti našega krščanskega življenja, da si bomo tudi mi zaslužili večno zmago. Priznajmo, da si za to včasih premalo prizadevamo, obenem pa vse to in vse druge slabosti obžalujmo, da bomo sveto mašo vredno obhajali (Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Več o sv. Mariji Goretti na:
   http://svetniki.org/sveta-marija-goretti-mucenka

   Pri vsakodnevni molitvi svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja Gospoda Jezusa ponižno prosimo, da bi se v življenju zvesto ravnali po Njegovi besedi »blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). V naših molitvah kličimo Božje usmiljenje tudi na osebe in prošnje v zapisih pod: Frančiška, Jasna, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna, Petra, Tinkka, Tomaž, Anna, Slavica, Hana in drugi prosilci Božje milosti v rubriki »Prosim za molitev«. Naj vse preizkušane osebe in njihove bližnje objame neizmerno Božje usmiljenje, katerega smo v največji meri deležni pri zdravilnem in odrešenjskem studencu svete maše. Zgodi se presveta Božja volja – po Gospodovem prebridkem trpljenju na križu!

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Sv. Marija Goretti, prosi za nas!

   Odgovori
4. Janez says:

   5. julija, 2020 at 9:51

   SVETI CIRIL IN METOD SLOVANSKA APOSTOLA
   Danes 5. julija godujeta sveta brata Ciril in Metod. Slovanska apostola, ki sta oznanjevala vero v prebivalcem razumljivem slovanskem jeziku, sta glavna zavetnika Nadškofije Ljubljana, hkrati še druga zavetnika nadškofije Maribor, Metod pa je tudi glavni zavetnik Škofije Murska Sobota. Leta 1980 je papež Janez Pavel II. solunska brata postavil za sozavetnika Evrope. Solunska brata Ciril in Metod sta pomembno vplivala na širjenje krščanstva v slovanskih deželah, oblikovala sta pisavo in knjižni jezik, prevedla mnogo del (zato veljata za začetnika književnosti številnih slovanskih narodov) in tako postala pomembni evropski zgodovinski osebnosti. Ciril in Metod sta se sicer rodila v grškem mestu Solun, njuna mati naj bi bila slovanskega rodu. Njuni krstni imeni sta Konstantin in Mihael, vendar sta se ob vstopu v samostan preimenovala. V zgodovino sta se vpisala kot prva misijonarja, ki sta krščanstvo med Slovane ponesla v njihovem jeziku in bila zaradi tega tudi preganjana.

   Širiti vero v ljudstvu razumljivem jeziku
   Leta 863 je velikomoravski knez Rastislav prosil bizantinskega cesarja Mihaela III. za zavezništvo in za škofa, ki bi ustanovil samostojno moravsko cerkev in tako pripomogel pri boju zoper frankovski vpliv. Hotel je škofa, ki zna slovanski jezik, da bi krščansko besedo širil v ljudstvu razumljivem jeziku. Cesar mu je poslal zelo izobražena misijonarja Cirila in Metoda. Oblikovala sta prvo slovansko pisavo – glagolico (enostavnejšo cirilico sta oblikovala njuna učenca Klement in Naum), ki sta jo sestavila tudi s pomočjo grških črk, in prevajala bogoslužna besedila v prvi slovanski knjižni jezik – starocerkvenoslovanščino. Kot misijonarja sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju, ki je obsegalo današnjo vzhodno Slovenijo, vzhodno Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino. Nato pa sta se odpravila v Rim, da bi dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. Izdal jima ga je papež Hadrijan II., ki je brata sprejel z vsemi častmi tudi zato, ker sta mu prinesla relikvije svetega papeža Klemena, ki je umrl konec 1. stol. kot pregnanec na Krimu. Ciril se iz Rima ni vrnil, ker je zbolel in umrl. Metod pa se je po naročilu kneza papeža podal v Panonijo h knezu Koclju. Vendar je padel v nemilost nemških duhovnikov, ki so bili trdno prepričani, da se sme vero oznanjati le v treh svetih jezikih – latinščini, hebrejščini in grščini, zato so ga obtožili krivoverstva in ga zaprli. Po izpustitvi mu je papež Janez VIII. vrnil dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku.

   Sveta apostola Ciril in Metod prosita Boga in Marijo za vse nas in nam pomagajta, da bomo vedno spolnjevali Božjo Voljo in Evangelij. Amen.

   Odgovori
5. Janez says:

   5. julija, 2020 at 9:43

   ALI ČUDEŽI SVETEGA DUHA OBSTAJAJO TUDI DANES ?
   Najprej se je treba zavedati, da to ni vprašanje, ali Bog danes še vedno dela čudeže. Bilo bi nespametno in nesvetopisemsko ter prenagljeno laično trditi, da Bog danes ne ozdravlja ljudi, jim ne govori in ne dela čudežnih znamenj in čudežev. Vprašanje je, ali so čudežni darovi Svetega Duha, opisani predvsem v Prvem pismu Korinčanom 12–14, danes še vedno aktivni v krščanski Cerkvi. To tudi ni vprašanje, ali Sveti Duh lahko da nekomu čudežni dar. Vprašanje je, ali Sveti Duh danes še vedno daje in podarja ljudem čudežne darove po svoji Volji. Popolnoma pa se zavedamo, da je Sveti Duh svoboden, da daje čudežne darove v skladu s svojo voljo (Prvo pismo Korinčanom 12,7–11). Duh namreč veje kjer hoče.

