Članki za dušo

15.020 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   24. julija, 2020 at 12:42

   Petek, 16 TML, 24.7.2020, Mt 13,18-23 Kadar kdo sliši besedo kraljestva in je ne razume, pride hudi duh in mu ugrabi, kar mu je vsejano v srce: ta je tisti, ki je vsejan ob potu… kamniti zemlji … med trnjem… na dobri zemlji… posluša in umeva… obrodi in daje sad.«

   Jezus in njegova beseda v nas doživljata težave in uspeh. Spodbuja, da presodiva lastno srce. Koliko je upiranja in koliko je prepustitve njegovi ljubezni? V vsakem izmed nas so vse štiri vrste »zemlje« in ovir za seme Besede. Samoumevnosti, strahovi, skrbi, sebičnosti. V čem se prepoznavam? Moč Božje besede prodre skozi vse ovira in navlako naših src. Jezus nam kaže naše polje boja in zmage. Rezultat ni odvisen samo od našega napora. Sad je dar Boga, On daje samega sebe. On je seme, mi njegovo polje. Dovolimo mu, da nas osvobodi in prečisti, za sprejem tega, kar nam želi podariti. Javno mnenje je prva ovira za vero. A vse kar prihaja od Njega premaga svet, vse moje malike, sebičnosti, skrbi in strahove. Vera raste sredi moje neverne prakse, ko se skušam nasititi pri gostiji malikov. Če se odločim za svobodo, se odločim za boj s skritimi strahovi, da vstopi Gospod in postane vladar srca.

   Pater dr. Vili Lovše živi in dela v Radljah ob Dravi na Koroškem

   Odgovori
2. Hvala says:

   24. julija, 2020 at 11:51

   NAUČITI SE BITI ZADOVOLJEN V KAKRŠNEM KOLI POLOŽAJU SEM. ZAKAJ?KER HODIM PO VERI, NE PO GLEDANJU IN KER JE IZVIR MOJE SREČE KRISTUS!

   NEVARNOST LEŽI, DA LAHKO V NASPROTNEM PRIMERU ZAPRAVIMO CELO ŽIVLJENJE, VEDNO ČAKAJOČ, DA SE DOLOČENA ŽELJA URESNIČI.
   SATAN NAS LAHKO PUSTI ČAKATI NA KAJ CELO ŽIVLJENJE.
   ———————————————————————————————————————————————————

   Filipljanom 2: 3 Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v
   ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe. 4 Naj nobeden ne gleda samo nase, temveč tudi na
   druge.
   Ne pozabimo, kaj so prinesle misli ljubosumja Jožefovim bratom. Jožef je bil prodan v suženjstvo ( Bc Celje-Zahvala pot do zmage).
   15
   Prav tako se spomnimo, kam so vodila čustva ljubosumja farizeje in učitelje postave. Jezus je bil
   predan Rimljanom v smrt!
   RESNICA: NIHČE NAM NIČ NE DOLGUJE IN TUDI NIČESAR SI NE ZASLUŽIMO!
   MISLI, DA NAM NEKAJ PRIPADA, SO POVEZANE Z ZLOM!
   Ne smemo razmišljati, da smo to in ono storili za določeno osebo, sedaj pa nam ta oseba dolguje… ČE
   NAM KDO KAJ DOLGUJE, MU TEGA NISMO DALI!! Pomeni, da ni bilo dano iz Božje ljubezni, ker sedaj
   iščemo nazaj! Gospod nikoli ne deluje na takšen način!

   NEMOGOČE JE IZKAZATI KAKRŠNO KOLI MILOST NEKOMU, KI ČUTI ALI MISLI, DA SI TO ZASLUŽI!

   Rasti duhovno pomeni rasti v ljubezni. Ljubezen pa ni sebična in usmerjena k sebi.

