Članki za dušo

15.023 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   13. julija, 2020 at 22:42

   MIR IN MEČ

   “NE MISLITE, DA SEM PRIŠEL ZATO, DA PRINESEM MIR, AMPAK MEČ” (Mt 10,34) .

   JEZUSOVA BESEDA JE MEČ, KI NE PUSTI NIKOGAR, KI JO SPREJME, V NEKEM NAVIDEZNEM MIRU. TO JE BESEDA, KI VZNEMIRJA, KI TERJA ODLOČEN ODGOVOR.

   KAJ POMENI TA JEZUSOVA IZJAVA???? ( Preberite v prilogi ).

   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/56-5-Duhovnost-5?Open

   Odgovori
   • Janez says:

     14. julija, 2020 at 14:08

     Draga sestra Hvala, rajši bi vas imenoval po vašem imenu, zahvaljujem se vam, da ste mi pomagali odvozlati pomen iz evangelija Mir in Meč in me spodbudili, da sem iskal pojasnila še drugod. Našel sem jih na blogu patra dr. Vilija Lovšeta, kar objavljam zgoraj. Brez zadostne in kvalificirane teološke izobrazbe verniki težko pravilno razumemo Jezusove Evangelije. Iskal pa jih bom uporno tudi drugod. Kako narobe lahko laično tolmačimo Jezusove Besede ! Vesel sem, da se trudite po svojih močeh naprej in objavljate. BVB. Janez

     Odgovori
     • Hvala says:

       14. julija, 2020 at 15:55

       Bogu zahvala, da nas vodi, pa tudi vam in vsem ostalim, bodimo skupaj tesno povezani z Jezusom v tej skupini!.

       Vse dobro želim!

       Odgovori
2. Miro says:

   13. julija, 2020 at 15:18

   ODPRL SE BOM JEZUSU IN NJEGOVIM ZAHTEVAM, DA BO ZARES MOJA PRVA LJUBEZEN!

   BOŽJA BESEDA: »Ne mislite, da sem prišel zato, da prinesem mir na zemljo; nisem prišel, da prinesem mir, ampak meč. Prišel sem, da ločim človeka od njegovega očeta, hčer od njene matere, snaho od njene tašče; in človekovi sovražniki bodo njegovi domači. Kdor ima rajši očeta ali mater kakor mene, ni mene vreden; in kdor ima rajši sina ali hčer kakor mene, ni mene vreden. Kdor ne sprejme svojega križa in ne hodi za menoj, ni mene vreden. Kdor najde svoje življenje, ga bo izgubil, in kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel.

   Kdor sprejme vas, sprejme mene; in kdor sprejme mene, sprejme tistega, ki me je poslal. Kdor sprejme preroka, ker je ta imenovan prerok, bo dobil plačilo preroka; in kdor sprejme pravičnega, ker je ta imenovan pravični, bo dobil plačilo pravičnega. Kdor dá piti samo kozarec hladne vode enemu izmed teh malih, ker je ta imenovan učenec, resnično, povem vam, ne bo izgubil svojega plačila« (Mt 10, 34-42).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+10%2C34-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezusova navzočnost zaznamuje vse odnose, da prihaja celo do ločitve znotraj družin. To je svoboda vere, ki je pripravljena sprejeti vse skozi križ. Odprl se bom Jezusu in njegovim zahtevam, da bo zares moja prva ljubezen. Gospod, strah me je, da te nisem sposoben tako ljubiti. Reši me strahu in me okrepi v ljubezni (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Odprimo srca Božji besedi in Gospoda Jezusa ljubimo nadvse, a ne samo z lepimi besedami, temveč predvsem s konkretnimi deli usmiljenja do bližnjega, v moči Svetega Duha! Vedno, ko v življenju postavljamo Jezusa na prvo mesto, z božjo pomočjo odpiramo pot tudi do urejenih odnosov z bližnjimi.

   V tem duhu Božjemu usmiljenju izročimo trpeče osebe in prošnje za uslišanje v rubriki »Prosim za molitev«! Molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja po namenih, ki so navedeni v zapisih pod: Helena, Nadnu, Irena, Sofija, Hvala, Slavica, Janez, Anna, Frančiška, Jasna, Katarina, Kristina, M, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Sija, Žametna vrtnica, Angelika, Boštjan, Klara, Irena, Mata, Helena, MamiM, Simona, Manja, Marjetka, Ida, Zaskrbljena, Tina, Simon, Olga, Vesna … Zgodi se presveta Božja volja!

   POD TVOJE VARSTVO PRIBEŽIMO

   Pod tvoje varstvo pribežimo,
   o sveta božja Porodnica,
   ne zavrzi naših prošenj
   v naših potrebah,
   temveč reši nas
   vselej vseh nevarnosti,
   o častitljiva in blagoslovljena Devica,
   naša gospa, naša srednica,
   naša besednica!

   S svojim Sinom nas spravi,
   svojemu Sinu nas priporoči,
   svojemu Sinu nas izroči!

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   13. julija, 2020 at 11:00

   Papež Frančišek o Božjem kraljestvu

   Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
   Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

   Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
   Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

   Kaj je nebeško kraljestvo?
   Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

   Kako najti Božje kraljestvo?
   Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

   Papež Frančišek

   MOLIMO BOGA, DA PRIDE K NAM BOŽJE KRALJESTVO
   Taizé: Kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok?
   Nekega dne so ljudje pripeljali otroke k Jezusu, da bi jih blagoslovil. Učenci so bili nezadovoljni. Jezus je postal nejevoljen in jim je rekel, naj pustijo otroke k njemu. Nato je rekel: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj« (Mr 10,13-16). Pomembno se je spomniti, da je pred tem Jezus istim učencem rekel: »Vam je dana skrivnost Božjega kraljestva« (Mr 4,11). Zaradi Božjega kraljestva so pustili vse in šli za Jezusom. Iščejo Božjo navzočnost, hočejo biti del njegovega kraljestva. Zdaj pa jih Jezus opozori, da si z zavračanjem otrok zapirajo edini vhod v Božje kraljestvo, kamor si tako zelo želijo. Toda kaj pomeni »sprejeti Božje kraljestvo kot otrok«?

   V splošnem si to razlagamo kot »sprejeti Božje kraljestvo, kakor ga sprejme otrok«. To se ujema z nekaterimi drugimi Jezusovimi besedami v Matejevem evangeliju: »Če se ne spreobrnete in ne postanete kakor otroci, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3). Otrok zaupa brez razmišljanja. Otroci ne morejo živeti, ne da bi zaupali ljudem okoli sebe. Njihovo zaupanje ni vrlina, je življenjska nuja. Najboljše, kar imamo za srečanje z Bogom, je naše otroško srce, ki se spontano odpre, ki si preprosto upa spraševati, ki hoče biti ljubljeno. Toda stavek bi lahko pomenil tudi »sprejeti Božje kraljestvo, kakor sprejmeš otroka«. Uporabljeni glagol »sprejeti« ponavadi pomeni »sprejeti nekoga«, kar je razvidno nekaj vrstic pozneje, ko Jezus govori o »sprejemanju otroka« (Mr 9,37). V tem primeru bi Jezus primerjal sprejemanje Božje navzočnosti s sprejemanjem otroka. Med Božjim kraljestvom in otrokom obstaja neka povezava.

   Sprejeti otroka pomeni sprejeti obljubo. Otrok raste in se razvija. Na enak način tudi Božje kraljestvo na zemlji ni nikoli zaključeno dejstvo, ampak bolj obljuba, dinamičen in nezaključen proces rasti. In otroci so nepredvidljivi. V evangeljski zgodbi pridejo, kadar pridejo, v nobenem primeru pa ne ob pravem času za učence. Toda Jezus vztraja, da jih morajo sprejeti, saj so tam. Na enak način moramo sprejeti Božjo navzočnost, ko se nam razkrije, ne glede na to, ali je trenutek pravi ali ne. Moramo igrati igro. Sprejeti Božje kraljestvo tako, kot sprejmemo otroka, pomeni ostati čuječi in moliti, da ga bomo lahko sprejeli, ko bo prišlo, vedno nepričakovano, ob primernem trenutku ali ne.