   V knjigi Apostolska dela in v Pismih veliko večino čudežev naredijo apostoli in njihovi bližnji sodelavci. Pavel nam navede razlog za to: »Znamenja apostola so bila med vami storjena z vso potrpežljivostjo, z znamenji, čudeži in močmi« (2 Kor 12,12). Če bi imel vsak kristjan sposobnost delati znamenja, čudeže in bi imel moči, potem to nikakor ne bi bile prepoznavne lastnosti apostola. Vrstica Apostolska dela 2,22 nam pove, da je bil Jezus »potrjen« z »močmi, čudeži in znamenji.« Podobno so bili apostoli »zaznamovani« kot pristni Božji sli s čudeži, ki so jih delali. Vrstica Apostolska dela 14,3 opisuje, da je bilo sporočilo evangelija »potrjeno« s čudeži, ki sta jih delala Pavel in Barnaba. Poglavja 12–14 Prvega pisma Korinčanom govorijo predvsem o darovih Duha. Na podlagi tega besedila se zdi, da so bili »navadnim« kristjanom včasih dani čudežni darovi (12,8–10.28–30). Ne piše, kako pogosto je bilo to. Iz tega, kar smo se naučili zgoraj, da so bili apostoli »zaznamovani« z znamenji in čudeži, bi se zdelo, da je bilo dajanje čudežnih darov »navadnim« kristjanom izjema, ne pravilo. Razen apostolov in njihovih bližnjih sodelavcev Nova zaveza nikjer specifično ne opisuje posameznikov, ki bi izvajali čudežne darove Duha.

   Pomembno se je zavedati, da zgodnja cerkev ni imela dokončanega Svetega pisma, kot ga imamo danes (Drugo pismo Timoteju 3,16–17). Zato so bili potrebni darovi prerokovanja, spoznanja, modrosti itd., da bi lahko zgodnji kristjani vedeli, kaj Bog želi, da storijo. Dar prerokovanja je omogočal vernikom, da so govorili novo resnico in razodetje od Boga. Zdaj pa, ko je Božje razodetje dokončano v Svetem pismu, darovi »razodevanja« niso več potrebni, vsaj ne v takem obsegu, kot so bili v Novi zavezi. Bog vsak dan čudežno ozdravlja ljudi. Bog nam danes še vedno govori, naj bo to s slišnim glasom, v mislih ali skozi vtise in občutke. Bog še vedno dela neverjetne čudeže, znamenja in moči ter včasih te čudeže izvaja preko kristjana. Vendar te stvari niso nujno čudežni darovi Duha. Prvoten namen čudežnih darov je bil, da se dokaže, da je evangelij resničen in da so bili apostoli resnično Božji sli. Sveto pismo ne reče naravnost, da so čudežni darovi nehali obstajati, vendar položi temelj, zakaj se morda ne pojavljajo več v enakem obsegu, kot je zapisano v Novi zavezi. Vendar Bog dela čudeže še danes in nas obdaruje s svojo Ljubeznijo, čeprav so dostikrat tega kot grešniki in nehvaležneži ne zaslužimo. Oče pa nas neskončnio ljubi in nam vse daruje in nam vse odpušča.

   Gotquestions et altro

   SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
   Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in spremeni ter predrugači ter prenovi temeljito vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Prosim pomagaj nam ljudem in nas spreobrni, da bomo postali drugačni in boljši ljudje in kristjani, Bogu v Veselje. Pomagaj nam, da se bomo skesali in poboljšali. Preženi vse predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča danes, ko Človek ni Človeku vedno Človek, ampak je vse kaj drugega kot Dober Človek. Ustvari v nas čisto srce, usmiljenje, dobroto in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal tako, da bomo po strmi in težki poti k Tebi hodili in izpolnjevali Tvoje Nauke in zapovedi ter živeli po Božji Volji. Amen

   Božja Ljubezen vate zaupamo.
   Božje Usmiljenje vate zaupamo.
   Božja Dobrota vate zaupamo.
   Amen.

