Članki za dušo

15.014 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   12. avgusta, 2020 at 10:51

   Medmrežje OPERANDO: Izziv ljubezni (avtorja Alex Kendrick, Stephen Kendrick)

   Ljubezen ni sebična. Drug drugega ljubite z bratovsko ljubeznijo. Tekmujte v medsebojnem spoštovanju. Rim 12,10.

   Živimo v svetu, ki je zaljubljen sam vase. Kultura, ki nas obdaja, nas uči, naj se posvečamo predvsem svojemu videzu, občutkom in osebnim željam. Očitno je njen najpomembnejši cilj doseganje najvišje možne sreče. Posledice takega razmišljanja pa se boleče pokažejo v medsebojnih odnosih. Če bi morali izbirati pojem, nasproten pojmu ljubezni, bi izbrali sebičnost. Na žalost je sebičnost v vsakogar vgrajena že z rojstvom. Vidimo jo v otroških dejanjih in pogosto tudi v grdem ravnanju odraslih. Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Zakaj imamo tako nizka merila zase, od zakonca pa tako veliko pričakujemo? Odgovor na to vprašanje vam ne bo všeč. Ker smo vsi sebični. Če mož svoje koristi, želje in prioritete postavi pred ženine, je to znamenje sebičnosti. Če se žena nenehno pritožuje, koliko časa in energije porabi za zadovoljevanje moževih potreb, je to znamenje sebičnosti. Toda ljubezen “ne išče svojega” (1 Kor 13,5). Ljubeči pari, ki v polnosti živijo svoj zakon, so trdno odločeni, da bodo dobro poskrbeli za nepopolnega človeka, s katerim delijo življenje. To je zato, ker se iskrena ljubezen vedno trudi reči ‘da’.

   Skoraj vsako grešno dejanje v zgodovini človeštva ima korenine v sebičnem nagibu. To lastnost pri drugih sovražimo, svojo sebičnost pa upravičujemo. Vendar pa ne morete izpostavljati dejanj, v katerih je zakonec sebičen, ne da bi si obenem priznali, da ste sebični tudi vi, to bi bilo namreč hinavsko. Če se boste odločili ljubiti svojega moža oziroma ženo, boste morali reči ‘ne’ svojim željam, da boste lahko rekli ‘da’ njegovim potrebam. To pa pomeni, da ste srečo zakonca postavili pred svojo.

   Izziv ljubezni
   Ne gre za to, da vi ne bi smeli biti srečni, ampak da ne smete zanikati sreče zakonca, da bi bili srečni predvsem vi. Ljubezen vodi tudi k notranjemu veselju. Ko boste blagor zakonca postavili na prvo mesto, vas bo to izpolnilo neprimerno bolj, kot bi vas sebična dejanja. Tako ugodnost si je Bog zamislil in pridržal za tiste, ki si izkazujejo resnično ljubezen. Ko se odpoveste svojim pravicam v dobro zakonca, dobite priložnost, da izgubite sebe in najdete veličastnejši smisel zakona. Nihče vas ne pozna tako dobro kot zakonec, zato bo prvi opazil, da ste ravnali drugače in namenoma žrtvovali svoja hotenja in želje, da bi zadovoljili njegove ali njene potrebe. Če svojih želja ne boste mogli žrtvovati v blagor zakonca, vas sebičnost morda obremenjuje bolj, kot si želite priznati.

   Zastavite si naslednja vprašanja:
   ⦁ Ali zakoncu resnično želim le najboljše?
   ⦁ Ali ima ob meni občutek, da je ljubljen?
   ⦁ Ali meni, da mislim na njegov najvišji blagor?
   ⦁ Ali me vidi kot človeka, ki najprej poskrbi zase?

   Če verjamete ali ne, imajo vaši bližnji, še zlasti vaš mož ali žena, o vas določeno mnenje. Se jim res zdite ljubeči? Ne pozabite, da mora tudi vaš mož ali žena ljubiti sebičnega človeka. Zato se odločite, da mu boste najprej vi izkazovali iskreno ljubezen in ne boste ničesar spregledali. Navsezadnje bosta oba bolj izpolnjena. “Ne delajte ničesar iz prepirljivosti in ne iz praznega slavohlepja, ampak imejte v ponižnosti drug drugega za boljšega od sebe” (Flp 2,3).

   Medmrežje Operando: Avtorja knjige: Alex Kendrick, Stephen Kendrick.

   Odgovori
2. Miro says:

   11. avgusta, 2020 at 16:26

   KATERI JE NAJVEČJI ČUDEŽ, KI GA LAHKO IZPROSI KAKŠEN IZMED SVETNIKOV? NAŠE SPREOBRNJENJE! – BOG NE DELUJE NA KLIK ALI PRITISK NA GUMB, POTREBEN JE ODNOS, POTREBNO JE ZAUPANJE!