   Zakaj je bil Jezus tako pozoren do otrok?
   Nekega dne se je dvanajstero apostolov prerekalo o tem, kdo je največji (Mr 9,33-37). Jezus je uganil, o čem govorijo, in izrekel nekaj presenetljivih besed, ki so obrnile njihovo razmišljanje na glavo: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« Nato je naredil nekaj v skladu s svojimi besedami. Odšel je iskat otroka. Je bil to zapuščen otrok na eni izmed ulic Kafarnáuma? Vzel je otroka, ga postavil na sredo med bodoče voditelje Cerkve in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme.« Jezus se je poistovetil z otrokom, ki ga je vzel v svoje naročje. Potrdil je, da ga »eden takih otrok« najbolje predstavlja in da je sprejetje takega otroka enakovredno sprejetju njega, Kristusa.

   Malo pred tem je Jezus izrekel težko razumljive oziroma zagonetne besede: »Sin človekov bo izročen v človeške roke« (Mr 9,31). »Sin človekov« je Jezus sam in istočasno vsi »sinovi človeka«, vsi ljudje. Jezusove besede lahko pomenijo, da »smo ljudje izročeni v oblast drug drugega«. Še posebej med aretacijo in krutim ravnanjem z Jezusom je znova postalo jasno, da ljudje z nemočnimi soljudmi ravnajo, kot se jim zdi. Zato ni presenetljivo, da se Jezus prepozna v otroku, ki ga je šel iskat, saj so otroci pogosto popolnoma predani v milost tistih, ki imajo moč nad njimi. Jezus je pokazal posebno skrb za otroke, ker je hotel, da bi bili njegovi nasledniki posebej pozorni do ubogih in nemočnih. Do konca časov bodo ti ljudje njegovi predstavniki na zemlji. Kar bo storjeno njim, bo storjeno njemu, Kristusu (Mt 25,40). »Najmanjši bratje«, ti, ki skoraj nič ne veljajo in se z njimi nekaznovano grdo ravna, ker nimajo ne moči ne prestiža, so pot, ki jo je treba prehoditi, da bi zaživeli v skupnosti s Kristusom.

   Če je Jezus postavil otroka med svoje učence, je to storil tudi zato, da bi oni sami postali majhni in se pomirili s tem. To jim razloži z besedami, ki sledijo: »Kdor vam da piti kozarec vode zaradi imena, ker ste Kristusovi – resnično, povem vam –, zagotovo ne bo izgubil svojega plačila.« (Mr 9,41) Ko bodo hodili po svetu in razglašali Božje kraljestvo, bodo tudi apostoli »izročeni v oblast drug drugega«. Nikoli ne bodo vnaprej vedeli, kako bodo sprejeti. Toda tudi za tiste, ki jih bodo sprejeli s preprostim kozarcem vode, brez da bi jih jemali zelo resno, bodo prinašalci Božje navzočnosti.

   Pismo iz Taizéja

   Kdor je zvijačnega srca, ne bo našel sreče, kdor je lažnivega jezika, bo padel v hudobijo. Pridigar »Ni se vam treba nenehno zahvaljevati, delajte tudi vi dobro in pomagajte. Kar je narobe z našim svetom je to, da smo pozabili, kako drug drugega ljubiti. Kajti, ne pozabimo: sočutje spreminja svet na bolje, pa naj bo v še tako majhnih količinah.« Neznani avtor.

    

   Odgovori
4. Janez says:

   13. julija, 2020 at 10:32

   Iskanje odgovorov na vprašanja o življenju in Bogu

   Duševni mir v nestanovitnem svetu
   Iskanje duševnega miru: Kako lahko v tako nezanesljivem času dosežemo notranji mir ter premagamo skrb in strah?
   Ali obstaja na tem svetu kakšna ustanova ali oseba, na katero se lahko obrnemo brez ozira na to, kaj se dogaja okoli nas ali v nas samih? Je mogoče z upanjem gledati na prihodnost ne glede na okoliščine, ki nam jih življenje nameni? Dandanes se čedalje več študentov zateka h Gospodu, saj ga vidijo kot nekakšno stalnico; svet okoli nas se namreč nenehno spreminja, medtem ko ostaja On vedno isti. Bog je vselej neomajen in vreden zaupanja, saj je tudi sam rekel: »Ali je še kakšen Bog razen mene? Ni je skale, ne poznam je. Jaz, GOSPOD, se ne spreminjam.«1 Na Boga se lahko vedno zanesemo in nanj računamo. On, ki je »isti, včeraj in danes in na veke«,2 pa nam je dal možnost, da ga osebno spoznamo in tako preko njega dosežemo notranji mir. Le z Njim lahko naše srce doseže trden počitek.

   Pravi notranji mir – grajenje na skali
   Ste se že kdaj vprašali, na čem gradite svoje življenje? Lahko ste prepričani, da mora vsak človek življenje na nečem osnovati – vsak izmed nas ima nekakšen temelj, na katerega postavi vse svoje upe in pričakovanja. Morda smo ta temelj mi sami: »Prepričan sem, da bom v življenju uspel, če se bom le dovolj potrudil.« Morda je to naš način življenja: »Če bom imel veliko denarja, bo moje življenje čudovito.« Morda je naš temelj kakšno časovno obdobje: »Novo tisočletje bo naredilo korenite spremembe.«

   Bog pa ima za nas v mislih drugačen temelj. On pravi, da ni varno graditi upe in pričakovanja na nas samih, na drugih ljudeh ali na čemerkoli, kar nam lahko ta svet ponudi. Želi si, da bi položili svoje zaupanje vanj. Jezus pravi: »Zato je vsak, ki posluša te moje besede in jih uresničuje, podoben preudarnemu možu, ki je zidal svojo hišo na skalo. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi ter se zagnali v to hišo, in vendar ni padla, ker je imela temelje na skali. Kdor pa te moje besede posluša in jih ne uresničuje, je podoben nespametnemu možu, ki je zidal hišo na pesku. Ulila se je ploha, pridrlo je vodovje in zapihali so vetrovi; zagnali so se v to hišo in padla je in njen padec je bil velik.«5

   Res je, da se je modro obrniti na Gospoda vsakič, ko nas tarejo križi in težave, toda Božji načrt za človeka je življenje v izobilju ne glede na to, kakšne so okoliščine. On si želi, da bi imel na nas pozitiven vpliv v vsakem trenutku našega življenja, zato pravi, da vsi ljudje, ki položijo svoje zaupanje vanj in v njegovo besedo, gradijo svoje življenje na trdi skali.

   Temeljni duševni mir
   Mnogo ljudi se počuti varne, če se rodijo kot otroci milijonarja ali če vedo, da lahko z lahkoto dobijo dobre ocene. Toda največji občutek varnosti dobimo, če imamo oseben odnos z Gospodom.

   Bog je mogočen. Za razliko od nas Bog natančno ve, kaj se bo zgodilo jutri, naslednji teden, čez eno leto ali čez desetletje. On ve celo, kaj se bo zgodilo v novem tisočletju, saj pravi: »Jaz sem Bog in drugega ni, Bog, in ni ga kakor jaz. Od začetka oznanjam konec.«6 Najpomembnejše pa je dejstvo, da on ve za vse, kar se bo v našem življenju zgodilo, in nam je pripravljen vsak trenutek stati ob strani, če se le odločimo za življenjsko pot z njim. On je »zatočišče in moč, pomoč v stiskah, vedno navzoča.«7 Vse, kar moramo narediti, je to, da ga vsak dan vdano iščemo. On namreč pravi: »Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem.«8

   Toda to še ne pomeni, da bo tistim, ki imajo osebni odnos z Bogom, vse zlo prizaneseno. Če bodo na primer teroristi v novem tisočletju na naš narod izvršili kakšen napad, bodo morda trpeli tudi tisti, ki Boga poznajo. Kljub vsemu pa bodo čutili nekakšen notranji mir in z močjo, ki jim jo bo dal Gospod, bodo lahko pot nadaljevali. Eden izmed Jezusovih privržencev je zapisal tako: »Od vseh strani pritiskajo na nas, pa nismo utesnjeni. Ne vidimo poti, pa jo še najdemo. Preganjajo nas, pa nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, pa nismo uničeni.«9 Vsi lahko iz preteklih izkušenj potrdimo, da se moramo v resničnosti pogosto soočati s težavami. A če se v te težavne vode podamo skupaj z Gospodom, se lahko nanje odzovemo na drugačen način in jih prebrodimo z močjo, ki ne izvira iz nas samih. Na svetu namreč ni nobene težave, ki je Gospod ne bi mogel premagati. On je večji od vsega, kar nas lahko v življenju zadane, in ne bo nikoli pustil, da se s težavami spopadamo sami.