   Odgovori
6. Janez says:

   5. julija, 2020 at 9:04

   Dar neba našega Boga Ljudem na Zemlji
   Nekateri ljudje ne vedo, da so dar neba našega Očeta.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako lepo je, da so in tvorno živijo v Ljubezni in Odpuščajo drugim.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako dobro je, da jih lahko srečamo in se od Njih kaj naučimo in tudi obogatimo.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako tolažilen je že njihov nasmeh in tihi zgled dobrote, ki ga črpajo od Njega.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako ubogi bi bili brez nasmeha, dobrote in odpuščanja Njega ter drugih ljudi.
   A vedeli bi, če bi jim to povedali: Ti ali jaz.
   Morda pa to niti ni potrebno, saj je to Božja Volja. On že ve zakaj.
   Kolikor je ljudi, tolikor je Poti do Boga, ki morajo prehoditi veliko strmin in še več dobrega storiti, da gredo po Poti k Njemu.
   Veliko morajo pretrpeti, veliko krivic odpustiti in veliko dobrega storiti drugim ter ljubiti druge, da pridejo na Pot k Njemu.
   Ptica je ptica takrat, ko leti v zraku.
   Roža je roža takrat, ko cveti v tisočerih barvah Njegove Prirode.
   Človek pa je Človek takrat, ko je Dober, ko Odpušča drugim in sebi in ko Ljubi in iskreno Moli k Njemu.
   V miru in spokojnosti, ko delam in ko pomagam drugim, začutim njegovo Ljubezen in Prisotnost.
   Bog nam je vse daroval, ker nas ima neskončno rad.
   Z vsakim darilom in obdaritvij nam pove, kako rad nas ima.
   Z vsakim utripom mojega žitja in bitja začutim in celo vidim na vsakem koraku
   njegovo Veliko Dobroto in Ljubezen v Stvarstvu,
   ko me v tišini boža z nežnimi sapicami in slišim njegov tihi Glas med Ljudmi in v Naravi.
   In pravi mi, da je najvišja zapoved medsebojna Ljubezen med ljudmi.
   Kajti samo Ljubezen zmore ponovno približati Boga nam vsem, tudi ateistom,
   in nam pomagati, da bomo spet vanj Verovali s srcem in dušo.
   Ni pomembna oblika molitve, pomembno je srce, ki Živi in Ljubi vse Ljudi brez razlik.
   Premalo smo molili za lastno spreobrnjenje
   in preveč Ljudi smo hladno pustili trpečih in žalostnih zaradi hladnih medsebojnih odnosov brez pomoči.
   Krščanstvo bo preživelo po dobrih Ljudeh, ki bodo oznanjali Jezusov Evangelij z Ljubeznijo
   in utrjevali Veselo Oznanilo Ljudem z zgledom in nasmehom kot misionarji Ljubezni.
   Ko bomo delali in pomagali za druge bomo pomagali sebi!

   Janez AKA Dichter Hansi

   Božje Usmiljenje, Božja Ljubezen, Božja Dobrota vate zaupamo in te v molitvah prosimo za pomoč in Vodstvo. Amen.j

   Odgovori
7. Hvala says:

   5. julija, 2020 at 8:16

   IN TA EVANGELIJ KRALJESTVA BO OZNANJEN PO VSEM SVETU V PRIČEVANJE VSEM NARODOM, IN TAKRAT BO PRIŠEL KONEC (Mr 24,14)

   NAŠE VESELJE PA NE MORE BITI POPOLNO , ČE NE PRINAŠAMO KRALJESTVA TUDI DRUGIM. SVETI JANEZ JE NAPISAL PRVO APOSTOLSKO PISMO, DA BI BILO NAŠE VESELJE POPOLNO (1Jn 1,4). ZATO JE ŽELEL Z NAMI DELITI BOŽJE SPOROČILO LJUBEZNI. NAŠE VESELJE JE POPOLNO, KADAR SVOJE SPOROČILO DELIMO Z DRUGIMI LJUDMI-KADAR SE BOŽJE KRALJESTVO KAŽE V ŽIVLJENJU TISTIH, KI SO SLIŠALI NAŠE SPOROČILO. RAZGLAŠANJE SPOROČILA KRALJESTVA JE NAŠA ODGOVORNOST. PRIČAKOVANJE OZDRAVLJENJA, OSVOBODITVE IN EKSORCIZMA SODI K OBNAVLJANJU EVANGELIJA . PRAV VZNEMIRLJIVO JE PREMIŠLJEVATI O TEM, KER BO OZNANJEVANJE KRALJESTVA ENO OD ZNAMENJ, DA SE BLIŽA PONOVNI GOSPODOV PRIHOD.
   ———————————————————————————————————————————————————

   KOLIKOR BOLJ RAZUMEMO KRALJESTVO IN GA RAZGLAŠAMO Z MOČJO, TOLIKO HITREJE SE BO ŠIRILO IN TOLIKO BLIŽJA BO KRISTUSOVA VRNITEV.
   ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
   OSVOBODITI SE SATANOVIH LAŽI-REŠITI SE ZVEZANOSTI ALI CELO DEMONSKE ZASUŽNJENOSTI-JE ŠELE ZAČETEK. TO JE PREBOJ V NORMALNO KRŠČANSKO ŽIVLJENJE, PREMIK IZ PREIZKUŠANJA K ZMAGI, OD BOJA K VESELJU IN RADOSTI, OD POSTA K PRAZNOVANJU, PA TUDI IZ SMRTI V ŽIVLJENJE ( Nadaljevanje iz knjege Neal Lozano-Upiranje hudiču).

