Članki za dušo

15.015 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   30. julija, 2020 at 17:02

   PRIDI, SVETI DUH, IN NAS RAZSVETLI, DA BOMO PRAVILNO UMEVALI BOŽJO VOLJO GLEDE ZAKRAMENTA SVETEGA ZAKONA IN JO TUDI DOSLEDNO SPOLNJEVALI!

   Kakšen je božji načrt za moža in ženo?

   Bog je ljubezen. Človeka je ustvaril iz ljubezni in ga poklical k ljubezni. Ker ju je ustvaril kot moža in ženo, ju je poklical h globokemu občestvu življenja in medsebojne ljubezni, tako da “nista več dva, ampak eno” (Mt 19,6). Bog ju je blagoslovil in jima rekel: “Bodita rodovitna in se množita” (1 Mz 1,28).

   Čemu je Bog ustanovil zakon?

   Zakonsko zedinjenje moža in žene, ki ga je utemeljil Stvarnik in ga obdaril z njenimi lastnimi zakonitostmi, je po svoji naravi usmerjeno na občestvo in blagor zakoncev, kakor tudi na roditev in vzgojo otrok. Po prvotnem božjem načrtu je zakonsko zedinjenje nerazvezljivo, kakor potrjuje Jezus Kristus: “Kar je Bog združil, tega naj človek ne ločuje” (Mr 10, 9).

   Na kakšen način greh ogroža zakon?

   Zaradi prvega greha, ki je povzročil tudi prelom od Stvarnika obdarjenega občestva med možem in ženo, zakonsko zvezo zelo pogosto ogrožata nesloga in nezvestoba. Kljub temu Bog v svojem neskončnem usmiljenju podarja možu in ženi svojo milost, da bi uresničila zedinjenje svojih življenj po prvotnem božjem načrtu.

   Kaj uči stara zaveza o zakonu?

   Bog zlasti s šolo starozavezne postave in prerokov pomaga svojemu ljudstvu, da postopoma zori v spoznanju enosti in nerazvezljivosti zakona. Zakonska zaveza Boga z Izraelom je priprava in predpodoba nove zaveze, katero je Jezus Kristus, Božji Sin, sklenil s svojo nevesto, Cerkvijo.

   Katero novost je Kristus podaril zakonu?

   Jezus Kristus ponovno vzpostavlja od Boga hoteni začetni red. Poleg tega daje milost, da bi živeli zakon v novem dostojanstvu zakramenta, namreč kot znamenje njegove zaročniške ljubezni do Cerkve: “Možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus ljubil Cerkev” (Ef 5,25).

   Ali je zakon obveznost za vse?

   Zakon ni obveznost za vse. Bog posebej pokliče nekatere može in žene, da hodijo za Gospodom Jezusom po poti devištva ali celibata zaradi nebeškega kraljestva. Odpovedo se veliki dobrini zakona, da bi skrbeli za to, kar je Gospodovega, da bi skušali njemu ugajati. Tako postanejo znamenje popolne prednosti, kakršna pripada Kristusovi ljubezni, in gorečega pričakovanja njegove vrnitve v slavi.

   Kako se obhaja sklenitev zakona?

   Ker sklenitev zakona postavi oba zakonca v javni življenjski stan v Cerkvi, je njeno liturgično obhajanje javno, pred duhovnikom (ali drugo za to pooblaščeno pričo Cerkve) in drugimi pričami.

   Kaj je zakonska privolitev?

   Zakonska privolitev je volja, ki jo izrazita mož in žena, da se drug drugemu dokončno podarita z namenom, da živita zvesto in rodovitno zavezo ljubezni. Zakon nastane s privolitvijo, ki je zato neobhodno nujno potrebna in nenadomestljiva. Da je zakon veljaven, mora privolitev imeti za predmet resnični zakon, in biti zavestno ter svobodno človeško dejanje, ki ne sloni na sili ali prisili.

   Kaj je potrebno, kadar eden od zakoncev ni katoličan?

   Mešani zakoni (zakoni med katoličani in krščenimi nekatoličani) potrebujejo dovoljenje cerkvene oblasti. V primeru različnosti vere (zakoni med katoličanom in nekrščenim) je za veljavnost potreben spregled. V vsakem primeru je bistvenega pomena, da zakonca ne izključujeta prevzema bistvenih namenov in lastnosti zakona in da katoliški zakonec potrdi obveznosti, da ohrani vero ter zagotovi krst in katoliško vzgojo otrok. Te obveznosti morajo biti poznane tudi drugemu zakoncu.

   Kateri so učinki zakramenta zakona?

   Zakrament zakona ustvari med zakoncema trajno in izključno vez. Bog sam zapečati privolitev zakoncev. Zato sklenjeni in izvršeni zakon med krščenima ne more biti nikoli razvezan. Poleg tega ta zakrament podeli zakoncema potrebno milost, s katero si v zakonskem življenju in pri odgovornem sprejemanju in vzgoji otrok med seboj pomagata k svetosti.

   Kateri grehi zelo nasprotujejo zakramentu zakona?