   »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče« (Mt 17,20). Jezusove besede nam pokažejo resnični vir za čudežno delovanje. Brez vere in zaupanja smo podobni tistim, ki so od Jezusa pričakovali znamenja, niso pa bili pripravljeni spremeniti svojega odnosa do Boga in ljudi …

   Največji čudež, ki ga lahko izprosi kakšen izmed svetnikov, je naše spreobrnjenje. Ljudje največkrat pričakujemo takojšnje uslišanje in delovanje naših molitev in prošenj. Nihče, ne svetniki ne Bog, pa ne deluje na klik ali pritisk na gumb. Potreben je odnos, potrebno je zaupanje … (avtor: br. Janez Papa, frančiškan in duhovnik).

   Več o tem na https://papa.rkc.si/blog/?p=2556

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     11. avgusta, 2020 at 19:40

     Res je, potreben je oseben odnos z Jezusom in popolno zaupanje v Njega in Njegovo delovanje. Ni dovolj, da samo rečemo : ” ” o Gospod zaupam Ti”, glavo pa še veno obračamo nazaj, ne naprej in iščemo svoje izhode.

     Odgovori
3. Hvala says:

   11. avgusta, 2020 at 15:29

   Misli, ki sem si jih zapisala v zvezek (2017)

   1. POPOLNOMA ZAUPATI BOGU!
   2. NE KAZATI BOGU OZ. PRIČAKOVATI, KAJ NAM BO BOG POVEDAL V SVETEM PISMU. ČE PRIČAKUJEM, KAJ MI BO POVEDAL, SI PREPREČIM, DA BI SLIŠALA KAJ NOVEGA.
   3. KO JE NJEGOVA BESEDA USTVARILA V MOJEM SRCU LJUBEZEN DO NJEGA, STA SE MOJA IN NJEGOVA VOLJA ZDRUŽILI V ENO.

   Odgovori
4. Miro says:

   11. avgusta, 2020 at 10:02

   TISTEMU, KI BOGA LJUBI JE VSE MOGOČE – V MOČI TE LJUBEZNI JE SV. KLARA STOPILA NA POT POPOLNEGA UBOŠTVA IN SLUŽENJA BOGU!

   Potem ko je drugega za drugim odslovila snubce in kasneje spoznala sv. Frančiška, se je sv. Klara odločila, da gre za njim po poti popolnega uboštva in služenja Bogu. Po začetnem nasprotovanju domačih in različnih dramatičnih zapletih se je njeno življenje »ustalilo« pri cerkvici sv. Damijana, kjer je nastal prvi ženski samostan klaris, Klara pa je postala duhovna mati nove redovne družine. Dve leti pred njeno smrtjo je papež končno potrdil njeno redovno vodilo …

   Več o življenju sv. Klare na:
   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/AFE06409EA2AC0CAC1257035002985C0

   Sv. Klara je bila velika častilka svetega Rešnjega telesa. Prosimo jo, naj nam pri Bogu izprosi milost, da bo tudi vse naše življenje v neprestani življenjski zvezi s Kristusom. Obenem se ji z zaupanjem priporočimo tudi glede prošenj, ki so jih v rubriki »Prosim za molitev« zapisali: MamiM, Kras, Žametna vrtnica, Mirjam, Primož, Andreja, brezposelna, Andraž, Igor, Simona, Jasna, Ana …

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
   Sv. Klara, prosi za nas!

   Odgovori
5. Hvala says:

   11. avgusta, 2020 at 9:44

   PRILIKA O TALENTIH! (nadaljevanje)

   JEZUS PRAVI, DA JE GOSPODAR IZROČIL SVOJE PREMOŽENJE- VSAKEMU PO NJEGOVIH ZMOŽNOSTIH. ENEMU JE DAL PET TALENTOV, DRUGEMU DVA IN TRETJEMU ENEGA.

   ČEPRAV SE ZDI KRIVIČNO , ZAKAJ SO DOBILI RAZLIČNO, PA JEZUS POJASNI: GLEDE NA ZMOŽNOSTI.
   ———————————————————————————————————————————————————-
   NISMO ENAKI, A VSAK IMA DOVOLJ, RAVNO PRAV.

   VPRAŠANJE JE, ALI ZAUPAMO GOSPODARJU, DA NAM JE RAZDELIL PRAVIČNO, DA JE DOBER IN DA VE KAJ JE ZA NAS RESNIČNO DOBRO.
   ——————————————————————————————————————————————————–
   MI NE MOREMO BITI SODNIKI, KAJ DRUGI ZMORE IN MORA PRIDOBITI.
   PA VENDAR SMO TAKO POGOSTO SODNIKI. KLUB TEMU JE NA NAS LE, DA DRUGEMU POMAGAMO IN GA SPODBUJAMO, NAJ TRGUJE IN NE LENARI. KOLIKO NAJ PRIDOBI NE VEMO.