   Odgovori
8. Janez says:

   4. julija, 2020 at 21:48

   KAJ JE ZA KRISTJANE NAJVEČJA BOŽJA ZAPOVED?
   Farizej, ki naj bi bil »strokovnjak za postavo«, je postavil to vprašanje Jezusu (Evangelij po Mateju 22,34–36). »Rekel mu je: ›Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem.‹ To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej podobna: ›Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.‹ Na teh dveh zapovedih stoji vsa postava in preroki‹« (Evangelij po Mateju 22,37–40, glej tudi Evangelij po Marku 12,28–34).

   Jezus tukaj navaja dve starozavezni zapovedi, ki povzemata vse zakone in zapovedi v Svetem pismu (Tretja Mojzesova knjiga 19,18; Peta Mojzesova knjiga 6,4–5; 10,12–13). Specifično pove bistvo desetih zapovedi (Druga Mojzesova knjiga 20 in Peta Mojzesova knjiga 5), ki povzema Božje stalno merilo za celotno človeštvo glede odnosov z njim in drug z drugim, namreč popolno in neskončno ljubiti Boga in bližnjega s popolnoma vsemi našimi sposobnostmi, ne da bi enkrat samkrat grešili. Pomanjkanje naše brezhibne ljubeče poslušnosti in nesebičnosti je vzrok za odtujitev med Bogom in človekom in med ljudmi. Naše uporništvo do Boga je pokvarilo vsak odnos.

   Ko je drug učitelj Mojzesove postave vprašal, kako lahko »doseže večno življenje,« mu je Jezus odgovoril, da mora brezhibno izpolnjevati deset zapovedi, kot so povzete v teh dveh (Evangelij po Luku 10,25–37). Jezus potrjuje, da so Adam in vsi njegovi potomci zavezani k osebni, popolni, natančni in nenehni poslušnosti, z obljubo življenja za izpolnjevanje postave in z obljubo smrti za njeno kršenje. Samo dve zapovedi sta, ki ju moramo izpolnjevati, vendar to vsem spodleti. Celo mnogi samooznanjeni kristjani igrajo farizeja, skušajo upravičiti sebe, tako da zmanjšajo obseg in natančnost Božje moralne postave, da lahko pomirijo svojo vest in krivdo. Prikladno spregledajo ponovljene vse in izključijo tiste, ki jih ne želijo imeti za svojega bližnjega.

   Jezusov odgovor je svetopisemski odziv na »farizeja« v vseh ljudeh vsepovsod, ki skušajo meriti duhovnost s tem, kako dobro mislijo, da izvajajo samo zunanje, delno, legalistično in hinavsko pobožnjaštvo. Vsak, tako kristjan kot nekristjan, mora v celoti izpolnjevati vse Božje moralne zakone. Merilo, ki ga je Bog postavil za Adama v edenskem vrtu, in je bilo ponovno postavljeno v Mojzesovi postavi, je isto merilo, ki ga zahteva Jezus – popolnost (Tretja Mojzesova knjiga 11,44–45; 19,2; 20,7.26; Peta Mojzesova knjiga 23,12–14; Evangelij po Mateju 5,43–48; Pismo Rimljanom 13,8–10; Pismo Galačanom 5,14; Jakobovo pismo 2,8–13). Vendar nihče, niti resnično na novo rojen kristjan, v katerem prebiva Sveti Duh, ne ljubi resnično in brezhibno Boga z vsemi zmožnostmi, prav tako ne svojega bližnjega enako kakor sebe.

   Če iskreno razložimo Jezusove besede v kontekstu, se srečamo z dejstvom, da povzema celotno Mojzesovo postavo s tema dvema zapovedima. V tem trenutku oznanja postavo, ne evangelij. Jezus hoče, da razumemo, kako nemogoče je za nas, da bi bili brezhibno poslušni. To ni dobra novica. Njegov namen je, da izvoljeni spoznamo, da ker mi vsi vsak dan grešimo v mislih, besedah in dejanjih, ne moremo biti nikoli pravični pred Bogom po svojih zaslugah. Na ta način Jezus vodi tiste, ki jim je Bog dal milost, da vidijo edino upanje, ki nam je na voljo – Bog opravičuje brezbožneže (Pismo Rimljanom 4,1–8). Neuspeh, da bi popolnoma izpolnjevali Božjo postavo, prinaša njegovo jezo nad vse grešnike. Vendar samo po svoji milosti, samo po daru vere Bog pripiše Kristusovo pravičnost, odpusti prestopke in doseže opravičenje za tiste, ki verujejo (Pismo Rimljanom 4,9–25). »Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Pismo Rimljanom 5,8). »Kajti konec postave je Kristus, v pravičnost vsakomur, ki veruje. Mojzes namreč piše o pravičnosti, ki je iz postave: Človek, ki to izpolnjuje, bo živel od tega« (Pismo Rimljanom 10,4–5). Vendar nihče ne more brezhibno izpolnjevati pravičnosti iz Mojzesove postave. Zato Bog usmiljeno pravi: »Kajti če boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gospod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen. S srcem namreč verujemo, in tako smo deležni pravičnosti, z usti pa izpovedujemo vero, in tako smo deležni odrešenja. Saj pravi Pismo: Kdor koli vanj veruje, ne bo osramočen. Ni namreč razločka med Judom in Grkom, kajti isti je Gospod vseh, bogat za vse, ki ga kličejo. In res: Kdor koli bo klical Gospodovo ime, bo rešen« (Pismo Rimljanom 10,9–13). Kristusov evangelij »je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje … V njem se namreč razodeva Božja pravičnost, iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere« (Pismo Rimljanom 1,16–17).