   Z Gospodom pa: 13 Vse zmorem v njem, ki mi daje moč. Filipljanom 4: 13

   NE BOM ŽIVELA V SVOJEM SVETU! ZAVEDAM SE KRISTUSA IN DRUGIH LJUDI OKOLI SEBE! TO PA JE
   VESELO ŽIVLJENJE! Bodimo zadovoljni!
   SEDAJ SEM ŽE ZADOVOLJNA! MOJA SREČA NI ODLOŽENA, PRELOŽENA NA ČAS, KO SE MI ŽELJA
   URESNIČI!!! NAUČILA SEM SE, DA SEM ZADOVOLJNA V KAKRŠNEM KOLI POLOŽAJU SE NAHAJAM!
   ZAKAJ? KER HODIM PO VERI IN NE PO GLEDANJU IN KER JE IZVIR MOJE SREČE KRISTUS!
   Nevarnost leži, da lahko v nasprotnem primeru zapravimo celo življenje, vedno čakajoč, da se
   določena želja, molitev uresniči. Satan nas lahko pusti čakati na kaj celo življenje!
   NOTRANJE ZADOVOLJSTVO NE PRIDE PO STVARI, OSEBI, OKOLIŠČINI! ŽE SEDAJ LAHKO IMAMO IZVIR
   ŽIVE VODE (KRISTUSA) V SVOJI NOTRANJOSTI. Naše življenje mora biti zaključeno in zadovoljno v
   Jezusu, preden lahko uživamo v čemerkoli drugem! Če imamo Jezusa, je vse ostalo le okrasek na jelki (Bc Celje-Zahvala je pot do zmage).

   Odgovori
3. Janez says:

   23. julija, 2020 at 22:42

   DUHOVNI ODMIK V TIŠINI
   Različne znanosti ugotavljajo, da je korenina vseh bolezni stres ali strah. Hiter ritem življenja, vpetost v službo in pehanje za vsakdanji kos kruha, izkoriščanje družbenega sistema, ki temelji na ekonomizmu, vse večja nebogljenost v medsebojnih odnosih in ne obvladanje umetnosti dobre komunikacije, pritiski s strani medijev in umetno prebujen strah zase in še in še. Vse to nam lahko jemlje sapo in veselje do življenja. Pozabimo na lepoto, hvaležnost, zastonjskost, pozornost, nežnost, dobrohotnost.
   Pravimo, da se naše notranje jedro izprazni. Doživljamo se kot ujetniki praznine, neprijetne tišine in dolgočasja. Navadili smo se na hrup raznih medijev. Tišina nas boli in moti. Ropot medijev, podob in splošna duhovna onesnaženost so postali naš bivalni prostor. Namesto raja, živimo vsakdanji pekel. Zaradi hitrosti se ne moremo več ujeti, se zavedati svojega srca in sebe, kaj šele drugih. Vztrajanje v odnosih se nam zdi vse težje in neizvedljivo. Poslušanje sebe in drugega je pravi izziv, ki se ga ne upamo vsak dan lotiti. Če čakamo na počitnice se lahko zgodi, da bo vsega preveč naenkrat in ne bomo zmogli. Številni se zaradi tega najbolj bojimo skupnih počitnic z najbližjimi. Ne želimo si več resničnega stika s seboj, niti z bližnjimi, kaj šele z naravo in vso lepoto, sredi katere vsak dan odpremo svoje oči, potem, ko nas Stvarnik ponoči obnovi in nam povrne moči. Duhovni odmik v tišini je nova priložnost, ki si jo podarimo za lepše in bolj pristno življenje. Ne gre za beg, ampak za približevanje Zakladu iz katerega lahko živimo svojo stresno vsakdanjost. Ali hočem? Morda še ne letos? Morda še ne sedaj? Ali me mora res še bolj stisniti v kot in mi podreti še nekaj odnosov, me zapreti v še nekaj dodatnih depresij in stisk? Tihi spremljevalec mojega življenja me spoštljivo pričakuje, da bi me okrepil. Lahko mu dam priložnost. Duhovni odmik v tišini je ponujena roka za korak naprej v skrito kamrico, kjer me greje Sonce, ki ga nihče ne more ugasniti. Povezuje me z menoj in z vsemi ter vsem kar živim. Kaj se mi zdi? Ali hočem?

   Pater dr. Vili Lovše živi in deluje v Radljah ob Dravi na Koroškem

   Odgovori
4. Miro says:

   23. julija, 2020 at 14:34

   SOL DA OKUS IN ŠČITI PRED POKVARLJIVOSTJO, POLEG TEGA JE SIMBOL MODROSTI, PRIJATELJSTVA IN POŽRTVOVALNOSTI!