   TISTI ČLOVEK, KI JE V ZAPORU NI NUJNO SLABŠI OD MENE ALI TEBE.
   ———————————————————————————————–
   NJEGOV POTREBNI DELEŽ POMNOŽITVE TALENTOV JE MOGOČE LE TAKŠEN, DA SE BORI PROTI SKUŠNJAVI, DA BI NE NAREDIL KAJ HUJŠEGA.
   ——————————————————————————————————————————————————
   LAHKO JE DOBIL LE EN TALENT IN TEGA MORA POMNOŽITI.

   KAKOR JE TA PREPROSTA LOGIKA POMEMBNA, DA NE OBSOJAMO, LAHKO IZ NJE ŽIVIMO TUDI BREZ NEZDRAVE TEKMOVALNOSTI IN ZAVISTI.
   ——————————————————————————————————————————————————
   IMAMO DOVOLJ, RAVNO PRAV IN DRUGI NIMA PREVEČ.
   BOG VE KAJ POTREBUJEMO, ZATO NI RAZLOGA ZA ZAVIST.
   TRETJE, KAR LAHKO V PRILIKI VIDIMO JE, GOSPODARJEV ODGOVOR. VSAKEMU, KI PRINESE TALENTE, GOSPODAR PRAVI:”PRAV , DOBRI IN ZVESTI SLUŽABNIK”!

   KAKO REDKO SE ZAVEDAMO, DA SMO PRAVZAPRAV NA SVETU SLUŽABNIKI, TISTI, KI JIM JE PREMOŽENJE ZAUPANO V UPRAVLJANJE, NISMO PA NIKOLI GOSPODARJI.
   —————————————————————————————————————————————————
   GOSPODAR JE VEDNO LE EDEN IN TO JE BOG.
   —————————————————————————————————————————————————–

   IN PRAV IZ TE POZABLJIVOSTI IZVIRA NESREČA TRETJEGA SLUŽABNIKA, KI VIDI V GOSPODARJU PREDVSEM TRDEGA ČLOVEKA. TA NESREČNEŽ NAMREČ UGOTAVLJA IN PRAVI GOSPODARJU:” GOSPODAR, VEDEL SEM, DA SI TRD ČLOVEK: ŽANJEŠ, KJER NISI SEJAL, IN ZBIRAŠ, KJER NISI RAZSUL.”

   V TEM ODGOVORU JE SKRITA VSA NESREČA SLUŽABNIKA.
   ———————————————————————————————————————————————————
   KAR JE PREJEL, TEGA NE RAZUME KOR DAR AMPAK KOT BREME.
   ————————————————————————————-
   SAM PRAVI:” ZBAL SEM SE IN SEM ŠEL TER ZAKOPAL TVOJ TALENT V ZEMLJO. GLEJ, TU IMAŠ, KAR JE TVOJEGA!”
   PREVEVATA GA NAMREČ STRAH IN JEZA.
   ———————————————————————————————————————————————–
   STRAH, DA NE BO USPEL DOBRO TRGOVATI, TER JEZA BIN KRIVICA, DA MORA TRGOVATI S TALENTOM, OBRESTI PA BO TAKO ALI TAKO POBRAL GOSPODAR.

   VSE LAHKO RAZUMEMO KOT DAR, ZA KATEREGA SMO ODGOVORNI BOGU IN BLIŽNJIM, LAHKO PA SI ZAMIŠLJAMO, DA JE VSE KAR SMO IN IMAMO NAŠA LAST, SE BOMO VES ČAS BALI, DA NAM BO KDO KAJ ODNESEL, KRIVICA BO, DA DRUGI PRIČAKUJE KORIST ITD…

   ČE PA JE DAR, POTEM BOMO DOŽIVLJALI VESELJE OBDARJENOSTI, VESELJE NAD DAROVALCEM IN NE NAZADNJE TUDI VESELJE NAD OPRAVLJANJEM Z DAROM , KI RAZVESELJUJE DAROVALCA IN BLIŽNJE (Mirenski grad).

   http://www.mirenski-grad.si/en/node/5410

   Vse, kar imamo, smo in da živimo , VSE JE DAR OD GOSPODA. Razmislimo vsak pri sebi , kaj pri tej Jezusovi priliki mi delamo narobe, poglejmo kaj nas uči Jezus.