   Bog skrbi za nas. Poleg Božje mogočnosti lahko ljudje v svojem življenju izkusimo tudi njegovo globoko ljubezen. Od novega tisočletja lahko ljudje pričakujemo marsikaj: morda bo to čas svetovnega miru, kot ga ni še nihče videl, morda pa bo več sovraštva, etične nestrpnosti in nasilja kot kdajkoli prej. Toda ne glede na to, kaj se bo zgodilo, smo lahko prepričani, da nas nihče ne more ljubiti tako močno, kot nas ljubi Gospod, in nihče ne more za nas skrbeti s takšno vnemo, kot skrbi On. Bog nam preko Svetega pisma sporoča: »GOSPOD je dober, utrdba ob dnevu stiske, in pozna tiste, ki se zatekajo k njemu.«10 »Vso svojo skrb vrzite nanj, saj on skrbi za vas.«11 »GOSPOD je pravičen na vseh svojih poteh, dobrotljiv v vseh svojih delih. GOSPOD je blizu vsem, ki ga kličejo, vsem, ki ga kličejo v zvestobi. Izpolni željo svojih častilcev, usliši njihovo klicanje in jih reši.«12

   Jezus Kristus je svoje učence pomiril z naslednjimi besedami: »Ali ne prodajajo dveh vrabcev za en novčič? In vendar nobeden od njiju ne pade na zemljo brez vašega Očeta. Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti. Ne bojte se torej! Vi ste vredni več kakor veliko vrabcev.«13 Če se predate Gospodu, bo on za vas skrbel na način, kakršnega do sedaj še niste poznali; kajti nihče ni za vas skrbel tako, kot Gospod, saj nihče ni tega zmožen.

   Doseči duševni mir preko Boga
   Še sanja se nam ne, kaj bi lahko novo tisočletje prineslo. Toda Boga potrebujemo v vsakem primeru. Če nas v prihodnosti čakajo težavne vode, bo Bog ob nas, da nam jih pomaga prebroditi; če pa bodo leta mirna, bomo potrebovali Boga, da nam zapolni tisto notranjo praznino in da v naša življenja prinese smisel. Toda kaj je na koncu resnično pomembno? Ko pridemo do konca poti, ima pomen le še naša povezanost z Gospodom. Ga resnično poznamo? Pozna On nas? Smo pred njim zaprli vrata našega srca ali smo ga povabili, naj vstopi? Tistim, ki so ga resnično spoznali, je spremenil pogled na svet in jim dal upanje; če namreč gojimo z njim osebni odnos, lahko naše srce občuti mir v vsaki situaciji. Toda zakaj moramo Boga postaviti ravno v središče našega življenja? Če on ne živi v našem srcu, ne moremo nikoli občutiti notranjega miru in živeti v upanju. Moramo se zavedati, da nismo Bogovi saj smo le ustvarjeni ljudje On pa je Bog od Nekdaj. Ni odvisen od nas, mi pa se moramo v vsaki stvari zanašati nanj, saj smo bili ustvarjeni tako, da v življenju potrebujemo njegovo navzočnost. Tako je jalov vsak poskus polnega življenja brez njega. Bog si želi, da bi ga iskali. Želi si, da bi ga našli in ga povabili v svoje življenje. A tu nastane problem: ljudje smo pred njim zaprli vrata naših src. V Svetem pismu piše: »Mi vsi mo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot.«14 Vsi ljudje smo že kdaj poskušali živeti brez Boga in takšno življenje Sveto pismo poimenuje »greh«.

   Resnični mir = Božji mir
   Časi se spreminjajo in tehnologija napreduje – toda vse to v končni fazi nima tako velikega pomena, kot se nam v danem trenutku zdi. Zakaj? Ker naši glavni problemi niso materialni, fizični, temveč duhovni. Osnovni problem človeka je to, da smo se oddaljili od Boga. Bog se zaveda našega problema in nam je zato priskrbel rešitev; postavil je pot, po kateri se lahko vrnemo k njemu … in ta pot je Jezus Kristus. Sveto pismo nam sporoča: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.«15 Jezus Kristus je na križu umrl za naše grehe (križanje je namreč starodavni način usmrtitve), umrl je namesto nas, bil v grob položen in tretji dan je od mrtvih vstal. Zaradi njegove daritve na križu, lahko ljudje zopet stopimo v občestvo z Bogom in imamo z njim osebni odnos: »Tistim pa, ki so jo [Besedo] sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.«16

   Pravzaprav je vse zelo preprosto: Bog si želi, da bi imeli z njim poln odnos in nam je to tudi omogočil preko svojega sina Jezusa Kristusa. Sedaj pa je odvisno od naše odločitve, ali Boga iščemo ali ne. Večina vernikov išče Boga preko molitve, saj je le-ta nekakšen iskren pogovor z Gospodom. Tudi vi se lahko še ta trenutek odločite ter ga povabite v svoje življenje z naslednjimi besedami: »Bog! Želim si te spoznati. Res je, da te do danes še nisem povabil v svoje življenje, toda sedaj bi rad to spremenil. Rad bi se ti približal in se oklenil možnosti odrešitve, ki si mi jo omogočil preko svojega Sina. Svoje zaupanje polagam v moč Jezusove smrti na križu in v posledico te daritve, odpuščanje grehov. Želim si, da bi vstopil v moje življenje in od današnjega dne naprej hodil z menoj. Pridi k meni in ostani z menoj.«

   Sedaj pa se vprašajte, če ste te besede izgovorili iskreno. Pravilni odgovor na to vprašanje veste le vi in On, Jezus, ki je naš Bog. Če je odgovor pritrdilen, potem se lahko veselite svetle prihodnosti, saj nam je Gospod obljubil, da bomo imeli življenje v izobilju, če bomo le pripravljeni živeti v osebnem odnosu z njim.17 Bog nam zagotavlja, da bo prebival v našem srcu18 in da nam bo podaril večno življenje.19 Melisa, študentka v Novi Angliji, nam npr. o Bogu pripoveduje naslednje: »Moja starša sta se ločila, ko sem bila sama še zelo mlada in zato nisem mogla doumeti vsega, kar se je dogajalo okoli mene. Vedela sem le, da očeta ni bilo več domov. Ko sem prišla nekega dne na obisk k svoji babici, sem ji povedala za svojo zmedenost in jo vprašala, zakaj me je oče prizadel in zapustil. Ona me je nežno objela in mi zašepetala v uho, da obstaja nekdo, ki me ne bo nikoli zapustil – Jezus. Potem mi je prebrala dva odlomka iz Svetega pisma, ki pravita: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13,5) in »Oče sirotam … je Bog« (Psalm 68,5). Od takrat naprej sem bila vedno navdušena nad dejstvom, da imam Boga, ki si želi biti moj oče.«

   Ne glede na to, kaj se dogaja okoli nas, lahko v Gospodu vedno najdemo duševni mir, če se mu le predamo in se zavedamo, da nam vedno stoji ob strani. Novo tisočletje lahko prinese marsikaj in ravno zato potrebujemo Boga kot stalnico v našem življenju. V Njem namreč premoremo vse, ki nam daje Moč. Bog je Ljubezen, ki nas ima kot svoje Otroke Brezpogojno in Neskončno Rad. Ali imamo tudi mi radi Boga?

   Najdeno in povzeto iz medmrežja v prevodu iz angleščine: Iskanje odgovorov na vprašanja o življenju in Bogu za ameriške študente.

   ADDENDUM
   Najbolj dragocena stvar, ki jo imamo, je spoznati, da je vse, kar imamo, darilo od Boga, in da mir in svobodo, ki jo imamo, pravilno uporabljamo je povedal salezijanec Tom Uzhunnalil, ki je bil 557 dni ujetnik islamskih skrajnežev: “Najbolj dragocena stvar je biti z Bogom”. V ujetništvu je prestal več kot leto in pol. “Reševala me je molitev pravi. Verjamem, da je naš Bog živi Bog. In ker je živi Bog, lahko odgovori na vsako moje vprašanje ali molitev. Odgovoril je na vse moje goreče in iskrene molitve, čeprav je zame trajalo več kot leto in pol, da sem potem dobil in videl ta odgovor Njegove rešitve iz ujetništva, kar je bil prelom v mojem življenju.

   Odgovori
5. Janez says:

   13. julija, 2020 at 10:03

   KAJ POMENI EVANGELIZIRATI?
   Evangelizirati pomeni za Cerkev prinašati veselo oznanilo v vse plasti človeštva in z vplivom tega oznanila od znotraj spreminjati in prenavljati človeštvo!