   Jezus nam jasno pove, kaj je najpomembnejša zapoved. Edino vprašanje je, ali resnično in dejansko živimo ti zapovedi? Ali mi (celo kristjani) resnično ljubimo Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vsem umom in z vso močjo in ali res ljubimo svojega bližnjega kakor samega sebe – ves čas in brezhibno? Če smo iskreni do sebe, vemo, da tega ne delamo. Z veseljem priznamo: »Toda preden je nastopila vera, nas je postava držala zaprte pod ključem, v pričakovanju vere, ki naj bi bila razodeta. To se pravi, da je postava postala za nas vzgojiteljica, ki nas je vzgojila za Kristusa, da bi bili opravičeni iz vere« (Pismo Galačanom 3,23–24). Samo po Božji milosti spreobrnitve priznavamo svojo grešnost in brezupnost ter se obračamo samo na Kristusa kot naše edino upanje odrešitve.

   Kot kristjani, celo ko se trudimo v sodelovanju z močjo Svetega Duha, ki prebiva v nas, delamo samo majhne korake do ljubezni do Boga in svojega bližnjega. Zagotovo nikoli izkustveno ne dosežemo merila popolnosti, imenovanega v teh dveh zapovedih. Celo najbolj predani in popolnoma posvečeni kristjani nikoli ne dosežejo tega, da bi ljubili Boga z vsem srcem, dušo, umom in močjo v tem življenju (Pismo Rimljanom 7). Še dobro, da Bog pri kristjanih išče napredek, ne popolnost (Prvo pismo Timoteju 4,15). Ko naše srce in um postopoma spreminja Sveti Duh, ki prebiva v nas, se lahko izboljšamo v ljubezni do Boga in do drugih (Pismo Rimljanom 12; Prvo Petrovo pismo 1,13–16). A dokler smo v tem padlem, zemeljskem telesu, ki ga je pokvaril greh, ne bomo tega nikoli popolno storili. Ne obupujte nad svojimi porazi in ne bodite hinavci, tako da trdite, da delate nekaj, česar ne (Jakobovo pismo 2,8–13). Raje pustite, da vas neuspeh pripelje nazaj h Kristusovemu križu, kjer je umrl za svoje ljudi za njihov greh nepopolne ljubezni do Boga in do drugih. Veselite se v svoji bitki proti preostanku greha, ki prebiva v vas, in se zavedajte, da imate zagotovljeno odrešitev s pripisano Kristusovo pravičnostjo, ne po kakršni koli svoji zaslugi (preučujte Pismo Rimljanom 6–8).

   Gotquestions et altro

   »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). In to je naša rešitev, da verujemo v Jezusa Učenika in Odrešenika Sveta.

   Božja Ljubezen vate zaupamo.
   Božje Usmiljenje vate zaupamo.
   Božja Dobrota vate zaupamo.
   Amen.

   Odgovori
   • Janez says:

     4. julija, 2020 at 22:00

     Kdaj, zakaj in kako nas Gospod Bog vzgaja, kadar grešimo? Molimo in se spokorimo!

     Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo, vendar pričakuje, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Verovali v Jezusa ter živeli kot Jezus. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji in tako žalimo Boga, ki je Ljubezen. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Prosimo Svetega Duha za navdih in razsvetljenje in Vodstvo, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ne.

     Božja vzgoja je življenjsko dejstvo, za katerega se kristjani pogosto ne menijo. Pogosto se pritožujemo nad okoliščinami svojega življenja, ne da bi spoznali, da so to posledice našega lastnega greha in so del Gospodove ljubeče, milostne vzgoje, ki smo je zaradi tega greha deležni. Ta vase zaverovana nevednost lahko prispeva k temu, da se v življenju verujočega utrdi ponavljajoč se greh, ki za seboj potegne še več vzgoje. Božje vzgoje ne smemo zamenjevati z brezčutnim kaznovanjem. Božja vzgoja je izraz Božje ljubezni do verujočih in njegovega posvečujočega dela, s katerim Bog vse nas pripelje k svetosti. »Ne zametuj, sin moj, GOSPODOVE vzgoje, njegov opomin naj ti ne bo nadležen. Kajti kogar GOSPOD ljubi, ga opominja in mu hoče dobro kakor oče sinu.« (Pregovori 3,11–12; glej tudi Pismo Hebrejcem 12,5–11.) Bog uporablja preizkuse, preizkušnje in različne druge težavne okoliščine, da bi svojega samovoljnega otroka skesanega pripeljal nazaj k sebi. Cilj Božje vzgoje je zoreča vera in poglabljajoč se odnos (Jakobovo pismo 1,2–4), s tem ko Bog uničuje oblast posameznih grehov nad nami. Gospodova vzgoja v našem življenju deluje v naše dobro in v njegovo slavo. Bog želi, da živimo v svetosti in v svojem življenju odražamo novo naravo, ki nam jo je dal: »Kot otroci poslušnosti se ne prilagajajte prejšnjim željam, ki ste jih imeli v svoji nevednosti, marveč bodite v vsem ravnanju tudi sami sveti, kakor je svet tisti, ki vas je poklical, saj je pisano: Bodite sveti, ker sem jaz svet.« (Prvo Petrovo pismo 1,14–16)