   Jezus nas uči, da On ve kaj mi potrebujemo in je vsak dobil dovolj. On že ve kaj dela, zato zmeraj poudarjam, kako važno je ZAUPANJE V GOSPODA. BREZ NJEGA NE MOREMO NIČESAR STORITI.
   V življenju tako radi postajamo zavistni,: zakaj ima sosed to in ono jaz pa ne, zakaj je on filmski igralec, zakaj je ta pevec jaz pa ne, zakaj ne morem biti kot Mati Terezija, zakaj nimam družine, zakaj se mi to dogaja , zakaj, zakaj in še enkrat zakaj?.
   Želimo talente in nekaj, kar ni Gospod predvidel za nas, za naše življenje. S tem tudi Gospoda zelo prizadenemo, žalimo in Ga ne priznavamo za GOSPODARJA . Če delamo tako, je pač to naša volja.

   Vsak človek je dobil talente in ostale stvari od Boga in bo tudi dajal odgovor Njemu za upravljanje in “svoje trženje s temi talenti “.
   Ljudje nismo lastniki ničesar. LASTNIK VSEGA JE BOG. Hiša, ki jo ima nekdo, stanovanje, službo, družino, avto, mesto, država, itd …vse to je dar od Gospoda . Če imaš hišo, si prejel talent in ostale darove, da si si jo sezidal itd…

   Zato je tako pomembno, da prosimo Gospoda in molimo v ta namen, da bomo lahko zaupali vse Njemu. Potem se ne bomo bali in si krčevito lastili stvari, ki niso naše, ampak Njegove. On nas bo vodil po poti, nas razsvetljeval, dajal in pomagal. ZAHVALJUJMO SE MU ZA VSE DAROVE, KI SMO JIH PREJELI IN GA SLAVIMO!

   Če bomo živeli po Božji Besedi in zaupali Gospodu ne bomo zavistni, veselili se bomo, če ima sosed nekaj kar jaz nimam, moj sodelavec itd…; veselili se bomo zaradi tega, ker vse daje Gospod in če imamo ljubezen do Gospoda, se bomo veseli tudi za svoje sosede, sodelavce in za ljudi po svetu.

   Izročimo svoje talente Gospodu in vse skrbi, prosimo Ga, da nas bo naučil “trgovati z njimi v našem življenju”, da ne bomo NEKORISTNI SLUŽABNIKI.

   Odgovori
6. Hvala says:

   10. avgusta, 2020 at 17:32

   KAJ JE PRAVZAPRAV EDEN NAJVEČJIH GREHOV ? KAJ PRAVI JEZUS?
   —————————————————————————————–

   KRISTJANI SMO NAVAJENI, DA SI SPRAŠUJEMO VEST BOLJ ALI MANJ V DUHU ZAPOVEDI IN PREPOVEDI.

   KO PA POGLEDAMO V JEZUSOVE PRILIKE, NAS NAJBRŽ PRESENETI, DA VEČNEGA POGUBLJENJA OZ. NAJSTROŽJE KAZNI NE PRINAŠAJO GREHI , KI JIH IMAMO OBIČAJNO V GLAVI: UMOR, PREŠUŠTVO, HUDA KRAJA IPD ..

   POGLEJMO TRI (3) PRILIKE, V KATERIH JEZUS GOVORI GREHIH, KI PRINAŠAJO VEČNO SMRT.
   ——————————————————————————————————————————————————-

   TO SO PRILIKE:

   – O BOGATAŠU IN UBOGEM LAZARJU,
   -O POSLEDNJI SODBI,
   – PRILIKA O TALENTIH
   ——————————————————

   PRILIKA O BOGATAŠU IN UBOGEM LAZARJU GOVORI O MOŽU, KI JE PREPROSTO POVEDANO POLN SEBE. OBLAČI SE V ŠKRLAT, KI PREDSTAVLJA SKORAJ BOŽANSKO SAMOZADOSTNOST IN VELJAVO. TUDI PO SMRTI SE NE OBRNE LAZARJA , KER ZANJ NI DOSTI VREDEN, DA BI Z NJIM GOVORIL,

   LAHKO BI REKLI, DA SO NAPUH, SAMOZADOSTNOST IN SEBIČNOST RAZLOG ZA POGUBLJENJE. BOGATAŠ NI NAREDIL NIČ NAROBE, RAZEN TO, DA NI STORIL NIČESAR DOBREGA. SKRBEL JE ZASE IN ZA SVOJE UGODJE. MAR NI TO POGOST POJAV DANAŠNJEGA ČLOVEKA?
   ——————————————————————————————————————————————————–

   V PRILIKI O POSLEDNJI SODBI PRAVI SIN ČLOVEKOV TISTIM, KI BODO NA LEVICI: “PROČ IZPRED MENE , PREKLETI , V VEČNI OGENJ, KI JE PRIPRAVLJEN HUDIČU IN NJEGOVIM ANGELOM! KAJTI LAČEN SEM BIL IN MI NISTE DALI JESTI, ŽEJEN SEM BIL,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,(Mt 25, 41-46).