   BOŽJA BESEDA: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se osoli? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5, 13-16).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+5%2C13-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   »Vi ste sol zemlje,« pravi Jezus. Sol da okus in ščiti pred pokvarljivostjo, poleg tega je simbol modrosti, prijateljstva in požrtvovalnosti. Skupnost je sol, kadar ima okus po blagrih. Ti nam dajejo naše znanje in okus (znati = imeti okus), nas ščitijo pred pokvarljivostjo, nam dajejo modrost, sposobnost prijateljstva, pripravljenost, da plačamo ceno zanj: so naša istovetnost Očetovih sinov … (odlomek iz knjige Skupnost bere Matejev evangelij, p. Silvano Fausti).

   Molimo zase in za vse, ki se na tej spletni strani priporočajo v molitev, da bi živeli po smernicah Jezusovega govora na gori in tako bili «sol zemlje« in »luč sveta«!

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Hvala says:

   23. julija, 2020 at 13:22

   ŽIVLJENJE PO ŽIVLJENJU!

   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-44-Duhovnost-8

   Odgovori
6. Janez says:

   23. julija, 2020 at 11:07

   KRŠČANSKA VERA V BOGA
   Več kot 90 % svetovnega prebivalstva pripada kakšni obliki religije. Problem je v tem, da obstaja toliko različnih religij in verovanj. Dva najpogostejša elementa religij sta pravila in obredi. Nekatere religije v bistvu niso nič drugega kot seznam pravil, kaj smeš in česa ne smeš, ki ga mora človek upoštevati, da bi ga imeli za zvestega pristaša te religije in da bi bil spravljen z Bogom te religije. Dva primera religij, ki temeljijo na pravilih, sta islam in judovstvo. Islam ima pet stebrov, ki jih je treba izpolnjevati. Judovstvo ima stotine zapovedi in tradicij, ki jih je treba izpolnjevati. Obe religiji do neke mere trdita, da bo človek spravljen z Bogom, če bo izpolnjeval pravila religije. Druge religije se osredotočajo bolj na izpolnjevanje obredov kot na poslušnost seznamu pravil.
   Krščanska Vera je nenehen vsebinski in iskren goreč ali obnovljen odnos z Bogom, ki temelji na milosti Boga zaradi Njegove Ljubezni do vseh Ljudi, saj se lahko vsi ljudje na Zemlji Zveličamo, če Verujemo v Boga in tudi po Veri v Jezusa dejansko živimo, kot nam veleva Jezus Odrešenik in Učenik. Vera je sad Božje Milosti za ljudi. Dve stvari, ki jih verjamejo vse religije, sta, da je človeštvo danes odtujeno ali nekako ločeno od Boga in se moramo zato zaradi greha ljudi spraviti z Njim in zaživeti z Bogom. Ne zadošča le vera oz. religija, ki skuša rešiti ta problem z legalističnih izpolnjevanjem verskih pravil in obredov. Krščanska vera v Boga Odrešenika in Učenika se zaveda naslednjega:
   ● Vsi ljudje smo grešniki in smo zato ločeni od Boga (Pismo Rimljanom 3,23).
   ● Brez odkupnine Odrešenika Jezusa je pravična kazen za greh smrt in večna ločenost od Boga po smrti (Pismo Rimljanom 6,23).
   ● Bog je prišel k nam v osebi Jezusa Kristusa in umrl namesto nas, tako da je prevzel nase kazen, ki si jo zaslužimo mi, ter vstal od mrtvih in s tem pokazal, da je bila njegova smrt zadostna žrtev (Pismo Rimljanom 5,8; Prvo pismo Korinčanom 15,3‒4; Drugo pismo Korinčanom 5,21).
   ● Tistim, ki sprejmejo Jezusa za Odrešenika in Gospoda, z Milostjo po Veri zaupajo, da je njegova Smrt na Križu celotno plačilo za grehe, je odpuščeno, so odrešeni, odkupljeni, spravljeni in opravičeni pred Bogom (Evangelij po Janezu 3,16; Pismo Rimljanom 10,9‒10; Pismo Efežanom 2,8‒9).