     P.s.: Po Božji Milosti vse pride in vse mine, tudi bolezni, preizkušnje, trpljenje itd. Molimo in prosimo Boga za milost, da usliši naše prošnje in nam pomaga.

     Medmrežje Gotquestions et altro

     Odgovori
9. Janez says:

   4. julija, 2020 at 21:05

   JE JEZUS NAŠA EDINA POT DO NEBES ? MOLIMO IN PROSIMO GA ZA VODSTVO!
   »V bistvu sem dobra oseba, zato bom najverjetneje šel v nebesa.« »Prav, nekaj počnem tudi slabega, ampak večino stvari delam dobrih, torej bom šel v nebesa.« »Bog me ne bo poslal v pekel samo zato, ker ne živim čisto po Svetem pismu. Časi se spreminjajo!« »Samo najslabši ljudje, kot so morilci in nadlegovalci ljudi, otrok ter drugi hudobneži gredo v pekel.« To so tipična razmišljanja večine ljudi, toda resnica je, da so to vse laži. Satan, vladar sveta, podtakne takšne misli v naše glave.

   On in vsi ostali, ki mu sledijo, so Božji sovražniki (1 Peter 5:8). Satan se vedno pretvarja, da je dober (2 Korinčanom 11:14) in ima v oblasti vse misli, ki niso od Boga. »Satan je zaslepil misli tistim, ki ne verujejo. Tako ne morejo videti veličastnega razsvetljenja božjih misli, ki sijejo mimo njih. Ne razumejo sporočila o Kristusu, ki je sam podoba Boga.« (2 Korinčanom 4:4) Zmotno je misliti, da Bog ne opazi manjših grehov in da je pekel rezerviran samo za najhujše grešnike. Vsak greh posebej nas razdvaja od Boga, četudi gre le za majhno, nepomembno laž. Vsi so že grešili in nihče ne zna po lastni poti do nebes (Rimljanom 3:23). Naša pot do nebes ni odvisna od tega, če smo storili več dobrega kot slabega; če mislimo tako, potem bomo vsi pogubljeni. »In če bi bili rešeni po Božji milosti, potem to ne bi bilo zaradi njihovih dobrih del. Ker če bi bilo tako, potem bi Božja milost ne bila več milost.« (Rimljanom 11:6) Nič takega ne moremo narediti, da bi si lahko prislužili pot do nebes. (Tit 3:5) »V božje kraljestvo lahko vstopiš le skozi ozka vrata. Pot v pekel je široka in vrata za tiste, ki izberejo lažjo pot, so široko odprta.« (Matej 7:13) Četudi bi vsi živeli pregrešno življenje in bi zaupanje v Boga ne bilo priljubljeno, nam tega Bog ne bi mogel oprostiti. »Živel si tako kot ves svet; ubogal si Satana, mogočnega oblastnika zraka. Ta zdaj deluje v sinovih neposlušnosti.« (Efežanom 2:2)

   Ko je Bog ustvaril svet, je le-ta bil popoln. Vse je bilo dobro. Potem je ustvaril Adama in Evo in jima dal svobodno voljo, da bi se sama odločila, ali bosta ponižna Bogu ali ne. Toda Adam in Eva, prva človeka, ki jih je Bog ustvaril, sta se podredila skušnjavi, ki jo je povzročil Satan in sta grešila. To ju je odtujilo od Boga, zato nista mogla nikoli več imeti pristnega odnosa z njim (tako tudi mi, potomci Adama in Eve, še danes ne moremo imeti bližnjega odnosa z Bogom). Ker Bog je popoln in svet in ne more živeti z grehom. Mi smo grešniki in ne moremo živeti brez grehov; vendar pa je Bog obljubil, da bomo lahko z njim združeni v nebesih: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3:16) »Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Jezusu Kristusu.« (Rimljanom 6:23) Jezus se je rodil, da bi nas naučil prave poti in da bi umrl za naše grehe, da nam ne bi bilo treba umreti. Tri dni po njegovi smrti je zmagoslavno vstal iz groba. Premostil je praznino med Bogom in človeštvom, da bomo nekoč tudi mi lahko imeli oseben odnos z Njim, če bomo le verjeli vanj.