   Evangelij je treba oznanjati predvsem s pričevanjem. Zgled: kristjan ali skupina kristjanov znotraj človeške družbe, v kateri živi, razodeva, da zna razumeti in sprejemati druga, da zna z njim deliti življenje in usodo, da je solidaren z delom vseh za vse tisto, kar je plemenitega in dobrega… S takim pričevanjem brez besed ti kristjani prebujajo v srcih tistih, ki vidijo njihovo življenje, neustavljiva vprašanja: Zakaj so taki? Zakaj tako žive? Kaj ali kdo jih navdihuje? Zakaj so sredi med nami? Tako pričevanje je že tiho, vendar zelo močno in učinkovito razglašanje veselega oznanila.

   Vendar ostane to pričevanje vedno nezadostno; zakaj tudi najlepše pričevanje se v daljšem razdobju izkaže kot neučinkovito, če ga ne osvetli in utemelji to, čemur Apostol Peter pravi navedba „razloga za svoje upanje“ (prim. 1 Pt 3,15) – in če ni to pričevanje razvito z jasnim in nedvoumnim oznanilom o Gospodu Jezusu. Veselo oznanilo, ki ga razglašamo s pričevanjem življenja, je torej prej ali slej treba razglasiti z Besedo življenja in Dobrimi deli iz Vere v Jezusa. Ni prave evangelizacije, če ni oznanila o imenu, nauku, življenju, obljubah, kraljestvu in skrivnosti Jezusa iz Nazareta kot Božjega Sina, ki ne odseva tudi naše Dobrote, Ljubezni, Odpuščanja, Usmiljenja in služenja bližnjim. Naj se Vera in naša molitev, naša Ljubezen do Boga in Ljudi prelije v naše življenje, da bomo vedno z Božjo Pomočjo spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij.

   (Evangelii Nuntiandi – O evangelizaciji današnjega sveta)

   Addendum
   Bog zahteva, da opustimo hudobna dejanja Berilo iz knjige preroka Izaija (Iz 1,11-17)
   Čujte Gospodovo besedo: »Čemú mi je obilica vaših klavnih daritev? Naveličal sem se žgalnih daritev ovnov in tolšče pitane živine; ne maram krvi bikov, jagnjet in kozlov. Ko prihajate gledat moje obličje, kdo terja od vas, da hodite po mojih dvorih? Ne darujte mi več nevrednih daritev; kadilo mi je gnusoba! Mlaji, sobote, pozivi k shodu: ne prenesem slovesnosti in praznika. Vaše mlaje in vaše praznike sovraži moja duša; v breme so mi postali, naveličal sem se jih prenašati. Ko razprostirate svoje roke, zapiram pred vami svoje oči; četudi še toliko molite, vas ne poslušam, vaše roke so polne krvi. Umijte se, očistite se, odpravite svoja hudobna dejanja izpred mojih oči, nehajte zlobno delati! Učite se dobro delati, skrbite za pravico, pomagajte zatiranemu, prisojajte pravico siroti, branite pravdo vdove!«

   Odgovori
6. Janez says:

   13. julija, 2020 at 9:51

   Človek se ne spreobrne zaradi besed, ampak zaradi Tvoje Ljubezni in Dobrote (Omrežje Operando)

   Če želiš, da bi se ljudje okoli tebe spreobrnili, potem jih ljubi in tako izpolnjuj Božjo Voljo. Več kot besede jim bo o Bogu povedala tvoja ljubezen. Morda poznaš bolečino ob tem, ko drugi ne želijo slišati in sprejeti veselega oznanila o Božji ljubezni. To je del tvoje poti, je bolečina, ki lahko postane rodovitna. To so lahko polja, kjer rasteta tvoja ponižnost in potrpežljivost. Je najboljši način, da rasteš v ljubezni. Da ljubiš, tudi če ne vidiš rezultatov. Če misliš, da se mora nekdo še posebno spreobrniti, potem ga ljubi s še večjo ljubeznijo. Če mu želiš povedati, kako veliko dostojanstvo ima kot Božji otrok, potem ga spoštuj. Če bi mu rad govoril o usmiljenem Bogu, bodi z njim usmiljen in prizanesljiv. Če bi ga rad spodbudil, da se vrne k Očetu, ki mu odpušča, potem mu odpuščaj najprej ti sam. Najtežje bo sprejel sporočilo o Bogu nekdo, ki v svoji okolici ni izkusil ljubezni. Če mu želiš približati Boga, potem ga ljubi. Bog je ljubezen. Prihajaj k Bogu, dopusti mu, da ti podari izkušnjo svoje ljubezni. Šele ko boš prežet z Njegovo lučjo, boš lahko svetil drugim. Takrat mnogokrat niti ne bo treba besed. Če boš v sebi nosil obilje Božjega miru, če boš dobrohoten in v srcu vesel kristjan, bodo ljudje sami prihajali k tebi. Želeli bodo priti k luči, ki bo žarela v tebi. Včasih bi radi drugim oznanjali, a si ne vzamemo časa za molitev, ampak ta čas namenjamo zgolj oznanjevanju, govorjenju o Bogu. Takrat so naše besede prazne in ne morejo nagovoriti. Posvečaj svoj čas temu, da napolniš svojo dušo pri izviru žive vode.Veruj v Boga in Spolnjuj Njegovo Voljo ter Jezusov Evangelij. Bog je Ljubezen in Usmiljenje, ki je vedno pri nas in v nas.

   MOLITEV (Barbara Rajgelj Operando)
   Ljudem sem govoril o Tebi, Gospod. Niso želeli slišati Tvojega oznanila. Mislil sem, da zavračajo mene, na koncu pa sem se zavedel, da zavračajo Tebe. Pomislil sem, kako pogosto moraš biti zavrnjen Ti, ki si sama ljubezen. Takrat sem si zaželel le to, da bi Te mogel še bolj ljubiti. Obljubil sem si, da bom storil vse, kar je v moji moči, da Ti služim. Gledal sem Te in opazil, da daješ prav vsem, tudi tistim, ki Te zavračajo. Vem, da stvari ne morem storiti bolje, kot jih delaš Ti. Zato te poskušam v vsem posnemati. Ljubiti hočem vse, še posebno pa tiste, ki nočejo slišati zate. Če je to način, na katerega jim bom govoril o Tebi, ga hočem z vso silovitostjo živeti. Zdaj sem tu, pred Teboj, da napolnim svoje srce s Tvojo ljubeznijo. Nato bom to ljubezen ponesel v svet, da začuti lakoto in žejo po Tebi, ki si žarišče ljubezni. Želim, da se vsi ljudje vrnejo k Tebi. Amen

   Odgovori
7. Hvala says:

   12. julija, 2020 at 15:38

   KARIZME SVETEGA DUHA (PATER HANS BUOB-nadaljevanje)

   ČE SEM POPOLNOMA VDAN KRISTUSU, POTEM MU TUDI VSE PRIPADA. POTEM ON DELUJE PO MOJI BESEDI NE LE ČLOVEŠKO, MARVEČ JE POTEM V TEJ BESEDI SAM NAVZOČ IN ZADENE LJUDI V SRCE.
   ——————————————————————————————————————————————————
   MORAM VAM POVEDATI PRIMER, DA BOSTE ZAČUTILI , KAKO POMEMBNE STVARI SO TO:

   PRED NEKAJ ČASA SEM BIL V NEKI REDOVNI SKUPNOSTI, IN SICER V SKUPNOSTI, KJER SE VSI POZNAJO MED SEBOJ.
   TAM ME JE NEKA SESTRA PROSILA, NAJ MOLIM Z NJO, DA BI JI BOG DAL MOČ IN JO OZDRAVIL.
   TEDAJ SEM SKORAJ KOT AVGUŠTIN ODPRL SVETO PISMO IN PROSIL BOGA, NAJ NAM DA MORDA KAKŠEN NAMIG, ZAKAJ NAJ MOLIMO. BRAL SEM. MED BRANJEM SEM MISLIL: “LJUBI BOG, TO VENDAR NIMA POPOLNOMA NOBENE ZVEZE Z NAJINO SITUACIJO. KAKO NAJ SE SEDAJ REŠIM IZ TE ZADREGE? NAJPREJ MORAM VZPOSTAVITI POVEZAVO S KONKRETNO SITUACIJO.