   Takšni grehi so: prešuštvo; mnogoženstvo, ki je v protislovju z enakim dostojanstvom moža in žene kakor tudi z enostjo in izključnostjo zakonske ljubezni; zavračanje rodovitnosti, ki prikrajša zakonsko življenje za dar otrok; ločitev, ki je v nasprotju z nerazvezljivostjo zakona.

   Kdaj Cerkev dopušča fizično ločitev zakoncev?

   Cerkev dopušča fizično ločitev zakoncev, kadar je njuno sožitje iz zelo težkih razlogov praktično postalo nemogoče, čeprav želi, da se spravita. Vendar dokler soprog živi, nista svobodna, da bi sklenila nov zakon, razen če je njun zakon neveljaven in ga cerkvena oblast razglasi za neveljavnega.

   Kakšen odnos ima Cerkev do ločenih in ponovno poročenih?

   V zvestobi do Gospoda Cerkev ne more priznati kot zakon zvezo ločenih in civilno poročenih. “Kdor se loči od svoje žene in se oženi z drugo, prešuštvuje z njo. In če se ona loči od svojega moža in se omoži z drugim, prešuštvuje” (Mr 10,11-12). Cerkev posveča tem ljudem pozorno skrb in jih vabi k življenju iz vere, k molitvi, delom ljubezni do bližnjega in h krščanski vzgoji otrok. Vendar tako dolgo, dokler traja ta položaj, ki objektivno nasprotuje božji postavi, ne morejo prejemati zakramentalne odveze, pristopati k svetemu obhajilu in opravljati nekaterih cerkvenih nalog.

   Zakaj se krščanska družina imenuje tudi domača Cerkev?

   Zato, ker družina izraža in uresničuje občestveno in družinsko naravo Cerkve kot božje družine. Vsi družinski člani v skladu z lastno vlogo uveljavljajo krstno duhovništvo in prispevajo k temu, da družina postaja skupnost milosti in molitve, šola človeških in krščanskih kreposti in kraj prvega oznanjevanja vere otrokom.

   (Vir: Kompendij Katekizma katoliške Cerkve)

   Več o tem na: http://www.vatican.va/archive/compendium_ccc/documents/archive_2005_compendium-ccc_sl.html

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Mitja says:

   30. julija, 2020 at 15:18

   Dragi gospod jezus prosim za molitev pri svojem očetu da bi nas obvaroval vsega hudega, da se moj brat ločil od žene.

   Odgovori
   • Miro says:

     30. julija, 2020 at 16:25

     Spoštovani gospod Mitja, predlagam, da z vero in zaupanjem takole molite, če se strinjate:

     Dragi Gospod Jezus, prosim za milostno uslišanje pri tvojem in našem Očetu, da bi nas obvaroval vsega hudega, da se moj brat ne bi ločil od svoje žene. Prosim Te za milost, da bi z ženo odkrila skupno govorico potrpežljivosti in ljubezni ter njun zakon ohranila v skladu z Božjo voljo! Slava tebi, Jezus, zdaj in vekomaj. Amen.

     V tem duhu tudi mi molimo za vas, vašega brata in njegovo ženo. Kako boste sami molili, pa se seveda sami odločite. Bog vsakemu človeka podarja svobodno voljo!

     Naj Gospod obilno blagoslovi vas, vašega brata in njegovo ženo, ter vas vse odene v žarke Božjega usmiljenja!

     Odgovori
3. Miro says:

   30. julija, 2020 at 12:07

   GOSPOD JEZUS, POMAGAJ MI, DA SE BOM POGLABLJAL V TVOJO BESEDO – POMAGAJ MI RAZUMETI, DA BOM MOGEL TVOJO BESEDO TEM BOLJ GOVORITI DRUGIM, ČIM BOLJ JO BOM URESNIČEVAL!

   BOŽJA BESEDA: Nadalje je nebeško kraljestvo podobno mreži, ki jo vržejo v morje in zajame ribe vseh vrst. Ko se napolni, jo potegnejo na obrežje, sedejo in odberejo dobre v posodo, slabe pa pomečejo proč. Tako bo ob koncu sveta: prišli bodo angeli in ločili hudobne od pravičnih. Pahnili jih bodo v ognjeno peč. Tam bo jok in škripanje z zobmi.«

   Novi in stari zaklad

   »Ste doumeli vse to?« Rekli so mu: »Smo.« Tedaj jim je dejal: »Zato je vsak pismouk, ki je postal učenec nebeškega kraljestva, podoben hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro.« Ko je Jezus končal te prilike, je šel od tam (Mt 13,47-53).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+13%2C47-53&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Jezusov učenec ne pripada neki šoli ali nauku, ampak živi v odnosu z Jezusom in sprejema njegov nauk. Iz tega raste njegova modrost, v kateri kakor hišni gospodar povezuje staro in novo. Trudil se bom poglobiti v Jezusovo besedo in jo živeti v stvarnem okolju. Gospod, pomagaj mi razumeti, da bom mogel tvojo besedo tem bolj govoriti drugim, čim bolj jo bom uresničeval (Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

   V močnem zaupanju v Božjo besedo molimo za trpeče sestre in brate, posebej za tiste, katerih stiske so navedene v sporočilih: Angelvaruh, Žametna vrtnica, Tjaša, Irena, Vida, Sija, Kristina, Klara K, Jasna, Alenka, Brigita, Minako, Grega, Helena, Nadnu … Prosimo, naj se Božje usmiljenje v globini srca dotakne vseh prosilcev milosti in vsakomur podari tiste potrebne milosti, ki jih ta trenutek najbolj potrebuje, vse v skladu s presveto Božjo voljo, ki je absolutno najbolj zdravilna in odrešujoča!