   »Večno življenje je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3) Večina ljudi verjame v Boga, še celo Satan. Toda, da bi prejeli zveličanje, se moramo obrniti na Boga, imeti z njim poseben odnos ter mu slediti in se odreči grehu. Zaupati moramo v Jezusa, z vsem kar imamo in kar delamo. »Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike.« (Rimljanom 3:22) Sveto pismo nas uči, da ni druge poti zveličanja kakor preko Kristusa. Jezus v Janezovem evangeliju 14:6 pravi: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu, razen po meni.«

   Jezus je edina Pot Zveličanja, ker je on tisti, ki je trpel zaradi naših grehov. (Rimljanom 6:23) Nobena druga religija ne uči globine in resnosti greha ter njegovih posledic. Nobena druga religija ne ponuja Odrešitve vseh ljudi, ki nam jo lahko nudi Jezus Kristus. V nobeni drugi religiji ni Bog postal človek in s tem odrešil svet. Jezus je moral postati Bog, da nas je lahko odrešil. Moral je postati človek, da je lahko umrl. Zveličanje je mogoče edino po veri v Jezusa Kristusa. »V nikomer drugem ni odrešenja; zakaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili.« (Apostolska dela 4:12)

   gotquestions et altro

   MOLITEV VERNEGA ČLOVEKA K JEZUSU ZA VODSTVO
   Gospod prosim podari mi čisto in sveto dušo, ki bo v sebi ohranjala vse, kar je dobro, pravično in čisto.
   Prosim pomagaj mi in vodi me ter uči me, da bom stanoviten in da nikoli ne bom dopustil,
   da bi me Zlo in Hudobija ostrašila in zapeljala v skušnjavah na stranpoti od Tebe Moj Bog.
   Naj vedno najdem pravo Pot, ki Vodi k Tebi Jezus, moj Gospod, moj Učenik in Odrešenik.
   Gospod Jezus, prosim podari mi Duha, ki ne bo nikoli poznal sebičnosti, dolgočasja in lenobe ter skušnjav.
   Prosim pomagaj mi, da bom Dober, Usmiljen, na strani rešitev, Ljubezni,
   dobrote in služenja drugim kot Samaritan in dejaven misijonar in apostol krščanske Vere.
   Pomagaj mi prosim, da ne bom nikoli godrnjal, vzdihoval, se pritoževal in kritiziral ob vsaki najmanjši težavi.
   Prosim pomagaj mi, da bom stanoviten in pozitivno ter optimistično naravnan z Dobroto in Usmiljenjem.
   Prosim ne dovoli mi, da si bom delal skrbi na zalogo in verjel, da težav in problemov ni mogoče rešiti.
   S Teboj Jezus zmorem Vse, ki mi daješ Moč in Usmiljenje.
   Gospod prosim podari mi smisel za sočutje, strpnost, usmiljenje in za humor, da bo prinašal ljudem vedrino.
   Prosim podeli mi dar, da bom znal razumeti šalo in humor, da bom okusil nekaj sreče in zadovoljstva v življenju
   in da bom od tega delil tudi sebi, vsem svojim bližnjim in družini.
   Gospod prosim Varuj mi Zdravje in daj mi potreben Socialni Čut za sočloveka, da bom nanj pazil in ga ohranjal.
   Naj vse skrivnostne Moči in Talente, ki si mi jih daroval in položil v moje telo in duha ob rojstvu stanovitno ohranjam, uporabljam pri delu ter podarjam v služenju drugim in zase tako, da bom podoben Tebi Jezus.
   Pomagaj mi vzljubiti Molitev, Red in Dolžnosti tako, da se bom navadil rad delati in pomagati drugim.
   Prosim daj mi Plemenito Srce in da se bom v Življenju rad prizadeval za Pravično in Dobro.
   Daj mi prosim velikodušno Srce pri delu, da ne bom rad delal samo tistega, kar mi je všeč,
   ampak, da da se bom rad odločal tudi za napore, ki jih zmorem in je prav, da jih prenesem po Tvoji Volji.
   Daj mi prosim Milosti in prepričanja, da bom pridobival prijatelje zase in zate Gospod.
   Podari mi prosim vztrajnost in stanovitnost, da se bom na življenje pripravljal z vztrajno Molitvijo,
   z iskrenimi pogovori, s premagovanjem sebičnih želja in z resnim delom, ki ga boš Ti Jezus Blagoslovil.
   Do vseh ljudi naj bom dober, usmiljen in pravičen ter tihi zgled pravičnega življenja po Veri v Jezusa.
   Posebni naj mi bodo pri srcu revni, bolni, žalostni in osamljeni ter starejši brez svojcev in pomoči.
   Gospod prosim da bom Verjel Vate, Molil, da bom vedno v Tvoji službi in spolnjueval Božjo Voljo in Evangelij.
   Amen.

   Dopolnjena molitev Kristjan Moli, Družina 1982, Thomas More et altro.

   Odgovori
10. Hvala says:

    4. julija, 2020 at 20:21

    Velikokrat sem razmišljala, kako mi ljudje v svojem človeškem gledanju na življenje, s svojimi načrti in s svojim mišljenjem oviramo Gospoda, da bi se odvil Njegov Načrt v naših življenjih, da bi obrodili bogate sadove.