   KO SEM PREBRAL VRSTICO , JE VSTALA NEKA MLADA SESTRA IN REKLA:”PATER , TO JE ZAME!” VSE DRUGE SO ZAČUDENO GLEDALE. TEDAJ PA JE SESTRA NADALJEVALA IN JAVNO PRIZNALA: “POLOŽILA SEM ŽE VEČNE ZAOBLJUBE; TODA V SAMOSTAN SEM VSTOPILA Z NAMENOM, DA BI ŠTUDIRALA MEDICINO IN PO ZAKLJUČNEM ŠTUDIJU SPET IZSTOPILA. ZDAJ SEM KONČALA ŠTUDIJ. SEM ZDRAVNICA IN SEM SE SKRIVAJ ŽE ZANIMALA ZA AMBULANTO. BILA SEM TRDNO ODLOČENA, DA GREM. TODA VESTE, KAJ TAKEGA ŠE VSE SVOJE ŽIVLJENJE NISEM DOŽIVELA. ZDAJ MI JE BILO TAKO, KOT DA BI KRISTUS STAL PRED MENOJ. BILO MI JE, KOT DA S TO BESEDO MISLI OSEBNO MENE. ZDAJ VEM, DA IMAM RESNIČNI POKLIC, TO SEM ZDAJ DOŽIVELA. TA SESTRA JE SEDAJ ŽE TRI LETA DEJAVNA KOT ZDRAVNICA V MISIJONIH.
   ——————————————————————————————————————————————————-

   ZDAJ PA PREMISLITE. KAKO STORITI TO S ČLOVEŠKO MODROSTJO, ČE NIHČE NE VE, KAJ NAMERAVA TA SESTRA????NIHČE NI VEDEL!
   ——————————————————————————————————————————————————–
   IN RAVNO NJO JE ZADELA TA BESEDA, KI JE NITI SAM NISEM RAZUMEL. BILA JE TOREJ PREROŠKA BESEDA. BILA JE BOŽJA BESEDA, DANA ZA DRUGEGA.
   ——————————————————————————————————————————————————–

   POMISLITE: TA BESEDA JE NEKEGA ČLOVEKA V TRENUTKU POPOLNOMA SPREMENILA; ČLOVEKA, KI JE VEČ LET IMEL TAKŠNE NAMENE IN JE SVOJE OBLJUBE NAREDIL S TAKŠNIM NAMENOM- NJEGA JE ZADELO.!
   ——————————————————————————————————————————————————–
   DRUGI PRIMER IZ MOJEGA DUŠNEGA PASTIRSTVA. PRI MOJIH TEČAJIH SODELUJE TUDI SODELAVKA, KI IMA DAR PREROKOVANJA.
   NAJVEČKRAT SE JI POKAŽE SLIKA, KI JO POTEM RAZLOŽI. PRED KRATKIM JE PRIŠLA K NJEJ NEKA ŽENA PO DUŠNOPASTIRSKI NASVET. TA ŽENA JE GLOBOKO ŽALOVALA, KAJTI NJEN MOŽ, PO RODU AFRIČAN, JE UMRL. ZELO GA JE LJUBILA IN NI MOGLA PREBOLETI NJEGOVE SMRTI.

   PREDEN JE PRIŠLA TA GOSPA, JE IMELA MOJA SODELAVKA SANJE. V SANJAH JE VIDELA, KAKO JE VSE SORODSTVO SOVRAŽILO MOŽA, KER JE POSTAL KATOLIČAN.
   PREKLELI SO GA, ZASTRUPILI IN UMORILI.

   TE STVARI, TAKO JE VIDELA V SANJAH, TA PREKLETSTVA SO GLOBOKI VZROK DEPRESIJ UBOGE ŽENE.

   KER TO PAČ NI BILA ORGANSKA BOLEZEN, JI SEVEDA NOBEN ZDRAVNIK NI MOGEL POMAGATI.
   ———————————————————————————————————————————————————
   MOJA SODELAVKA JE GOVORILA S TO ŽENO. ŽENI JE POJASNILA SITUACIJO, TAKO DA JE SPOZNALA POVEZAVE IN KONČNO Z NJO MOLILA.

   MOLILA JE ZA OSVOBODITEV IN OZDRAVLJENJE.
   ——————————————————————————————————————————————————-
   V KRATKEM ČASU JE BILA ŽENA POPOLNOMA OZDRAVLJENA SVOJIH DEPRESIJ.
   ———————————————————————————————————————————————————

   KAJ BI V TEJ SITUACIJI STORILA BREZ DARU DUHA????????????
   —————————————————————————————————————————————————–
   —————————————————————————————————————————————————–
   ŽENA BI PRIHAJALA DNEVE IN TEDNE- MORDA ŠE DANES———-IN ŠE NE BI BILA OZDRAVLJENA.

   TI PRIMERI NAJ VAS SPODBUDIJO. VSEMU TELESU CERKVE SO TI DAROVI DUHA PONUJENI. TAKO JE TO GLEDAL ŽE KONCIL. V KONSTITUCIJI O DUHOVNIKIH JE ZAPISANO, DA NAJ DUHOVNIKI ODKRIVAJO TE DAROVE DUHA V LAIKIH; IN SICER VSE DAROVE, SIJAJNEJŠE IN BOLJ PREPROSTE. DUHOVNIKI NAJ TE DAROVE SKRBNO NEGUJEJO. TO JE ENA OD NALOG DUHOVNIKOV PO II. VATIKANSKEM KONCILU. KONCILSKI OČETJE GOVORIJO VEDNO ZNOVA O PRENOVI, NE DA BI POZNALI NAČIN NJENEGA URESNIČEVANJA.

   VSE, KAR IMENUJEMO PRENOVA, NI NIČ DRUGEGA KOT NASLEDEK II. VATIKANSKEGA KONCILA!

   TO VAM GOVORIM, KER IMAM POGOSTO VTIS, DA VEČKRAT GLEDAMO NA DAROVE DUHA KOT NA PRIVATNO ZADEVO.
   —————————————————————————————————————————————————–

   PO NAUKU CERKVE PA SO TI DAROVI POMEMBNE STVARI, KI JIH MORAMO SPREJETI ZA GRADNJO KRISTUSOVEGA TELESA OBČESTVU!

   ZATO JE BILA PRVA ZAHTEVA : “PRIZADEVAJTE SI!”

   DRUGA ZAHTEVA PA SE JE GLASILA:” POSTANITE BOLJ SVOBODNI V ČAŠČENJU IN HVALJENJU!”

   PROSITE GOSPODA ZA NJEGOVO BESEDO , NAMENJENO NAM!
   ——————————————————————————————————————————————————-
   TU GRE ZATO, DA GOSPODA RESNIČNO PROSIMO, DA NAM SPREGOVORI PO DRUGEM- IN SICER V KAKRŠNI KOLI OBLIKI BESEDNE KARIZME.
   —————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————–

   VELIKA OVIRA ZA IZVRŠEVANJE DUHOVNIH DAROV JE LAHKO V TEM, DA BOGA NE PUSTIMO DO BESEDE.
   —————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————–
   MOLIMO NEPREKINJENO IN S TEM GOSPODA NE PUSTIMO GOVORITI.
   ———————————————————————————————————————————————————
   MI GA NEPRESTANO NAGOVARJAMO, ON PA NAM NIKOLI NE SME SPREGOVORITI.
   BOGA MORAMO PUSTITI GOVORITI, ZAKAJ DRUGAČE SE TAKŠNI DAROVI NE MOREJO URESNIČITI.

   NA VSAK NAČIN PRISLUHNIMO BOGU, PRIČAKUJMO BESEDO OD NJEGA IN JO IZPROSIMO.

   BOG NAM DAJE SVOJE DAROVE VEDNO V PREPROSTOSTI, NIKOLI VSILJIVO. ON JE VENDAR TA NEVSILJIVO LJUBEZNIVI BOG.
   ———————————————————————————————————————————————————
   NI SMISEL SKUPNE MOLITVE V TEM, DA VEDNO PREMIŠLJAM, KAJ BOM MOLIL. S TEM SE LE OVIRAM. SMISEL SKUPNE MOLITVE JE, DA POSLUŠAM, ALI MI HOČE BOG PRAV PO TEJ MOLITVI KAJ POVEDATI, IN DA NAREDIM TO MOLITEV ZA SVOJO LASTNO MOLITEV, PREDEN SAM NAPREJ MOLIM (Prepis- Karizme Svetega Duha).
   ——————————————————————————————————————————————————–
   Bog dela čudovite stvari, če človek prosi Boga, da je orodje v Njegovih rokah, potem bo ON izvajal preko človeka čudovite stvari, načrt.
   Če hoče Bog po nas storiti kaj posebnega, tedaj nam bo poslal določene ljudi. Potem je to Njegov problem , kaj bo s temi ljudmi storil , ne pa naš, pravi še pater Hans.