   Molimo:
   O Gospa moja,
   o Mati moja,
   tebi se vsega darujem;
   in da se ti vdanega skažem,
   ti danes posvetim:
   svoje oči, svoja ušesa,
   svoja usta in svoje srce,
   sebe popolnoma vsega.
   Ker sem torej tvoj,
   o dobra Mati,
   varuj me,
   brani me kakor svojo last
   in posest. Amen.

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Janez says:

   30. julija, 2020 at 11:46

   KAJ JE KRISTUSOVA LJUBEZEN ZA VSE NAS? ALI SMO JE DELEŽNI VSI LJUDJE? DA !
   Izraz »Kristusova ljubezen« se nanaša na ljubezen, ki jo ima Kristus do vseh tistih, za katere je umrl, da bi jih rešil (Drugo pismo Korinčanom 5,14–21; Pismo Galačanom 2,20; Pismo Efežanom 3,14–19; 5,2.25; Prvo Janezovo pismo 3,16; Razodetje 1,4–6). »Kristusova ljubezen« je njegova pripravljenost, da žrtvuje svoje življenje kot odkupnino, da odkupi Božje izvoljence, ki si tega ne zaslužijo, kazni večne smrti za greh. Bog Sin, ki je obstajal od minule večnosti z Bogom Očetom (Evangelij po Janezu 1,1–4) in Svetim Duhom, je ljubeče privzel človeško telo in naravo (hipostatična združitev, da so Jezusa Ljudje videli, ko je živel med njimi), zgodovinsko znano kot Jezus Kristus (Evangelij po Janezu 1,5–18).

   Motiviran z veliko Ljubeznijo do vseh nas ljudi na Zemlji je Jezus izpolnil vse zahteve Božje postave, tako da je, kot pravi Bog in pravi Človek na Zemlji, živel popolnoma pravično življenje in umrl kot Božja nadomestna spravna daritev za kazen za greh, da bi osvobodil vse, ki verujejo samo vanj, prihodnje sodbe in večne kazni (Razodetje 20,11–15). Po »Kristusovi ljubezni« Bog, ki je pravičen in svet, odpusti grehe tistih, ki jim je po daru milosti dana vera v Jezusa (Pismo Rimljanom 3,21–26). »Kristusova ljubezen« je imela našo potrebo po Odrešeniku od greha, smrti in pekla za pomembnejšo kot svoje božanske privilegije (Pismo Filipljanom 2,1–8). »Kristusova ljubezen« je ravnala nesebično, ko se je odpovedala upravičeni časti in slavi, da bi dosegla utelešenje; to je vodilo v zavračanje, posmehovanje, izdajo, tepež in križanje, da bi spravil z Bogom tiste, ki so bili vnaprej določeni za posvojitev (Pismo Galačanom 4,1–7; Pismo Efežanom 1,3–6). To je potrdil, ko je tretji dan vstal od mrtvih (Pismo Rimljanom 4,23–25). Kristusova ljubezen sega do najnevrednejših upornikov (Prvo Petrovo pismo 3,18). »Kajti ko smo bili še slabotni, je Kristus v času, ki je bil za to določen, umrl za brezbožne. Težkó namreč, da bi kdo umiral za pravičnega: morda bi si kdo še upal umreti za dobrega. Bog pa izkazuje svojo ljubezen do nas s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki« (Pismo Rimljanom 5,6–8). »Kristusova ljubezen« pomeni, da je Jezus dal največ, kar je lahko, za tiste, ki so si to najmanj zaslužili! Žrtev je bistvo »Kristusove ljubezni«.

   »Kristusova ljubezen«, ki je izkazana vsem nam grešnikom v zgodovini na križu in v vstajenju, je šele začetek. V sedanjosti Bog kliče in pritegne svoje ovce, naj zaupajo v Kristusa kot Odrešenika in Gospoda (Evangelij po Janezu 6,44.65; 10,3.26–30; Pismo Rimljanom 8,28–30; Pismo Galačanom 1,6; Pismo Hebrejcem 9,15; Judovo pismo 1,1). Sveti Duh, ki prebiva v njih, jih naredi za Božje posvojene otroke in sodediče z Jezusom (Pismo Rimljanom 8,12–17)! On je kristjanov zagovornik in svetovalec in tolažnik (Evangelij po Janezu 14,16–17.26; 15,26; 16,7–15). Ne glede na to, kaj preživljajo sveti, vedno vztraja, posreduje, vodi in ščiti (Pismo Rimljanom 8,26–39). Ker Jezus upravičeno vlada kot najvišji dobrohotni Kralj, Sveti Duh, ki prebiva v kristjanih, ljubeče spodbuja kristjane, da mu poslušno predajo položaj slave in vladanja, ki si ga zasluži (Drugo pismo Korinčanom 5,14–17). »Poglejte, kakšno ljubezen nam je podaril Oče: Božji otroci se imenujemo in to tudi smo. Svet nas zato ne spoznava, ker ni spoznal njega. Ljubi, zdaj smo Božji otroci; ni pa še razodeto, kaj bomo. Vemo pa, da mu bomo podobni, ko se bo razodel, ker ga bomo gledali takšnega, kakršen je, in vsak, kdor ima to upanje vanj, se očiščuje, kakor je tudi on čist« (Prvo Janezovo pismo 3,1–3).