   Pri Veri v Boga in Odrešenika Jezusa Kristusa gre za naše iskreno in goreče spolnjevanje Božje Volje, molitve in Vero ter naše zaupanje v Boga, pri čemer se verska pravila in obredi v Cerkvi izpolnjujejo kot posledica hvaležnosti Jezusu za Odrešitev, ki jo je Bog dosegel za nas in v nas, ko ga sprejmemo in zaupamo ter Verujemo Vanj. Prava vera pomeni biti duhovno krščansko prerojen, spreobrnjen in obnovljen v odnosu z Bogom po njegovem daru po veri v Jezusa Kristusa kot Gospoda in Odrešenika, po katerem se lahko Odrešimo kot dobri ljudje in dobri kristjani. Zato ne zadošča v Cerkvi le legalizem z spoštovanjem verskih pravil. Vera nam predvsem pomaga, da duhovno rastemo in smo dobri ljudje in dobri kristjani, ki so Usmiljeni, ki Ljubijo in Odpuščajo drugim. V tem nenehno obnavljajočem, stalnem, ljubečem in vsebinsko pravem odnosu z Bogom Verujoči Boga iskreno in goreče molijo, prosijo, spolnjujejo vse Božje nauke in zahteve, izpolnjujejo pravila in obrede iz ljubezni do Boga in želje, da bi ga hvaležno poveličali in častili ter se mu zahvalili za Njegovo Ljubezen, Dobroto in Usmiljenje. Živeti in delati pa moramo tako, da dejavno in iskreno Verujemo v Boga, spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij veselega Oznanila Odrešitve Človeštva in da krščanskoVero dejavno prelijemo v molitve in naše dejavno Življenje v Ljubezen ter s služenjerm in dobrimi deli kot usmiljeni Samaritani. Da smo iz Vere v Boga Odrešenika in Učenika dobri Ljudje in dobri Kristjani, ki radi Molimo k Bogu in Spolnjujemo Voljo Boga in smo tako podobni Jezusu Odrešeniku. Pomembna je poleg izvajanja Molitev, Evharistije in zakramentalizacije v Cerkvi tudi evangelizacija ali izvajanje Jezusovega Evangelija v dejavno in Življenje. Ne moremo biti dobri kristjani, če nismo obenem dobri ljudje. Ljubimo Boga in spolnjujmo Božjo Voljo tako, da bomo v vsem čimbolj podobni Jezusu. Bog je Ljubite se med seboj!

   Vsebinsko dopolnjen povzetek iz medmrežja gotquestions in lastni doprinos.

   Odgovori
7. Janez says:

   23. julija, 2020 at 10:57

   KAJ JE SMISEL ŽIVLJENJA IN KAKO ŽIVETI KOT VESEL IN ZADOVOLJEN KRISTJAN?
   Kristjani verujemo, molimo, delamo in tudi razmišljamo o smislu življenja. Sprašujemo se razne stvari. Kdo sem? Kam grem? Kakšen je smisel in cilj mojega življenja? V tem kratkem času bivanja na zemlji, ki nam je na voljo v našem zemeljskem življenju, vsak človek poskuša razmisliti in si odgovoriti na ta vprašanja. Dušeslovci, kot psihologi in psihiatri nas danes prepričujejo, da so odgovori v nas samih, da moramo sami sebe dobro analizirati in spoznati, da je naša identiteta odvisna od našega samozavedanja, da je pot, cilj in smisel našega življenja odvisen samo od kvantitativnih in merljivih dosežkov in rezultatov v času tega življenja. Da je smisel življenja vera v odrešitev, zadovoljstvo, pridno delo, ljubezen, skrb in služenje za druge oziroma neka prava pot, ki jo sprejmemo in ki nas vodi k našim ciljem, kar pa je nemerljiva kakovostna kategorija. Tako se kristjani znajdemo v začaranem krogu dela, žrtvovanja za druge, ljubezni do moža, otrok, družine, delovnega truda, naporov in uspehov in neuspehov, ko lahko dobimo občutek, da naše življenje nima smisla, če uspešno ne zaključimo šolanja, ali ne dosežemo položaja in kariere v službi, ko izgubimo službo, ki smo jo z veseljem opravljali, ko morda pride do ločitve v zakonu, ko zbolimo ipd. A če premislimo globoko v sebi spoznamo, da naša identiteta ni odvisna le od kvalitete življenja in materialnega zadovoljstva, od naših dosežkov, zaslužkov, raznih uspehov, niti od priznanj ali pohval drugih ljudi. Smisel našega življenja ni le teh nekaj let, ki jih preživimo tukaj, na zemlji. Cilj našega življenja ni življenje samo po sebi, imeti mora nek smisel in nek dober razlog. Kajti obstaja tisto pravo, večno Življenje pri Bogu, ki nikoli ne mine in naša življenjska pot, naš smisel in naš cilj so v resnici odvisni od naše odločitve, kjer verni in neverni to različno razmišljajo in se odločajo. V Svetem Pismu namreč piše: »Bog je namreš svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16). Odločiti se moramo za edinorojenega Božjega Sina, Jezusa Kristusa in imeli bomo večno življenje. V tem življenju nam je torej potrebno le eno: sprejeti Jezusa Kristusa v svoje srce. S tem, ko ljudje sprejmemo Jezusa, Sveti Duh vstopi v vaše srce in postanemo Božji otrok, ki je Bogu v Veselje. Tako dobimo odgovor na prvo vprašanje- »Kdo sem?«. Sem Božji otrok, saj v Svetem Pismu piše: »Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.« (Rim 8,16). Hkrati dobimo odgovor na drugo vprašanje- »Kam grem?« Imam Pot k Bogu – sledim Jezusu, saj Jezus sam pove: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14,6). Odgovor na tretje vprašanje- »Kakšen je smisel in cilj mojega življenja«, pa je še bolj preprost: smisel in cilj mojega življenja je tista večna nagrada Odrešenja, če živim in delam po Božjih Postavah, Bibliji in Evangeliju, ki me po tem kratkem življenju čaka v Božjem kraljestvu, v večnosti. Večno življenje je in bo v miru, Božji ljubezni, brez žalosti in bolečin, brez skrbi in problemov, bolezni, brez žalosti in solz, saj v Svetem Pismu piše: »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave…« (2 Kor 4,17). Naša identiteta človeka kristjana, naša pot, naš cilj in smisel našega življenja so torej odvisni od naše odločitve za Jezusa.

   Danes se razvita civilizirana družba pa se že nekaj časa počasi oddaljuje od Kristusa, ker ljudem pomenijo materialne dobrine, užitek, denar, potovanja, skrb zase ipd. nove cilje življenja. Kapitalizem je prinesel materializem in egoizem, kjer ni časa za Boga. Kaj to pomeni in kje se to vidi? Da se oddaljujemo od Kristusa, pomeni, da se oddaljujemo od poti, od resnice in od življenja, ker Kristus to za človeka po Svetem Pismu je. Če zapustiš Jezusovo pot, si v brezpotju, če zapustiš Resnico, si nekje v laži in če zapustiš življenje, si v smrti. In zgodovina to dokazuje. Samo pomislite, kako malo se danes Kristus omenja v današnjem času. Taylor smisel vsakega delovanja, tudi če je še tako dolgočasno, vidi v tem, da nekam vodi, ima nek cilj, neko smer, razlog in namen. Brezciljnost je torej tista vsebina nesmisla, ki človeka ne vodi nikamor. Smisel človekovega življenja je biti dober in srečen človek, ki ga preizkušnje trpljenja ne potrejo in mu vzamejo smisel življenja, ker najde oporo v veri v Boga, da vztraja in dela dobro, je srečen in zadovoljen, pravi pokojni profesor Janez Janžekovič, nekdanji profesor filozofije na TF v Ljubljani. Dober je tisti, ki teži za resničnim dobrim. Pri tem pa odkrivamo tudi smisel trpljenja: ko gre za vprašanje smiselnosti vsakdanjega napora in trpljenja, ki nam ga povečuje naša zavest. Človek, ki veruje v posmrtno življenje, lahko najde tudi smisel razumsko nerazložljivega trpljenja. Za kristjane trpljenje postane odrešujoče. Kristjani, ki poznamo Resnico o smislu življenja, ki vemo za Pot k Jezusu, ki nas vodi do Življenja samega, ne bi smeli pozabiti, da je pokazati ljudem smisel, ki je bil podarjen tudi nam, naša prva in najosnovnejša naloga. Le veren človek lahko najde odgovor na smisel vsakega trpljenja. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi neke drobce za večno življenje že na zemlji, v očitni prednosti pred neverujočimi. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju človeka mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla, ki ima razlog in vero v Boga. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi večno življenje, v očitni prednosti. K sreči človeka po mnenju filozofa Janžekoviča pripomore globoko zaupanje v Boga, »v največjo oporo v trpljenju pa bi nam morala biti resnica, da je Bog naš oče, ki ljubi svoje Otroke in je daroval Jezusa za naše Odrešenje«.