   TUDI V TEJ PRILIKI NAM JEZUS NE GOVORI, DA JE NAJHUJŠI GREH POVEZAN Z DESETIMI ZAPOVEDMI ALI Z ISKANJEM RESNIČNE SVOBODE IN PADCI V GREH, AMPAK Z NEZMOŽNOSTJO VIDETI BLIŽNJEGA V STISKI IN NANJO ODGOVORITI.
   ——————————————————————————————————————————————————–

   TRETJA PRILIKA , KI GOVORI O TAKO IMENOVANEM GREHU OPUSTITVE, KI MU SLEDI VEČNO POGUBLJENJE, PA JE PRILIKA O TALENTIH (Mt 25,14-30).

   GOSPODAR JE JEZEN ZARADI LENOBE SLUŽABNIKA, KI NI CENIL DARU, KI GA JE PREJEL, KAJ ŠELE GOSPODARJA, KI MU GA JE ZAUPAL.
   TOREJ ŠE ENA OD PRILIK, KI GOVORI, DA NI NAJHUJE, ČE ČLOVEK NAREDI KAJ NAROBE, HUJE JE , ČE NIČESAR NE NAREDI. (Mirenski grad).
   ——————————————————————————————————————————————————-
   Včasih gledamo in občudujemo talente pri drugih, si zaželimo, da bi imeli ta ali oni talent, ki ga ima nekdo, hrepenimo po tistem , česar nam ni Gospod podaril, nismo pa zadovoljni s tistim, kar nam je dal, niti se Mu ne zahvaljujemo za to, niti svojega talenta ne izkoristimo v življenju!

   http://www.mirenski-grad.si/o-poniznosti-o-grehu-misijonski-nagovor-na-ro-2017

   Odgovori
7. Miro says:

   10. avgusta, 2020 at 15:41

   NEKI MLADENIČ JE PATRA LEOPOLDA UDARIL PO LICU, ON PA MU JE NASTAVIL ŠE DRUGO, REKOČ: »DAJ MI ŠE ENO!«

   »Ponižnost, ki je resničnost, nas uči, da je samo Bog bitje, ki je samo od sebe in neskončno popolno. Mi pa smo sami od sebe le nič pred Bogom. Z druge strani pa spoznavamo, da ima ta nič vseeno nekaj, kar je popolnoma njegovo. Njegova je krivda, ko privoli v greh. V luči te resničnosti smo dolžni dajati slavo Bogu in priznavati, da smo vredni tem večje kazni, čim večja je naša krivda,« je poudarjal sv. Leopold Mandić.

   Knjiga z naslovom »Sv. Leopold Mandić«, ki jo je napisal p. Pietro Bernardi, med drugim navaja tudi več zanimivih primerov o resnični ponižnosti. Iz njih je razvidno, da pater Leopold ni samo govoril in pisal o ponižnosti, ampak je bil tudi sam izjemno ponižen, tako rekoč utelešena ponižnost. Na primer 14. junija 1934 na tramvaju. Pater Leopold hoče izstopiti. Zaradi velike gneče nevede stopi nekemu mladeniču na prste. Ta ga udari po licu. Pater mu mirno nastavi še drugo, rekoč: »Daj mi še eno! Nerodno mi je hoditi okoli rdeč samo po eni strani.« Fanta je bilo tako sram, da je pokleknil in prosil patra odpuščanja. Pater ga je prijazno potrepljal po rami, rekoč: »Nič hudega, nič hudega, prijatelja sva kakor prej!«

   Molimo za notranjo osvoboditev od grešnega napuha in za pridobitev duha resnične ponižnosti pred Bogom; naj nam sv. pater Leopold Mandić izprosi spoznanje, da je vse dobro v nas od Boga!

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Sv. pater Leopold, prosi za nas!

   Odgovori
8. Janez says:

   10. avgusta, 2020 at 14:37

   Papež Frančišek: Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti

   Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti!
   »Da bi Boga ljubili konkretno, je treba ljubiti brate in sestre, kar pomeni, da zanje molimo, pa če so nam simpatični ali ne. Moliti je treba tudi za sovražnike in ne puščati prostora za zavist in ljubosumnost ali za obrekovanje, ki osebe uničuje. Moč, da lahko ljubimo na ta način, pa nam daje vera, ki premaga duha sveta, lažnivca, ki ločuje.