   Življenje na Zemlji je preizkušnja – priprava na tisto, kar nas čaka v prihodnosti. Za pravične vernike v Boga je to večno življenje v prisotnosti Boga. Kako smo torej lahko izbrani in zmožni sprejeti dar večnega življenja? Pot je samo ena – vera in zaupanje v Božjega sina, Jezusa Kristusa. Kajti Jezus pravi: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl.« (Janez 11:25-26) Brezplačni dar večnega življenja je na voljo vsakomur, vendar pa od nas zahteva, da se odrečemo posvetnim užitkom in se žrtvujemo Bogu. »Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; kdor pa ne veruje vanj, ne bo videl življenja, ampak ostane nad njim Božja jeza.« (Janez 3:36) Po smrti ne bomo mogli obžalovati svojih grehov, kajti ko bomo enkrat gledali Bogu v oči, ne bomo imeli druge možnosti kot da verjamemo vanj. On hoče, da pridemo k njemu z vero in ljubeznijo v duši. Če bomo sprejeli Jezusovo smrt kot odrešenje za naše grehe, nam bo omogočeno živeti spodobno življenje na zemlji, po smrti pa na veke uživati v Kristusovi družbi v Nebeški domovini. Na nas je, kako bomo živeli na Zemlji in ali bomo hodili za Jezusom in živeli Pravično. Bog nas je Odrešil in nam vse dal in nam vsa pravila in napotke obrazložil v Evangeliju.

   Addendum
   Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 28,16-20)
   Tisti čas se je enajst učencev odpravilo v Galilejo na goro, kamor jim je bil Jezus naročil. Ko so ga zagledali, so se mu do tal priklonili, nekateri pa so dvomili. Jezus je pristopil in jim spregovóril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«

   Ko so bili zbrani, so ga vprašali: »Gospod, ali boš v tem času obnovil izraelsko kraljestvo?« Rekel jim je: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase in trenutke, ki jih je Oče določil v svoji oblasti. Toda prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.« Po teh besedah se je dvignil pred njihovimi očmi in oblak ga je zastrl njihovim pogledom. Ko so po njegovem odhódu strmeli v nebo, glej, sta stala pri njih dva moža v belih oblačilih, ki sta rekla: »Možje Galilejci, kaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel prav tako, kakor ste ga videli iti v nebo.«

   »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.« (Jn 16,4)

   Gotquestions et altro

   Odgovori
5. Miro says:

   30. julija, 2020 at 11:05

   Sodobni svet duhovno krhkega človeka, ki nekje globoko v srcu hrepeni po Resnici in Ljubezni, nenehno zasipava in utruja s številnimi podobami, idejami, informaciji … Kot lahko opazimo, se to dostikrat dogaja tudi na duhovnem področju, zato se bistvo vere in duhovnosti hitro zgubi izpred naših duhovnih oči, s čimer je seveda najbolj zadovoljen hudi duh! V molitvi se priporočimo Svetemu Duhu, da bomo pravilno dojeli naslednje ignacijansko načelo:

   »VELIKO ZNANJA NE NASITI IN NE UTEŠI DUŠE, MARVEČ TO, DA STVARI NOTRANJE OKUŠAMO IN OBČUTIMO!«

   Molimo:
   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih
   in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo
   in prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Janez says:

   30. julija, 2020 at 10:49

   Papež Frančišek dne 21.2.2014: »Vera, ki ne obrodi sadov v življenju, v delih, ni vera.«

   Na svetu je polno kristjanov, ki pogosto molijo z besedami naše veroizpovedi, a le-te zelo redko udejanjajo. Mnogo je učenjakov, ki teologijo katalogizirajo v zaporedno vrsto možnosti, ne da bi ta modrost nato imela konkretne odseve v njihovih življenjih. To je tveganje, pred katerim je sveti Jakob opozarjal že pred dva tisoč leti.

   Glede tega se pogosto motimo tudi mi. Marsikoga slišimo reči, da ima veliko vere ali da verjame vse. A oseba, ki to reče, morda živi mlačno. Njena vera je kot neka verska teorija in ni živa v njenem življenju. To je vera brez učinkov (Usmiljenje, Dobrota, Ljubezen, Odpuščanje….) v življenjski praksi. Ko apostol Jakob govori o veri, govori prav o nauku, o vsebini vere. Toda mogoče je poznati vse zapovedi, vse prerokbe, vse verske resnice, a če vse to ni udejanjeno, če se ne pretvori v dela, ne služi ničemur. Veroizpoved lahko molimo tudi teoretično, celo brez vere; mnogi so, ki delajo tako. Imeti vero, ne pomeni poznati, temveč pomeni sprejeti in udejaniti v življenju Božje sporočilo, ki ga je prinesel Kristus z Evangelijem. Bog je Ljubezen, ki je najvišja zapoved. In vse darovane talente moramo darovati v dobro drugih, ne jih pa zadržati zase tako, da jih ne uporabimo za ljudi..