   Zato je za kristjana pomembno, da se pri iskanju smisla življenja odloči za našo lastno Hojo za Jezusom, saj nas tudi v Svetem Pismu Bog nagovarja: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!« (Heb 3, 15). Povabite Jezusa v svoje srce in zaživite polno in srečno življenje v zavedanju, da ste Božji otrok, nadvse ljubljen od Boga Najvišjega, na poti v večno življenje z Njim! Pridobiti vero in odgovor kaj je smisel življenja pomeni pridobiti lepoto življenja, odkriti, da je lepo živeti, ljubiti, roditi, zaupati življenje tistemu, ki zaupa svoje življenje v tvoje roke. Lepo je biti duhovnik, redovnik, družinski oče ali mati, kajti vse ima pozitiven smisel, vse se premika proti življenju, svetlobi in večnosti, ne proti smrti. “Prišel je čas, da nehamo govoriti o veri kot žrtvi, odpovedi, omejitvi. Čas je, da govorimo o lepoti in prijetnosti verovanja v Boga”. “Zanima nas vse tisto, ki omogoča, da raste in cvete in človekova vera v Boga in človeško Odrešenje, ki je cilj Poti k Jezusu. Vse Božje, ki se pomaga človeku in se ujema z bujno rastjo človeškega, je pomembno, da se mu odpremo in posvečamo”. Več Boga pomeni več mene, ki mi daje moč! Več evangelija stopi v moje življenje, bolj zaživim v Bogu! P. Giovanni Vannucci, eden največjih mistikov 20. stoletja, je dejal: Božje kraljestvo bo prišlo – kot dar in sad Božje Milosti in blagoslova vseh mojih prizadevanj – s cvetenjem vere in pobožnega življenja v vseh njegovih oblikah. “To je moja vera v Boga, ki nam pravi: »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje. Če boste sledili Meni in Mojemu nauku, se bo vaše življenje spremenilo«. Kristjan ki hoče začeti graditi oseben odnos z Jezusom Kristusom, pa ga moramo najprej povabiti in sprejeti v svoje srce. Odkar od otroka naprej verujem in sledim Gospodu, se je v moje srce naselila globoka radost, ki ni podobna ničemur, kar sem do sedaj v življenju izkusil. Jezus Kristus je v moje življenje prinesel smisel. Bog želi, da bi ga mi poznali in izkusili njegovo ljubezen, radost in mir. S tem, ko ga sprejmemo v svoje srce, prejmemo njegovo odpuščanje in začnemo skupaj z njim graditi osebni odnos, ki traja na veke. Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu«.

   Pravi smisel življenja najdemo le s priznavanjem Jezusa kot osebnega Odrešenika in Gospoda ter začnemo Jezusu slediti kot učenci, se od Njega učiti, preživljati čas z Njim v Njegovi besedi, Svetem pismu, se z Njim v molitvi pogovarjati in z Njim hoditi skozi življenje v poslušnosti in ubogljivosti (Evangelij po Mateju 11,28-30). Smisel življenja je ovit v božjo slavo. Ko kliče svoje izvoljence Bog pravi: »Pripelji moje sinove iz daljave, moje hčere s konca zemlje, vsakega, ki ima ime po meni, ki sem ga sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil.« (Izaija 43, 6b-7) Razlog, da smo bili ustvarjeni, je za božjo slavo. Kadar koli nadomestimo božjo slavo s svojo, zgrešimo smisel življenja (Evangeliju po Mateju 16, 24–27). Sveto pismo pravi, da lahko nadaljujemo iskanje hedonističnega življenja, katerega rezultat je prazno življenje in večna poguba ali pa lahko hodimo za Jezusom in živimo življenja s srci polnimi zadovoljstva, zadoščenja in z večnostjo v nebesih. »Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce« (Psalm 37,4).