   Ja, kako zelo pomembno je POSLUŠNOST BOGU, POTRPEŽLJIVOST, PONIŽNOST, POKORŠČINA. Gospoda prosimo, da nam pokaže, kaj želi od nas, kakšen je Njegov načrt, kaj naj mi naredimo. MORAMO PA MU DOPUSTITI, DA BO SPREGOVORIL. ČE BOMO SAMO MI GOVORILI, RAZMIŠLJALI, SE DRŽALI SVOJIH IDEJ IN NAČRTOV, NAM NE BO MOGEL SPREGOVORITI!

   POSLUŠAJMO GA, KAJ NAM GOVORI!

   ——————————————————————————————————————————————————-

   Odgovori
8. Janez says:

   12. julija, 2020 at 15:12

   RAZNI KRATKI POVZETKI O PRAVIČNOSTI V RAZMISLEK

   Na različnih področjih človeškega življenja je treba doseči neko družbeno pravičnost, po meri in pameti človeka. Vendar to je človeško gledanje in ne Božje. V gospodarskem ali finančnem smislu je to npr. člkveško pravična smotrna porazdelitev bogastva med člani družbe, zmernost cen in pravičnost v smislu pogodbe znana kot lastniški kapital, pravično sojenje glede na pravne norme in resnico, ki je podprta in dokazana z dokazi itd. Pomembno je tudi poudariti, da je na področju vere pogosto tudi uporaba koncepta, ki nas zadeva. Natančneje, v okviru katoliške cerkve je npr. uveljavljeno načelo pravičnosti, ki naj bi se nanašalo na uporabo Biblije kot Božjega zakona vernikom z jasnim ciljem, da lahko oseba reši svojo dušo, če dela in živi po Božjih postavah in Evangeliju in veruje v Boga.

   Pravičnost: »Tisti, ki prejemajo obilje milosti in daru pravičnosti, bodo KRALJEVALI V ŽIVLJENJU po enem, Jezusu Kristusu. Rimljanom 5:17«.

   Evangelij po Mateju, Mt 5,20-26
   » Kajti povem vam: Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.” Slišali ste, da je bilo starim rečeno: Ne ubijaj! Kdor pa ubije, bo kriv pred sodbo. Jaz pa vam pravim: Vsak, kdor se jezi na svojega brata, bo kriv pred sodbo. Kdor pa reče bratu raká, bo kriv pred vélikim zborom; in kdor mu reče norec, bo kriv in obsojen na peklensko dolino ognja! Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar. Spravi se hitro s svojim nasprotnikom, dokler si z njim še na poti, da te nasprotnik ne izroči sodniku, sodnik pa pazniku in te ne vržejo v ječo. Resnično, povem ti: Ne prideš od tam, dokler ne plačaš vse do zadnjega novčiča.”
   Mt 5,20-26

   Človek skuša uveljaviti svoj prav po človeški pameti in volji. Človek dosikrat ni hotel poslušati Boga in je bil uporniški v zgodovini. »Mi vsi smo tavali kakor ovce, obrnili smo se vsak na svojo pot …« (Izaija 53,6). Človek si je »vzel pravico«, da določa svoj PRAV. »Marsikatera pot se zdi človeku prava, njen konec pa so poti smrti.« (Pregovori 14: 12).

   Človekova samopravičnost je poskus človeka da bi vpeljal neko svojo pravičnost po svoje.
   Jezus, ki je Resnica, je ljudem, ki so se naslanjali na postavo, da bi po njej dosegli pravičnost, razodel, da po postavi pravičnosti ne more doseči nihče. »Kajti povem vam (Jezus): Če vaša pravičnost ne bo večja kakor pravičnost pismoukov in farizejev, nikakor ne pridete v nebeško kraljestvo.« Matej 5,20.

   Ne glede na to, kako so se trudili izpolnjevati postavo, so se pismouki, farizeji in drugi naslanjali le na svoja dobra dela. Ta pa so pred Bogom kakor umazana cunja. Gospod namreč gleda na misli in hotenja srca, ta pa so bila v hudem. Zato je Gospod Jezus take imenoval pobeljeni grobovi, ki se lepšajo le od zunaj, znotraj pa so polni mrtvaških kosti – brez Božjega življenja. Postava v teh ljudeh ni storila to, za kar je bila dana. Ni jih pripeljala do spoznanja grešnosti, ampak so na njenih določilih gradili »lastno pravičnost«. Gospod Jezus jim je ob vsaki priložnosti skušal odkriti njihovo hinavščino. Samopravičniška drža človeku preprečuje, da bi sprejel Božji dar. Samo oseba, ki spozna svojo popolno nemoč in prodanost grehu, lahko v celoti ceni in sprejme Božji dar rešitve. Takšni so bili na primer cestninarji in prostitutke. Vedeli so, da so krivi in da nimajo nič, s čemer bi se lahko odkupili. »Vse ljudstvo, ki ga je slišalo, in tudi cestninarji so priznali Božjo pravičnost, kajti dali so se krstiti z Janezovim krstom.« (Luka 7,29).

   Postava ali zakon sta od človeka zahtevala pravična dejanja. A človek teh dejanj nima, saj je v njem grešna narava, ker je človek nepopoln. Postava je razkrila človekovo popolno nezmožnost, da bi bil pravičen ali da bi delal pravično iz svojih moči. Človek rabi Božjo milost! Božja pravičnost je zahtevala pravično življenje za odkupitev človeka. A takega med ljudmi ni. Če bi se s to sodbo končalo Božje dejanje, bi bili vsi ljudje popolnoma brez upanja. Večno zaklenjeni v smrt! Božja beseda odklene upanje: Plačilo za greh je namreč smrt. Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. (Rimljanom 6:23).

   Gospod Jezus, kralj pravičnosti, je začel svoje rešilno poslanstvo na zemlji z oznanilom, da je skupaj z Njim prišla vladavina Nebeškega kraljestva. To kraljestvo je neznansko močnejše od vladavine zla, ki je s padcem človeka v greh zajela ves svet. Božje kraljestvo je kraljestvo pravičnosti, ki vlada s pravico od znotraj navzven. Zato je Jezus vabil: »Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in vse to vam bo navrženo.« Matej 6,33. Božji evangelij ali dobra novica kraljestva se glasi: »Ne sramujem se evangelija, saj je vendar Božja moč v rešitev vsakomur, ki veruje, najprej Judu in potem Grku. V njem se namreč razodeva Božja pravičnost (Tj. pravičnost, ki prihaja od Boga), iz vere v vero, kakor je zapisano: Pravični bo živel iz vere.« (Rimljanom 1: 16, 17)

   »Izrael pa, ki je iskal postavo pravičnosti, ni prišel do tega. Zakaj ne? Zato, ker pravičnosti ni pričakoval iz vere, temveč je mislil, da jo bo dosegel iz del.« (Rimljanom 9: 31, 32). »Ker namreč niso poznali Božje pravičnosti in so skušali uveljaviti svojo, se niso podredili Božji pravičnosti.« (Rimljanom 10,3). Nihče torej, ki misli, da bo sam dosegel pravičnost, je ne doseže.

   Sad Božje pravičnosti Božja beseda je popolnoma jasna, da Bog od nas ne pričakuje naše pravičnosti. Ljudje je v Božjih očeh nimamo in do nje sami ne moremo priti, ne glede na to, kako iskreno in goreče se trudimo. Tu vsaka religija poklekne. Še več, bolj ko se trudimo za lastno pravičnost, glasneje govorimo Bogu, da je Kristusova žrtev za nas zaman. Božja pravičnost se daruje zastonj vsakemu, ki veruje v Kristusovo delo rešitve in ga sprejme. Vsakemu, ki je rojen od zgoraj, iz Boga. Tu moramo poudariti, da je nanovo rojen naš duh. Naš novi človek, v Bogu ustvarjen v pravičnosti, je v duhu. »… in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.« (Efežanom 4,24). Naša duša (misli, razum in čustva) in telo nista prerojena. Zato se naša dejanja in nasploh življenje navzven avtomatično ne usklajujejo z Božjo popolno voljo (z Njegovim popolnim življenjem), če se ne naučimo živeti po Duhu oziroma biti vodeni po Duhu. »Pravim torej: žívite v Duhu in nikakor ne boste stregli poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega, kar hočete. Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo.« (Galačanom 5: 16-18).