   V evangeliju najdemo dve znamenji, ki razkrivata, kdo ve za tisto, kar je treba verovati, pa nima vere. Prvo znamenje je ‘kazuistika. To predstavljajo tisti, ki so Jezusa spraševali, ali je dovoljeno plačati davek in kateri od sedmih bratov moža bi se moral poročiti z njegovo ženo, ko je ostala vdova. Drugo znamenje pa je ‘ideologija’. To so kristjani, ki vero razumejo kot sistem idej. Ti so obstajali že v Jezusovem času. Apostol Janez o njih pravi, da so antikristi, da so ideologi vere. Tako so ti, ki padejo v kazuistiko in tisti, ki padejo v ideologijo, kristjani, ki poznajo nauk, vendar brez prave vere, kot demoni. S to razliko, da demoni trepečejo, le-ti pa ne. Živijo mirno.

   So pa tudi taki, ki ne poznajo nauka, a imajo veliko vero. Tudi zanje najdemo zglede v evangeliju. Med njimi je Kanaanka, ki s svojo vero doseže ozdravitev hčerke, ki je bila žrtev obsedenosti. Samarijanka, ki odpre srce, ker ni srečala abstraktnih resnic, temveč Jezusa Kristusa. In slepi, ki ga je Jezus ozdravil in so ga farizeji ter pismouki nato zasliševali, on pa preprosto poklekne in časti tistega, ki ga je ozdravil. Ti trije kažejo, kako sta vera in pričevanje neločljiva. Vera je srečanje z Jezusom Kristusom, z Bogom. Tu se rodi in te nato pripelje v pričevanje. Apostol želi reči to: vera brez del, vera, ki te ne zajame, ki te ne pripelje v pričevanje, ni vera. So besede in nič več kot besede.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.2.2014)

   Papež Frančišek nas opozarja v prispevku pred teoretično Vero brez dobrih del. Vera brez del so le besede. Vera je srečanje s Kristusom in udejanjanje Evangelija v Življenju. Lahko vse predpise in spise ter prerokbe znamo na pamet, pa če nismo to prelili v dela in Ljubezen za uboge v življenjski praksi nismo sledili Božji Volji. Vsak mora premisliti in preveriti ali dela prav. Vsak bo pred Bogom odgovarjal ali je dovolj Ljubil in služil drugim in spolnjeval Božjo Voljo in Evangelij v Življenju in delih. Nimam pravice ničesar več dodati. Kdo pa sem jaz, da bom pametoval, ki brez Boga ne morem storiti NIČ? Vsakdo odgovarja zase, kako živi, moli, veruje in dela pred Bogom, ki vse vidi in vse ve. Če smatrate, da delate prav sem zadovoljen in miren v srcu. Jaz bom v molitvi Svetemu Duhu in Bogu prosil za Vodstvo in Usmeritev, da bom hodil po Poti za Kristusom. Bog je Ljubezen. Z Bogom ni mogoče trgovati in se pogajati, da smo sicer deklarativno kristjani, dejansko pa ne živimo v polnostim po Jezusovih postavah in Evangeliju., ki so jasno povedani in zapisani. Zato nimamo izgovora. Naša Vera v Boga naj nam pripomore, da bomo vedno pravično živeli, molili in delali dobra dela, služili drugim, bili misijonarji Evangelija ter spolnjevali Božjo Voljo z Ljubeznijo in Usmiljenjem. Spokorimo se in prosimo Boga odpuščanja, da nam odpusti naše grehe ter nas reši vseh težav, preizkušenj in bolezni ter da bomo rešeni koronavirusa. Božja Vzgoja za naše grehe naj nas poduči, da se vrnemo na prava Pota k Jezusu in spreobrnemo.

   Vera brez del je mrtva: Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 2,14-24.26)

   Odgovori
7. Janez says:

   30. julija, 2020 at 10:20

   ČLOVEKOVA DEJAVNOST V VESOLJNEM STVARSTVU BOGA

   Vedno je človek s svojim delom in umom skušal bolj razviti svoje življenje. Danes pa je, posebno s pomočjo znanosti in tehnike, svoje gospostvo razširil skoraj čez vso naravo in ga še dalje širi; zlasti zaradi pomnožitve sredstev mnogovrstnega medsebojnega izmenjavanja med narodi se človeška družina polagoma zaveda in oblikuje kot eno občestvo sredi vesoljstva. Posledica vsega tega je, da si človek mnoge dobrine, ki jih je nekoč pričakoval predvsem od višjih sil, danes že priskrbi sam s svojo lastno marljivostjo. Spričo tega orjaškega napora, ki prevzema že ves človeški rod, vstajajo med ljudmi mnoga vprašanja. Kaj je smisel in vrednost te marljive dejavnosti? Kako je treba uporabljati vse te reči? Za katerim ciljem težijo napori posameznikov in združenj?