   Če sklenemo, pravi smisel življenja, na zemlji in v večnosti najdemo samo v pravem odnosu z Bogom, ki smo ga vsi izgubili že v času Adama in Eve, ko sta le-ta padla v grešnost. Ta odrešujoča obnova je mogoče samo po božji milosti, samo po veri in samo v božjega Sina, Jezusa Kristusa, ki izvoljenega spravi z Bogom (Evangelij po Janezu 1,12; 14,6; Apostolska dela 4,12; Pismo Rimljanom 5,10). Bog sam priskrbi večno življenje vsakemu, ki ga kliče k veri. Srčno se pokesajo svojih grehov (odvrnejo se od grehov, ker jih je Sveti Duh spremenil in napravil iz njih novo osebo) in se začnejo obračati na Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika (za več informacij o tej pomembni temi poglej vprašanje »Kaj je načrt odrešitve?«). Vse življenja postane napredujoče potovanje posvečanja skozi težave, nadloge in uspehe življenja v zaupanju in zanašanju v Jezusa. Z Bogom ni za nas grešne ljudi nič nemogoče, z Njim pa zmoremo narediti vse.

   Odlomki iz Svetega Pisma na obravnavano tematiko …
   »Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.« (1 Janez 5,12)
   »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.« (Janez 1,12)
   »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3,16)
   »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Efežanom 2,8-9)
   »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5,17)
   »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17,3)

   Vir: Janez Janžekovič: Smisel življenja; RTV oddaja Duhovna Misel: Kako živeti kot radosten kristjan, Ognjišče Norman Waren: Ali ima življenje smisel? Addendum: Medmrežje gotquestions et altro, lastni razmisleki in doprinosi.

   Dopolnjen in razširjen že objavljen prispevek na tem medmrežju darovan v branje in premislek kristjanom.

   Odgovori
8. Miro says:

   23. julija, 2020 at 10:48

   NAJ TUDI NAS VEDNO VNEMA KRISTUSOVA LJUBEZEN NA PRIPROŠNJO SV. BRIGITE!

   God svete Brigite Švedske, redovne ustanoviteljice, ki ga danes obhajamo, nas vabi, naj se tudi mi vedno bolj poglabljamo v skrivnost neskončne Zveličarjeve ljubezni do nas in naj Zveličarju njegovo ljubezen vedno vračamo s svojo ljubeznijo do Njega. Priznajmo pa, da na to sveto dolžnost včasih pozabljamo. Obžalujmo to, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Ime Brigita je irskega izvora in pomeni močna, krepostna. S svojo domovino je tako povezana kakor Devica Orleanska s Francijo ali Klara z Italijo. Rodila se je leta 1302 blizu Upsale na Švedskem. Bila je visokega rodu in v sorodu s kraljevskimi rodbinami, ki so se menjavale na Švedskem. Enajstletni ji je umrla mati. Šestnajsletna se je poročila. Pred poroko se ji je prikazala podoba Križanega, ki ji je ostala neizbrisno v spominu vse življenje …

   Več o tem na: http://svetniki.org/sveta-brigita-svedska-redovna-ustanoviteljica

   Na priprošnjo sv. Brigite danes Božjemu usmiljenju priporočimo Slovenijo, Evropo in širni svet, da bi se voditelji držav modro odločali in delovali v skladu z Božjo voljo! Božjemu usmiljenju izročimo tudi vse prošnje za trpeče in preizkušane osebe, navedene v rubriki »Prosim za molitev«, v sporočilih, ki so jih zapisali Mirjam, Žametna vrtnica, Janez, Klara K, Sija, Hvala, Jasna, Alenka, Brigita, Minako, Irena, Grega, Tjaša, Helena, Nadnu, Sofija, Slavica, Anna, Frančiška, Katarina, Kristina, Tanja, Ljubica, Sasa, Viktorija, Kristjan, Angelika, Boštjan, Klara …

   Številne so dušne in telesne stiske ljudi, neprimerno večja pa je Božja ljubezen, ki nas odrešuje! Naš Odrešenik Jezus nenehno trka na vrata našega srca in čaka, da ga svobodno sprejmemo, ter z Njim sodelujemo pri uresničevanju Njegovega odrešenjskega načrta. »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20).