   Hudobni duh sveta je lažnivec
   V odlomku iz Prvega Janezovega pisma (1 Jn 4,19-5,4) apostol Janez govori o posvetnosti. Ko pravi ’tisti, ki so rojeni iz Boga, lahko premagajo svet’, govori o vsakodnevnem boju proti duhu sveta, ki je lažnivec, je duh navideznosti, brez obstojnosti. Medtem pa je Božji Duh resničen. Duh sveta je duh nečimrnosti, duh stvari, ki nimajo moči, ki nimajo temelja, ki padejo. Duh sveta je napolnjen z zrakom in je prevarant, saj je sin očeta laži hudiča.

   Ljubiš Boga? Ljubiš brata?
   Apostol Janez nam v svojem pismu ponuja pot konkretnosti Božjega Duha, ki pa se ne poslužuje fantazij. Reči in storiti sta ena in ista stvar. Če imaš Božjega Duha, boš delal dobre stvari. Apostol Janez nam pravi nekaj vsakdanjega: ‘kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, ki ga ne vidi’. Če nisi zmožen ljubiti nekaj, kar vidiš, kako boš potem ljubil nekaj, kar ne vidiš? To je fantazija. Ljubimo to, kar vidimo, česar se lahko dotaknemo, kar je realnost, ne pa fantazij, ki jih ne vidimo.

   Če nisi zmožen ljubiti Boga v konkretnem, ni res, da ljubiš Boga. Duh sveta je duh ločitve. Ko se vplete v družino, v skupnost, v družbo, vedno ustvarja ločitve, vedno. Ločitve rastejo in prideta sovraštvo in vojna. Janez gre še dalje in zapiše: ‘Če kdo pravi: ”Ljubim Boga”, a sovraži svojega brata, je lažnivec.’ To pomeni otrok duha sveta, ki je čista laž, čista navideznost. In to je nekaj, o čemer je dobro premisliti: Ali ljubim Boga? A pojdimo k preizkusnemu kamnu in poglejmo, kako ljubiš svojega brata, poglejmo, kako ga ti ljubiš.

   Molim? Želim slabo? Opravljam?
   Tri znamenja kažejo, če kdo ljubi svojega brata. Smejimo se lahko na različne načine. V cirkusu se smejijo klovni, a v srcu velikokrat jočejo. Najprej smo povabljeni k molitvi za bližnjega, tudi za tiste, ki mi niso všeč in za katere vem, da me ne marajo; tudi za tistega, ki me sovraži, tudi za sovražnika, kakor je rekel Jezus. Če ne molim, je to znamenje, da ne ljubim. Prvo znamenje. Vprašanje, ki si ga vsi moramo zastaviti: Ali molim za druge? Za vse, konkretne, za tiste, ki so mi simpatični in tiste ki so antipatični, tiste, ki so mi prijatelji in tiste, ki niso prijatelji. To je prvo. Druga znamenje. Ko v sebi čutim čustva ljubosumnosti, zavisti in me prime, da bi jim želel slabo … To je znamenje, da ne ljubiš. Zaustavi se. Ne dopusti, da bi ta čustva rasla, saj so nevarna. Ne dovoli jim rasti. Bolj vsakdanje znamenje, da ne ljubim bližnjega in zatorej ne morem reči, da ljubim Boga, pa je opravljanje. Dobro si vtisnimo v srce in v glavo: če opravljam, ne ljubim Boga, kajti z opravljanjem uničujem tisto osebo. Opravljanja so kakor medeni bomboni, ki so sicer dobri, pojem enega za drugim, a želodec se z mnogimi bomboni uniči. Lepo je, sladko je opravljati, zdi se lepa stvar. Vendar uničuje. In to je znamenje, da ti ne ljubiš.

   Vera nam daje moč
   Če oseba preneha opravljati, je zelo blizu Bogu. Ne opravljati namreč pomeni, da varujemo drugega, varujemo Boga v drugem. Duh sveta se premaga s tem duhom vere: verovati, da je Bog v mojem bratu, v moji sestri. Zmaga, ki je premagala svet, je naša vera. Samo z veliko vere se lahko hodi dalje po tej poti. Ne s človeškimi mislimi ‘zdrave pameti’ … ne, te ne služijo ničemur. Pomagajo, a ne služijo ničemur v tem boju. Samo vera nam bo dala moč, da ne bomo opravljali, da bomo molili za vse, tudi za sovražnike, in da ne bomo pustili bohotiti se čustvom zavisti in ljubosumja. Gospod nas s tem odlomkom iz Prvega pisma apostola Janeza prosi za konkretnost v ljubezni. Ljubiti Boga. A če ne ljubiš brata, ne moreš ljubiti Boga. In če praviš, da ljubiš svojega brata, a ga v resnici ne ljubiš, ampak sovražiš, si lažnivec.«

   Papež Frančišek , Rim 10.1.2019

   Odgovori
9. Janez says:

   10. avgusta, 2020 at 14:28

   Papež Frančišek: Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti

   Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti!
   »Da bi Boga ljubili konkretno, je treba ljubiti brate in sestre, kar pomeni, da zanje molimo, pa če so nam simpatični ali ne. Moliti je treba tudi za sovražnike in ne puščati prostora za zavist in ljubosumnost ali za obrekovanje, ki osebe uničuje. Moč, da lahko ljubimo na ta način, pa nam daje vera, ki premaga duha sveta, lažnivca, ki ločuje.