   Cerkev, varuhinja tistega zaklada Božje besede, iz katerega črpamo načela za reševanje vprašanj verskega in nravnega reda, sicer nima vedno pripravljenega odgovora na vsako posamezno vprašanje, vendar želi povezovati luč razodetja z izkustvom vseh; tako bi naj bila razsvetljena pot, na katero je pred kratkim stopilo človeštvo. Za verujoče je ena stvar gotova: posamična in skupna človeška dejavnost, to je tisto orjaško prizadevanje, s katerim ljudje v teku stoletij skušajo izboljšati svoje življenjske razmere, se ujema z Božjim načrtom.

   Po Božji podobi ustvarjeni človek je namreč dobil naročilo, naj si podvrže zemljo z vsem, kar je na njej, in naj vlada svet v pravičnosti in svetosti; in, priznavajoč Boga za stvarnika vseh stvari, naj njemu izroča sam sebe in celotno vesoljstvo, tako da bo ob podrejenosti vseh stvari človeku božje ime čudovito po vsej zemlji. To velja tudi za čisto vsakdanja opravila. Kajti moški in ženske, ki pri skrbi za preživljanje samih sebe in družine svoje delo tako izvršujejo, da na primeren način služijo družbi, morejo po pravici biti prepričani, da s svojimi napori dalje razvijajo Stvarnikovo delo, koristijo blagru svojih bratov in z osebno delavnostjo prispevajo k uresničevanju božjega načrta v zgodovini.

   Kristjani zato niti od daleč ne mislijo, kakor da stvaritve človeške bistrosti in moči nasprotujejo Božji mogočnosti in kakor da bi z umom obdarjena stvar bila nekakšen tekmec v odnosu do Stvarnika. Nasprotno, prepričani so, da so zmage človeškega rodu znamenje Božje veličine in sad neizrekljivega Božjega načrta. A čim bolj raste moč ljudi, tem bolj se razširja področje njihove odgovornosti, tako posameznikov kakor tudi skupnosti. Iz tega vidimo, da krščansko oznanilo nikakor ne odvrača ljudi od graditve sveta, pridnosti in podjetnosti ljudi, nikakor jih pa ne žene v egoistično lastno bogatenje in zanemarjanje blaginje bližnjega, temveč jih na dolžnosti v tej smeri še tesneje spodbuja in zavezuje, da si prizadevajo za versko in duhovno pravičnost in dobroto tako, da vsi ljudje lahko pošteno in dostojno živijo od dela, Bogu v Čast in Slavo. Kapitalizem in socializem sta bila dostikrat kot družbeni ureditvi zelo kruta do ljudi, ki so bili izkoriščani, ponižani in razžaljeni, čeprav nam je Jezus v Evangeliju naročil kako naj živimo, da bomo spolnjevali Božjo Voljo. Vsakdo bo poplačan po veri, molitvi in pravičnosti, po svojih delih in življenju, zato nihče ne bo ob koncu dni izvzet iz Božje sodbe.

   Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora (CS, 33-34) v vednost in razmislek kristjanom.

   Odgovori
8. Janez says:

   30. julija, 2020 at 10:11

   Bog uresničuje svojo zamisel: božja previdnost

   http://www.marija.si/gradivo/kkc/V-bozja-previdnost/

   MOLITEV K MARIJI (skrajšano)

   O Marija kraljica, Presvetega Rožnega Venca, pomoč kristjanov in pribežališče človeškega rodu. Molimo in te prosimo, da se posvetimo in izročimo Tvojemu Brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas Devica Marija v svoje materinsko varstvo in nam pomagaj, da bomo po Tvojem zgledu vestno spolnjevali vse krščanske dolžnosti, živeli po Božjih in cerkvenih zapovedih, vdano nosili trpljenje in ostali do konca stanovitni v Veri in Zaupanju v Božjo Previdnost. Marija izprosi nam, da bomo stalno živeli v posvečujoči Milosti, ostali zvesti Tebi in Tvojemu Sinu Jezusu ter Te vso Večnost Slavili in častili ter Ljubili z vsemi angeli in svetniki. Amen.
   Kristjan Moli Družina 1982.