   Gospod nam v svetem Evangeliju govori: »Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo« ( Mt 7,7). Vztrajno prosimo za uslišanje naših prošenj tako pri sv. maši kot v redni molitvi svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja, ter vršimo dela usmiljenja do bližnjih! Naj nam sv. Brigita pomaga s svojo priprošnjo, da bo tudi nas vedno vnemala Kristusova ljubezen. Zgodi se presveta Božja volja!

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Sv. Brigita Švedska, prosi za nas!

   Odgovori
9. Janez says:

   23. julija, 2020 at 10:44

   »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,12).

   BOŽJA VOLJA
   Božja oziroma Očetova volja (gr. thélema toû patrós / theoû) je, da bi se noben človek ne pogubil, temveč da bi živel odrešeno in dosegel večno življenje (Jn 6,39sl.).

   To je od vekomaj Božji odrešenjski načrt, ki pa se ne more uresničiti brez svobodne človekove privolitve. Prav zato je Božja volja prizorišče boja za človekovo svobodo ali suženjstvo: na strani prvega je Bog Oče, ki je po sklepu svoje volje »vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1,5), na strani drugega pa hudobec satan, ki je skušnjavec, tožnik in lažnik in ki se »preoblači v angela luči« (2 Kor 11,14), da bi premamil človeka s ponudbo svoje lažne svobode. Čeprav je njegovo taktiko Jezus razkrinkal že na začetku svojega delovanja (Mt 4,1sl.), je njegova logika kljub temu premagala tudi prvega izmed dvanajsterih in ga je Jezus zato moral posvariti z najtršo besedo: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« (Mr 8,33). Tudi Božji Sin sam, čigar jed je, da izpolni voljo tistega, ki ga je poslal (Jn 4,34; 5,30; 6,38), se je moral v agoniji Getsemanija za Očetovo voljo boriti in se zanjo ponovno svobodno odločiti (Mt 26,42). Tudi za Petra in njegove tovariše do konca sveta, da bi jih satan ne imel v oblasti (Lk 22,31). Jezusov učenec je tisti, ki veruje, da je sreča in izpolnitev njegovega življenja v ljubeči Očetovi volji. Zato kristjan ne preneha moliti: »Zgôdi se tvoja volja« (Mt 6,10).

   Gospod prosim razsvetli nas in nas vodi in nas poduči, da bomo vedeli, kakšna je Tvoja Božja Volja za nas. Pomagaj nam, da bomo zmeraj vedeli kaj je prav in kaj ni prav in se ogibali stranpoti greha. Tvoja je oblast in Slava vekomaj. Amen.

   http://eksegeza.net/enew/index.php/biblicna-pastorala/duhovna-misel/37-bozja-volja

   Odgovori
10. Janez says:

    23. julija, 2020 at 10:37

    Četrtek, sv. Brigita, 23.7.2020, Mt 5,13-16 »Vi ste sol zemlje; če se pa sol spridi, s čim se bo solila? Ni za nič drugega več, kakor da se proč vrže in jo ljudje pohodijo.«

    V vsakem izmed nas poteka velik boj med modrostjo ljubezni in miselnostjo sebičnosti. Modrost sveta – sebičnosti ni modrost križa – podarjene ljubezni. Prvo je farizejski in satanski kvas, drugo je sol, ki daje pravi okus in ščiti pred pokvarljivostjo. Sol je sopomenka za modrost, prijateljstvo in požrtvovalnost. Krščanska skupnost je sol, če ima okus po blagrih, po modrosti križa – podarjajoči ljubezni. Blagri so resnična modrost in dajejo pravi okus naši človeški identiteti, da se ne sprevrže, ne pokvari. Blagri omogočajo prijateljstvo in pripravljenost, da svoje življenje podarimo, ker smo ga za to prejeli v dar. Blagri opisujejo kaj pomeni biti Očetov sin/hči. Ta istovetnost osmišlja obstoj vsakega človeka vseh časov. Zato je sol. Sinovsko in bratovsko življenje je za vse sam okus življenja. Če kdo ni nikomur sin in brat, kratko malo ne obstaja. Zlahka izgubimo okus po Kristusu: dati življenje z ljubeznijo in ponižnostjo. Beseda nas dela sinove, v nas lahko tudi ovene, se posuši in zaduši. Tako smo brez okusa po Kristusu in ne služimo več ničemur.

    Pater dr. Vili Lovše živi in deluje v Radljah ob Dravi na Koroškem.

    Odgovori