    ČE BOG NI NA PRVEM MESTU , ZAPADEMO V MALIKOVANJE Papež Frančišek, Mirenski grad-priloga)

    VSE IZHAJA IZ NESPOSOBNOSTI, DA BI ZAUPALI PREDVSEM V BOGA, DA BI NANJ POLOŽILI VSE NAŠE GOTOVOSTI, DA BI DOPUSTILI, DA JE ON TISTI, KI DAJE RESNIČNO GLOBINO HREPENENJEM NAŠEGA SRCA. TAKO LAHKO PRENAŠAMO TUDI ŠIBKOST NEGOTOVOST IN POMANJKANJE.
    ČE BOG NI NA PRVEM MESTU, SE Z LAHKOTO ZAPADE V MALIKOVANJE IN SE ZADOVOLJIMO Z BORNIMI ZAGOTOVILI.

    PUŠČAVA IN PRIMARNE SKRBI
    ——————————————-
    KAJ JE PUŠČAVA? JE KRAJ, KJER PREVLADUJE NEGOTOVOST, NEVARNOST, V PUŠČAVI NI NIČESAR. NI VODE, NI HRANE IN NI ZATOČIŠČA. PUŠČAVA JE PODOBA ČLOVEKOVEGA ŽIVLJENJA , KATEREGA STANJE JE NEGOTOVO IN NIMA TRDNIH ZAGOTOVIL. TA NEGOTOVOST POVZROČA V ČLOVEKU PRIMARNE SKRBI, KI JIH JEZUS OMENJA V EVANGELIJU: “KAJ BOMO JEDLI, ALI KAJ BOMO PILI ALI KAJ BOMO OBLEKLI? (Mt 6,31).

    TO SO PRIMARNE SKRBI IN PUŠČAVA POVZROČA TE SKRBI.

    REŠITEV IZ NEGOTOVOSTI: RELIGIJA “NAREDI SI SAM ”
    ———————————————————————————————————————————————————IN V TISTI PUŠČAVI SE ZGODI NEKAJ, KAR SPROŽI MALIKOVALSTVO, ” MOJZES JE ODLAŠAL S PRIHODOM Z GORE” (2 MZ 32,1) . TAM JE OSTAL ŠTIRIDESET DNI IN LJUDJE SO IZGUBILI POTRPLJENJE. MANJKA OPORNA TOČKA, KI JE BIL MOJZES : LIDER VODJA, OHRABRUJOČ VODITELJ, IN TO POSTANE NEVZDRŽNO.- LJUDSTVO TOREJ ZAHTEVA VIDNEGA boga – TO JE PAST, V KATERO PADE LJUDSTVO- DA BI SE POISTOVETILO IN USMERILO.
    ARONU REČE: “NAREDI NAM boga, KI BO HODIL PRED NAMI”. NAREDI NAM VODJO, NAREDI NAM LIDERJA.
    ČLOVEŠKA NARAVA ZATO, DA BI UBEŽALA NEGOTOVOSTI- NEGOTOVOST JE PUŠČAVA- IŠČE RELIGIJO “NAREDI SI SAM”: ČE SE BOG NE POKAŽE , SI NAREDIMO boga PO MERI . PRED MALIKOM NISMO V NIKAKRŠNI NEVARNOSTI, DA BI ZASLIŠALI KLIC, KI NAS IZTRGA IZ LASTNIH GOTOVOSTI, KAJTI MALIKI “IMAJO USTA, PA NE GOVORIJO” (Psalm 115,5). TAKO RAZUMEMO, DA JE MALIK PRETVEZA, DA SAMI SEBE POSTAVLJAMO V SREDIŠČE RESNIČNOSTI, KO ČASTIMO DELA SVOJIH ROK (Okrožnic Luč vere ,13).

    ŽELJE, KI DAJEJO NAVIDEZNO SVOBODO A V RESNICI ZASUŽNJUJEJO
    ——————————————————————————————————————————————————–
    ARON SE NE ZNA ZOPERSTAVITI ZAHTEVI LJUDI IN USTVARI ZLATO TELE.TELE JE IMELO NA BLIŽNJEM VZHODU DVOJNI POMEN: PO ENI STRANI JE PREDSTAVLJALO RODOVITNOST IN OBILJE, PO DRUGI STRANI PA ENERGIJO IN MOČ. PREDVSEM PA JE IZ ZLATA, ZATO JE SIMBOL BOGASTVA, USPEHA, MOČI IN DENARJA. TO SO VELIKI MALIKI: USPEH, MOČ IN DENAR. TO SO VEČNE SKUŠNJAVE.

    ZLATO TELE JE TOLE: SIMBOL VSEH ŽELJA , KI DAJEJO NAVIDEZNO SVOBODO, V RESNICI PA ZASUŽNJUJEJO, SAJ MALIK VEDNO ZASUŽNJUJE. JE PRIVLAČEN IN TI GREŠ. KAKOR TISTA PRIVLAČNOST KAČE, KI GLEDA PTIČKA- IN TA SE NE MORE PREMAKNITI TER GA KAČA ZGRABI.
    ARON SE NI ZNAL UPRETI.

    http://www.mirenski-grad.si/ce-bog-ni-na-prvem-mestu

    Odgovori