   Odgovori
9. Janez says:

   30. julija, 2020 at 8:54

   Kljub trpljenju in preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi po Poti k Njemu naprej

   Če čutiš,da je Tvoje Srce polno skrbi in tesnobe, da si zbolel in imaš bolečine,
   kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj biti prijazen ter bodrilen s sočlovekom v stiski.
   Če čutiš, da izgubljaš elan in pogum zaradi lastnih težav in problemov ,
   kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj opogumiti druge, ki so malodušni in otopeli.
   Če čutiš, da je zanos Tvoje Vere v Boga nekoliko omagal,
   kljub temu zmoli k Bogu za navdih in poskušaj z zgledom in modro strpno in bodrilno besedo
   okrepiti Vero v Boga svojega bližnjega, ki je v krizi omagal in pomagal boš tudi sebi.
   Če začutiš in zaslutiš , da se v Tebi nabira neka nestrpna hudobija,
   kljub temu zmoli k Bogu in poskušaj ostati miren in dober in prosi Boga za pomoč;
   če je le mogoče bodi dober, moli in pomagaj komu in priskoči drugemu v stiski na pomoč.
   Z dobroto in usmiljenjem vedno pomagamo drugim in sebi.
   Pojdi v Cerkev in se spovej ter prosi za odpuščanje Boga, da boš imel čisto dušo in čisto srce.
   Če te obhaja skušnjava in neodločnost, da bi kar odnehal v boju za obstanek in boljši jutri,
   kljub temu zmoli k Bogu in vztrajaj v Molitvi ter pri graditvi boljšega sveta, saj te tvoj bližnji potrebuje.
   Če te usoda in trpljenje pritisneta k tlom in poskušata zapeljati in zasužnjiti z nečistimi mislimi,
   kljub temu zmoli k Bogu in ne zamudi priložnosti za nov začetek in duhovno prenovo sebe in drugih
   ter se ozri v Nebo k Njemu, ki ti bo pomagal in stal ob strani,
   ker moliš, delaš, pomagaš drugim, si usmiljen, dober in vztrajaš na Poti k Njemu.
   Ali morda veš, kakšen bi bil ta Svet brez Tebe in
   drugih dobrih, ljubeznivih in usmiljenih ter sočutnih ljudi,
   kjer bi prevladoval denar, egoizem, materializem in hudobija nestrpnosti ter izkoriščanja drugih?
   To bi bil svet Mamona in Hudobije, kjer ne bi bilo prostora za vero in Boga in za Ljubezen ter Usmiljenje.
   Zato vztrajaj in kljub trpljenju ter vsem preizkušnjam moli, vztrajaj in pojdi naprej po Poti k Njemu.
   In Bog bo blagoslovil Tebe, Tvoje delo, Tvojo Dobroto, Tvojo Strpnost in vse napore za boljši svet.
   Odslej se bom trudil, da bom umiril svoj delovni tempo in ne bom več nekaj hitel,
   da bom potrpežljiv sam s Seboj in z drugimi ter da ne bom nervozen ampak miren,
   če mi delo in opravki ter hišna popravila ne bodo šla gladko od rok.
   Sprijaznil se bom z vsakdanjimi neuspehi, drobnimi in velikimi tako,
   da mi ne bodo vzeli dobre volje in ne bodo skalili dobre volje in veselja.
   Tako bom ostal miren in strpen, poln radosti in čudenja za vse stvari okoli nas,
   da bom v srcu ohranil radost in hrepenenje ter svetlobo vsakega dne, ki pride
   in bom vse to rad delil z vsemi okrog sebe. Brez razlik in izgovorov, vedno in takoj.
   In vsak dan bom naredil nekaj dobrega zase in za druge ter molil k Bogu
   in se prenovil kot Človek in kot Kristjan. Za boljši jutri in za boljši svet.

   Delno dopolnjeno in razširjeno iz Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja , kapucini 1995.

   Gospod prosim odpusti mi, ker sem grešil in Te žalil, ki si moj najboljši Oče. Z Vero v Boga sem dober, usmiljen, preudaren, moder, umirjen in se trudim, kaj dobrega narediti zase in za druge; vedno in takoj, ker v Njem premorem Vse, ki mi daje Moč in Potrpežljivost. In prosim Boga za Pomoč in Vodstvo, da me iztrga iz labirinta, kjer sem zašel, v rešitev, ki je Pot Odrešitve in Zveličanja k Jezusu. Hočem biti na strani rešitve problemov, hočem slediti Jezusu in se Zveličati. Hočem prinašati Luč Ljubezni in modrost Jezusovega Odrešujočega Evangelija v Naukih in Prilikah, da bomo zapustili vsi grešniki krova pota in se vrnili nazaj k Poti h Kristusu. Amen.

   Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Božja Dobrota vate zaupamo. Gospod Ti si vse , kar potrebujemo.

   Odgovori
10. Janez says:

    30. julija, 2020 at 8:48

    NE PRIPADAM SEBI, AMPAK BOGU; LJUDEM PRIPADAMO ZATO IN TAKO, DA MOLIMO IN JIM SLUŽIMO
    Ali smo dobri? Toliko, kolikor znamo odpuščati.
    Ali smo modri? Toliko kolikor znamo trpeti in potrpeti.
    Ali smo čisti? Toliko, kolikor je globoka naša Vera v Boga.
    Ali smo veliki ? Toliko, kolikor znamo ljubiti.
    Ali smo srečni? Toliko, kolikor se razdajamo ljudem, jim služimo in delamo dobra dela.
    Tudi Jezus ni prišel na svet da bi mu stregli, ampak zato da bi ON vsem nam služil in nas na križu in Vstajenjem Odrešil.