   Božji Duh nas vodi in vzgaja, da živimo (mislimo, govorimo in ravnamo) v skladu z Božjo pravičnostjo, ki je v nas. Ko se odločamo po Božji naravi v nas, rojevamo sad Njegovega življenja v nas – torej sad pravičnosti. Pri Bogu je Ljubezen, Modrost in Pravičnost, ki jo s človeško pametjo ne razumemo in ne zmoremo izvajati v življenju. Z Božjo Pomočjo, pa je za ljudi mogoče vse, če le Verjemo v Jezusa in ga prosimo.

   Razni povzetki iz gradiv

   ČLOVEŠKA PRAVIČNOST NI TUDI BOŽJA PRAVIČNOST

   Brez Tebe ne morem živeti in pošteno delati Bog moje pravičnosti in dobrote!
   Ti me ljubiš in me vodiš po svoji poti Odrešenja,
   da ne zaidem na stranpoti neresnice, nepoštenosti in greha.
   Bog, vnaprej si mi dal in povedal vse Božje zakone, postave in Evangelij,
   da dobro vem, kaj smem in česa ne smem storiti, reči ali misliti,
   da bom pravično ter pošteno živel in delal vse, kar je v veselje v Tvojih Očeh.
   Ko ljudje mislimo, sodimo, živimo in ravnamo po Božjih postavah v nas,
   tedaj zajemamo sad pravičnosti iz Tvoje Narave v nas in iz Tvojega Življenja, ki je popolno.
   Vsa presoja pravičnosti, ki izhaja iz človeških pravil in postav ni popolna,
   ker smo mi ljudje grešni in nepopolni in ne zasledujemo vedno resnice.
   Zato se moramo ljudje naučiti živeti in delati po Božjem Duhu
   in tudi biti vodeni po Božjem Duhu tako,
   da bomo pravični in delali tisto, kar je resnično in prav v Božjih Očeh.
   Tedaj ne bo krivic, neresnic, nepoštenih presoj in sodb ljudi
   na sodiščih, v službah, v podjetjih, v raznih ustanovah in drugod,
   tedaj bo med nami Resnica in Pravica,
   ki je Jezus naš Gospod.
   Zato človek potrebuje Boga, njegov blagoslov in vodstvo, sam ne zmore storiti nič.
   Kajti kar je prav v človeških očeh ni prav tudi v Božjih Očeh.
   Preveč je tistih opeharjenih in razočaranih, ki iščejo zaman pravico pri ljudeh,
   ki je ne zmorejo dati, saj smo vsi preveč kratkovidni, grešni in nepopolni ter
   zaradi lastnih koristi dostikrat tudi neresnicoljubni in nepošteni farizeji.
   Bog v njihovih srcih ni videl dobrote in pravičnosti,
   čeprav so farizeji dobro poznali vse preroke in postave.
   Vendar niso vsi taki licemerci: so tudi dobri, pošteni in pravični verni ljudje,
   ki so vodeni po Duhu in živijo po Duhu
   in delajo v strahu Božjem tisto, kar je prav v Božjih Očeh.
   To so verni, dobri ljudje, pošteni in pravični in delajo vse v večjo Božjo Čast in Slavo.
   To so oni, ki spolnjujejo Božjo Voljo in ki vedo, kaj je Ljubezen, Božji Mir in Pravičnost,
   ker vse to izpričujejo z Vero, delom, služenjem ubogim in svojim življenjem.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Odgovori
9. Hvala says:

   12. julija, 2020 at 12:06

   KARIZME SVETEGA DUHA (PATER HANS BUOB- Spremna beseda -ZORAN KODELA EXODUS televizija)

   Zoran Kodela pravi: Knjižica darovi Svetega Duha, ki je pred vami, je duhovna literatura, ki ima namen duhovno graditi, ter voditi posameznika in molitveno občestvo v bolj oseben odnos z BOGOM.

   Odločila sem se nekaj pomembnih misli in resnic iz te knjižice navesti zaradi razumevanja, kako pomembna je osebna predaja Bogu in kaj iz tega sledi, kako se ne zanašajmo na človeško modrost , resnice o preprostih darovih Svetega Duha, ki niso nič manjši, celo večji so, čeprav jih komaj opazimo ter zato, da se posreduje duhovno gradivo.

   Mi ljudje v svoji slabosti pač hrepenimo, iščemo nekaj velikega, ekstremnega, da bi doživeli zelo vzbujajoče stvari pred ljudmi, da bi prejeli velike darove od Svetega Duha , skratka nekaj naj, naj naj.
   Tudi, če seme pade na kamnita tla, lahko BOG naredi rodovitno prst, ki bo obrodila obilne sadove .

   ZAUPAJTE, DA NAM GOSPOD HOČE DATI DAROVE DUHA!

   JEZUS NAM JE REKEL, DA NAM BO DAL VSE, ZA KAR BOMO PROSILI OČETA V NJEGOVEM IMENU (Mt 7, 7-11).
   BOGU MORAMO PUSTITI VSE MOŽNOSTI. ON POŠILJA DAROVE, KAKOR HOČE. NJEGOVO MNOGOVRSTNOST MORAMO HOTETI ODKRIVATI; ZATO POTREBUJEMO DOBER MOLITVENI KROŽEK. TA BOŽJA MNOGOVRSTNOST SE KAŽE V TEM, DA VČASIH OPAZIMO, DA NAJMANJŠE MALENKOSTI OBRODIJO BOGATE SADOVE ZA RAST SKUPINE.

   KONCIL GOVORI O PREPROSTIH IN BOLJ POZORNOST ZBUJAJOČIH DUHOVNIH DAROVIH.
   PREPROSTI DAROVI PA NISO MANJŠI; POGOSTO SO VEČJI, ČEPRAV JIH KOMAJ OPAZIMO.
   —————————————————————————————————————————————————–
   GOSPOD HOČE VSAKOMUR DATI DAROVE DUHA!
   NIKAR NE MISLITE : TO ZAME NE VELJA.VSAKEMU JE DAR DUHA PODARJEN, VSAKEMU NA ČISTO OSEBEN NAČIN.
   —————————————————————————————————————————————————–
   LAHKO CELO DOŽIVITE , KAKO LAHKO PRIDE DO PRISTNEGA OZDRAVLJENJA PREPROSTO Z RAZLAGO MISLI.
   ————————————————————————————————————————————————–
   V PREPROSTEM POGOVORU LAHKO GLOBOKO GANETE SVOJEGA PARTNERJA, NE DA BI VEDELI ZA VZROK. STVARI, PO KATERIH DELUJE GOSPOD, SO PRAV NEOPAZNE. ČE SE V VAŠEM POGOVORU ZGODIJO STVARI, KI JIH NE MORETE RAZLOŽITI, TEDAJ VENDAR IZKORISTITE SVOJ POGOVOR IN MOLITE.! SAJ SPLOH NI NUJNO , DA BI ZMERAJ NATANČNO VEDELI, KATERI DAR JE ZDAJ KONKRETNO NA DELU. ALI DELUJE MODROST, SPOZNANJE ALI KAJ DRUGEGA, TO JE VENDAR VSEENO. GLAVNO JE, DA DAR DELUJE. !
   ——————————————————————————————————————————————————-
   NE IŠČITE TISTEGA , KAR ZBUJA POZORNOST, MARVEČ TO, KAR HOČE STORITI BOG. DELUJTE PO DARU, KI VAM GA PODARJA BOG!
   ——————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————————
   TUDI PRI KRITIKI DRUGIH MORAMO VEDNO PREIZKUŠATI, KAJ BI PRI NJEJ LAHKO BILO RES. ČE SAMO GOVORIMO:”TI ME NE RAZUMEJO”, LAHKO S TEM PRIKRIJEMO MARSIKAK EGOIZEM. TUDI ČE LJUDJE REČEJO:”TEM SE BLEDE”, SE PREIZKUSITE IN PREMISLITE: KJE PRETIRAVAM? KJE ODVRAČAM, NAMESTO, DA BI PRIVLAČIL?.”
   VEDNO MORAMO BITI POŠTENI IN SE PREIZKUŠATI. TUDI TU MORAMO BITI POŠTENI, ČEPRAV SO TAKI NAPADI NORMALNI.