   Duh sveta je lažnivec
   V odlomku iz Prvega Janezovega pisma (1 Jn 4,19-5,4) apostol Janez govori o posvetnosti. Ko pravi ’tisti, ki so rojeni iz Boga, lahko premagajo svet’, govori o vsakodnevnem boju proti duhu sveta, ki je lažnivec, je duh navideznosti, brez obstojnosti. Medtem pa je Božji Duh resničen. Duh sveta je duh nečimrnosti, duh stvari, ki nimajo moči, ki nimajo temelja, ki padejo. Duh sveta je napolnjen z zrakom in je prevarant, saj je sin očeta laži.

   Ljubiš Boga? Ljubiš brata?
   Apostol Janez nam v svojem pismu ponuja pot konkretnosti Božjega Duha, ki pa se ne poslužuje fantazij. Reči in storiti sta ena in ista stvar. Če imaš Božjega Duha, boš delal dobre stvari. Apostol Janez nam pravi nekaj vsakdanjega: ‘kdor ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, ne more ljubiti Boga, ki ga ne vidi’. Če nisi zmožen ljubiti nekaj, kar vidiš, kako boš potem ljubil nekaj, kar ne vidiš? To je fantazija. Ljubimo to, kar vidimo, česar se lahko dotaknemo, kar je realnost, ne pa fantazij, ki jih ne vidimo.

   Če nisi zmožen ljubiti Boga v konkretnem, ni res, da ljubiš Boga. Duh sveta je duh ločitve. Ko se vplete v družino, v skupnost, v družbo, vedno ustvarja ločitve, vedno. Ločitve rastejo in prideta sovraštvo in vojna. Janez gre še dalje in zapiše: ‘Če kdo pravi: ”Ljubim Boga”, a sovraži svojega brata, je lažnivec.’ To pomeni otrok duha sveta, ki je čista laž, čista navideznost. In to je nekaj, o čemer je dobro premisliti: Ali ljubim Boga? A pojdimo k preizkusnemu kamnu in poglejmo, kako ljubiš svojega brata, poglejmo, kako ga ti ljubiš.

   Molim? Želim slabo? Opravljam?
   Tri znamenja kažejo, če kdo ljubi svojega brata. Smejimo se lahko na različne načine. V cirkusu se smejijo klovni, a v srcu velikokrat jočejo. Najprej smo povabljeni k molitvi za bližnjega, tudi za tiste, ki mi niso všeč in za katere vem, da me ne marajo; tudi za tistega, ki me sovraži, tudi za sovražnika, kakor je rekel Jezus. Če ne molim, je to znamenje, da ne ljubim. Prvo znamenje. Vprašanje, ki si ga vsi moramo zastaviti: Ali molim za druge? Za vse, konkretne, za tiste, ki so mi simpatični in tiste ki so antipatični, tiste, ki so mi prijatelji in tiste, ki niso prijatelji. To je prvo. Druga znamenje. Ko v sebi čutim čustva ljubosumnosti, zavisti in me prime, da bi jim želel slabo … To je znamenje, da ne ljubiš. Zaustavi se. Ne dopusti, da bi ta čustva rasla, saj so nevarna. Ne dovoli jim rasti. Bolj vsakdanje znamenje, da ne ljubim bližnjega in zatorej ne morem reči, da ljubim Boga, pa je opravljanje. Dobro si vtisnimo v srce in v glavo: če opravljam, ne ljubim Boga, kajti z opravljanjem uničujem tisto osebo. Opravljanja so kakor medeni bomboni, ki so sicer dobri, pojem enega za drugim, a želodec se z mnogimi bomboni uniči. Lepo je, sladko je opravljati, zdi se lepa stvar. Vendar uničuje. In to je znamenje, da ti ne ljubiš.