    TEBI GOSPOD SE MORAM ZAHVALITI ZA VSE UBOGI NEMOČNI GREŠNIK
    Tebi Gospod se moram zahvaliti za vse ubogi nemočni grešni človek:
    da verujem V Tebe Gospod in v svojo prihodnost,
    da se ne sramujem in se ne bojim svoje revščine in težav pred nikomer,
    da se ne bojim svojih napak in pomanjkljivosti,
    da se ne bojim svoje človeške nepopolnosti in grešnosti,
    da potrpežljivo prenašam trpljenje in vse preizkušnje ter bolezni, ki prihajajo nadme,
    da razumem smisel trpljenja, ki je v utrjevanju volje in mojem prečiščenju duha ter misli.
    Tebi se moram tudi zahvaliti Gospod,
    da verujem v Božjo Dobroto, Vate, v Tvoje Usmiljenje in Odrešenje,
    da me ob stiskah in ko zaidem s Poti k Tebi, Ti varno vodiš naprej, in mi odpuščaš, ko se pokesam,
    da lahko zastonj dajem nesebično vse drugim, kar sem prejel od Tebe
    in da lahko ljubim z isto ljubeznijo, kot me Ti ljubiš Gospod.
    Samo iskrena ljubezen ustvarja dobre odnose, gradi mostove med ljudmi
    in nikdar ne preneha iskati poti in načinov do človeškega Srca in Duha.
    Tebi Gospod se moram tudi zahvaliti:
    da se ničesar ne bojim, saj si Ti pri Meni in v Meni,
    da verjem Vate in sem pogumen, ko me pestijo razne preizkušnje,
    da sem končno razumel in sprejel sebe in svoje omejene sposobnosti ter zmožnosti,
    da se veselim vseh dni življenja, ki so tu in ki mi prihajajo nasproti,
    da sem Te iskal in našel v Bližnjemu, Naravi, v Sebi, v Stvarstvu
    ter da razumem, kako smotrn in lep je Božji Svet, ki si ga ustvaril iz Ljubezni za Človeka.
    Vesel sem in umirjen, ker nas Tvoja Beseda:
    zbira kristjane v Tvoji Cerkvi, nas podpira in vodi, nas tolaži in poživlja, nas duhovno hrani in osrečuje,
    nas umirja in navdušuje, zakaj v Tvoji Besedi si prisoten za nas Ti sam Gospod.
    Po Tvoji Besedi si vedno z Nami in z vsemi ljudmi na Svetu, ki Vate Verjejo, Te pričakujejo in molijo.
    Jezus Ti nas tiho in pozorno gledaš in hrepeniš po Nas, da gremo in hodimo naprej k Tebi.
    Na Brezpotju nas pozorno in čuječno čakaš, ter nas pokličeš nazaj k Sebi, ko zaidemo vstran.
    Tiho nam sporočiš, da nas imaš Rad in da si v Naši Bližini ter da naj pridemo k Tebi Jezus.
    Čeprav nam pošlješ bolezni, probleme, preizkušnje in težave, je to križ, ki ga moramo nositi v življenju.
    Ta križ ni nikoli tako težak, da ga ne bi mogli nositi in s Tvojom Pomočjo preizkušnje razrešiti.
    Tudi Ti Jezus si ga voljno nosil in nas Odrešil, ker si spolnjeval Božjo Voljo.
    Vate zaupamo Jezus, v Tvoje Usmiljenje, v Tvojo Dobroto in Tvojo Ljubezen do nas ter da nas boš odrešil.
    Hočeš da bomo Stanovitni in Preizkušeni v vseh križih in težavah življenja in da bomo zdržali vse, kar si nam naložil tako kot je Bog naložil križ Sinu Jezusu na Golgoti.
    Reši nas Gospod prosim vseh bolezni in preizkušenj, ponižno se kesamo vseh grehov in te molimo.
    Ponižno bratje pokleknimo in Gospoda ponižno za rešitev v molitvah zaprosimo, da nas reši in pomaga.
    Ponižno in iskreno ter goreče vsi kristjani molimo ter se pokesajmo, da se nas Bog Usmili in Odreši.
    Pridi in bodi z nami, ne zapusti nas prosim v urah, ko razsaja koronavirus in obolevajo ter umirajo ljudje.
    Vemo, da nas Ljubiš Gospod in da hočeš, da smo podobni Jezusu in hodimo po Poti Odrešenja.
    Vemo, da bodo vse težave in preizkušnje po Tvoji Milosti minile in da Te bomo še bolj Ljubili in bili Zvesti.
    H komu pa naj gremo Gospod, Besede Večnega Življenja imaš in Vabiš nas k Sebi v Nebeško Domovino.
    Na Obalah Večnosti nas kot Dobri Nebeški Oče Čakaš vedno in nas zvesto spremljaš ali gremo po Jezusovi Poti naprej.
    Želiš, da pridemo nazaj k Tebi, ko se izgubimo in zatavamo stran od Jezusa, ker nam želiš le DOBRO.
    Bog Ti si ena sama Ljubezen in Dobrota, ki nam daruješ vse kar smo in imamo.

    Delno prirejeno in dopolnjeno Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini, 1995.

    Božja Ljubezen, Božje Usmiljenje in Božja Dobrota vate zaupamo.

    Odgovori