   NEKDO, KI POŠTENO SLEDI KRISTUSU, SE BO DRUGIM ZDEL NAJPREJ SMEŠEN. TO JE PREPROSTO MEČ, KI LOČUJE MATER IN HČER, OČETA IN SINA. TA MEČ BO DOŽIVELA VSAKA ŽIVLJENJSKA SKUPNOST.
   ——————————————————————————————————————————————————-
   MNOGIM REDOVNIM PREDSTOJNIKOM SEM ŽE REKEL: “ČE HOČETE IMETI DUHOVNE VAJE, JIH BOM VODIL SAMO, ČE STE PRIPRAVLJENI PUSTITI VSTOPITI BOŽJEMU DUHU.
   ——————————————————————————————————————————————————–
   TODA POVEM VAM: “ČE HOČETE IMETI SVOJO SKUPNOST TAKO LEPO IN MIRNO, POTEM BOŽJEMU DUHU NE SMETE PUSTITI VSTOPITI. TEDAJ BO PRIŠLO DO RAZKOLA. TA RAZKOL NE IZVIRA OD BOŽJEGA DUHA. PRIHAJA OD IZZIVA, KI PROVOCIRA.
   ČE TEGA NOČETE , ČE NOČETE NEMIRA, POTEM BOŽJEMU DUHU NE SMETE PUSTITI VSTOPITI.”

   TO VELJA TUDI ZA DRUŽINO!!! TO JE RESNIČNOST, KI JE ZAPISANA ŽE V APOSTOLSKIH DELIH.
   ——————————————————————————————————————————————————–

   BESEDNE KARIZME

   PRI BESEDNI KARIZMI SE LAHKO ZGODI, DA VAM PRIDE BESEDA. KOMAJ JO IZGOVORITE, PRIDE DRUGA IN TRETJA..
   PRI TEM PA NE VESTE, KAKO SE BO STAVEK KONČAL. LAHKO PA DOBITE TUDI CELO MISEL NAENKRAT, JO IZGOVORITE IN OBLIKUJETE. TO JE POPOLNOMA RAZLIČNO. ODLOČILEN JE ISTOČASNI NASTOP DOMISLEKA IN TELESNE REAKCIJE. NEKATERI SE POČUTIJO NEMIRNI. NE V SMISLU MRAČNEGA NEMIRA ALI ZMEDENOSTI. GRE ZA TIH, PRIGANJAJOČ NEMIR. NEKDO DRUGI ZAČNE TEŽKO DIHATI, ALI PA OPAZIMO- KOT ŽE REČENO-, DA SRCE MOČNEJE BIJE.

   JEREMIJA JE TO NEKOČ OPISAL KOT OGENJ V SVOJIH PRSIH. TOREJ NI NENAVADNO, ČE TISTI, KI TAKŠNO BESEDO SPREJME, ZELO MOČNO DOŽIVI GOSPODOVO PRIGANJANJE.
   ——————————————————————————————————————————————————-
   NE REAGIRAJMO PA SAMO NA MOČNE, MARVEČ TUDI NA TIHE DOTIKE, IN IMEJMO POGUM V USTREZNEM OKOLJU TO POSKUSITI.

   OBENEM Z NAROČILOM ZA PREROŠKO BESEDO DAJE SVETI DUH TUDI SPOROČILO.
   ——————————————————————————————————————————————————
   KO PREPOZNAMO NAROČILO, SE NAJPREJ PREPROSTO OBRNIMO K GOSPODU.
   “GOSPOD STORI KAR HOČEŠ”!

   PRI PREROKOVANJU MORAMO PRETEHTATI, KAJ BOMO POVEDALI, ODKRITI MORAMO JEDRO IN BITI SPREJEMLJIVI ZA TO, KAR JE OD BOGA.

   KAKO LAHKO PREIZKUSIMO PREROŠKO BESEDO?

   ČE STE NOTRANJE USMERJENI POVSEM NA BOGA, BOSTE ŽE ZAČUTILI, DA NAPR. NEKAJ NI PRAV. NI NUJNO, DA , GRE SAMO ZA RESNICO; ZAČUTITE LAHKO TUDI:” TU JE PREVEČ NAVZOČ ČLOVEK, PREMALO PA KRISTUS. KOLIKOR BOLJ JE KAKŠNA MOLITVENA SKUPINA NARAVNANA NA SVETEGA DUHA, TOLIKO BOLJ OBČUTLJIVA POSTAJA NA TEH PODROČJIH. DOBI TA BOŽJI ČUT ZA TO , KAR SE DOGAJA ( Prepis_karizme Svetega Duha).

   Odgovori
   • Hvala says:

     12. julija, 2020 at 12:09

     Pripis!
     Ne glejmo v življenju, kar bi mi želeli s svojo pametjo storiti, vprašajmo Gospoda, kaj naj storimo?, kako naj storimo? kaj želi od nas?, ne zanašajmo se na sebe!!!!

     Odgovori
10. Janez says:

    12. julija, 2020 at 9:39

    Molitev za Božjo pomoč, ker Bog lahko neomejeno deluje v nas
    Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.
    Molitev umiri in spodbudi človekovo nemirno in žalostno srce ter ga odpre Bogu. V molitvi zaslutimo in začutimo Dobrega Boga, tako, da se pripravimo in naravnamo Nanj, na Njegov pogled, na Njegovo Pomoč in delovanje. V molitvi zaznamo Njegov obraz in Njegov pogled in se presvetlimo v topli sončni svetlobi njegove milosti, ko izhlapijo vse naše skrbi in negativne energije iz mene, ker On deluje preko mene, ker je Vsemogočen in večji kot vsi problemi. Tako na meni odseva Milostna Božja Dobrota, to je tisto, kar gledam in kar vidim v sebi, čeprav vsega ne razumem s svojo človeško pametjo. Bog počasi skozi mojo molitev in prošnje pronica v moje telo, dušo in duha ter gre čedalje globlje v mene. Jaz se kot Človek manjšam, On pa zavzema vedno večje mesto v mojem življenju in me blagoslavlja ter začne delovati. V moje srce vsak dan vedno bolj vstopa Odrešenik in izstopajo moje skrbi in problemi, ki me pestijo in zaradi česar trpim. Verjeti moramo da: »On je vsemogočen in je večji kot vsi naši problemi ». On najprej ozdravi vse tisto, kar je v nas potrebno ozdravljenja: skrbi, bojazni, probleme z zdravjem, težave v zakonskih odnosih, težave z otroci, finančne probleme zaradi dolgov, skrbi zaradi brezposelnosti, nezaceljene stare rane, zdavnaj zakopane boleče spomine in drugo. On mi na mojo prošnjo Milostno prinese mir v Duši in me potolaži brez Besed. Odstrani tisto, kar je v meni nepotrebno in odvečno, vse tisto, kar me blokira in zapira pred odnosi z Ljudmi in zavira Bogu Svetemu Duhu, da bi vstopil v naša življenja in deloval v nas brez omejitev ter deloval v nas. Tako bi z vstopom Boga v nas obenem postajali vedno bolj odprti za Boga in za druge ljudi oziroma za bližnjega in bi bili pripravljeni na srečanje z Bogom. V našem srcu pa bi bilo tudi vedno več miru, zadovoljstva, radosti in upanja ter Njegove Milosti. Miru in upanja tudi za tiste, ki ga nimajo več, za vse tiste, ki so se začeli izgubljati v brezizhodnih situacijah, ki se vrtijo v krogu brez izhoda in so nemirni in potrti in iščejo pomoč in tolažbo. Gospod v moje srce po molitvi in prošnji za pomoč polaga ljubezen in usmiljenje do mene in drugih trpečih, žalostnih ubogih: »Pridite in jaz vas bom poživil«. Daje mi moč, vztrajnost in iznajdljivost, da lahko poiščem poti do samega sebe, do bližnjega ter do Boga, ki mi želi pomagati, ko sem ga k sebi povabil in ko ga ne omejujem na noben način.

    Molitev pa je lahko tudi dar bližnjemu človeku, ki rabi našo molitev in pomoč. Ko vidim nekoga v stiski, ga v duhu lahko prinesem pred Boga. Tako kot so to fizično storili možje v evangeliju: »Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa« (Lk 5, 18-19). Po molitvi dobivam tudi novo moč, da odpuščam drugim in ko gojim zamere zaradi žalitev ter krivic drugih. Ko trpim, ko sem ranjen, ko me je nekdo ali neka situacija prizadela, takrat po molitvi v moje srce vstopi Bog s svojim odpuščanjem in On odpušča v meni, jaz pa odpuščam sebi in drugim. In to je začetek moje spreobrnitve ter začetek ozdravljenja od stisk, zamer in trpljenja.

    Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, bo deležen čudežev.

    Vir: Izpiski Morris Cerullo Ne omejuj Boga, razni članki Aleteia na medmrežju, druga verska literatura in lastni prispevek misli.

    Odgovori