   Vera nam daje moč
   Če oseba preneha opravljati, je zelo blizu Bogu. Ne opravljati namreč pomeni, da varujemo drugega, varujemo Boga v drugem. Duh sveta se premaga s tem duhom vere: verovati, da je Bog v mojem bratu, v moji sestri. Zmaga, ki je premagala svet, je naša vera. Samo z veliko vere se lahko hodi dalje po tej poti. Ne s človeškimi mislimi ‘zdrave pameti’ … ne, te ne služijo ničemur. Pomagajo, a ne služijo ničemur v tem boju. Samo vera nam bo dala moč, da ne bomo opravljali, da bomo molili za vse, tudi za sovražnike, in da ne bomo pustili bohotiti se čustvom zavisti in ljubosumja. Gospod nas s tem odlomkom iz Prvega pisma apostola Janeza prosi za konkretnost v ljubezni. Ljubiti Boga. A če ne ljubiš brata, ne moreš ljubiti Boga. In če praviš, da ljubiš svojega brata, a ga v resnici ne ljubiš, ampak sovražiš, si lažnivec.«

   Papež Frančišek , Rim 10.1.2019

   Odgovori
10. Hvala says:

    10. avgusta, 2020 at 13:48

    1. berilo: 1 Kr 19,9a.11-13; Psalm: Ps 85; 2. berilo: Rim 9,1-5; Evangelij: Mt 14,22-33
    19. navadna nedelja, Terezija Benedikta(Edith Stein), redovnica
    09 08 2020

    SI UPAM IZ ČOLNA ?

    Ko pridejo preizkušnje ali stiske, se nam hitro zgodi občutek, da nas je Jezus zapustil.
    Nekaj podobnega so doživeli tudi njegovi učenci. Na Jezusovo pobudo so pluli na drugo
    stran jezera in se zaradi viharja znašli v življenjski nevarnosti. Čeprav so bili izkušeni ribiči,
    so se zbali za svoje življenje, ko je veter z valovi premetaval njihov čoln. Jezus je ta čas na
    gori molil na samem. Ko so bili sredi največjih težav,
    je prišel do njih po morju in jih s svojim nenadnim
    prihodom povsem presenetil. Na ta način jim je na
    konkreten način pokazal, da je z njimi tudi takrat, ko
    se jim zdi, da so ostali sami in njega ni z njimi.
    Ta dramatični dogodek na Galilejskem morju je med
    drugim razkril tudi Petrovo podobo. Zelo dobro se
    vidi njegova hitra odzivnost, nagnjenost k delovanju,
    ne da bi prej premislil, kaj počne. Zaradi tega je
    pogosto doživel neuspeh, kar pa ga je vedno
    privedlo do obžalovanja. Jezus je pogosto privedel
    svoje učence v različne preizkušnje in stiske, da bi
    lahko jasneje videli, da ni povsem preprosto hoditi po njegovi poti, da to tudi nekaj stane.
    Lahko rečemo, da je veliko neuspehov v našem krščanskem življenju in delovanju
    posledica podobnega ravnanja, kot je bilo Petrovo – preveč impulzivno in čustveno. Na
    srečo se je Peter v trenutku svojega neuspeha oklenil Jezusa in se ga trdno držal. Vsakič,
    ko je padel, je vstal. Njegovi neuspehi so ga vodili k temu, da je še bolj vzljubil Jezusa in
    mu povsem zaupal. Na ta način nam je vzgled, kako naj mi ravnamo v trenutkih svojih
    neuspehov, padcev.
    Gospod ves čas bdi nad nami, še posebej v trenutkih skušnjav in težav. Jezus nam
    zagotavlja, da se nam ni potrebno bati ničesar, če zaupamo vanj in v njegovo veliko
    ljubezen do nas. Ko nam grozijo nesreče ali preizkušnje, odgovorimo nanje z vero in
    upanjem v Božjo ljubezen, skrb in navzočnost. Obujajmo v sebi zaupanje v Gospoda, v
    njegovo moč in pomoč.
    V takšnih trenutkih se lahko obrnemo nanj z molitvijo: »Gospod Jezus, pomagaj mi z
    darom Svetega Duha, da ti bom vedno zaupal in nikoli dvomil v tvojo navzočnost in moč,
    da mi pomagaš. V trenutkih dvoma in šibkosti naj se oklepam tebe, kot se te je Peter.
    Okrepi mojo vero, da bom lahko zvesto hodil po poti, na katero si me poklical.«
    Hvala ti, Jezus, moj vodnik in prijatelj, da mi padce v vodo ne kažeš kot napake, ki me
    ustavijo. Kažeš mi jih kot del življenja, ko sem se s tvojo pomočjo upal stopiti iz čolna in

    hoditi po vodi tja, kamor me vabiš ti.
    Vmes bom padel, ti pa si tam vsakič, da me dvigneš.
    Tudi ko izgubim pogled, ga ti ne – hvala ti, čudoviti Gospod.

    Odgovori