Članki za dušo

15.019 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   31. avgusta, 2020 at 6:57

   ODPRIMO SVOJE SRCE GOSPODU IN HVALEŽNO SPREJMIMO, KAR NAM ŽELI PODARITI!

   BOŽJA BESEDA: »Prepustil se je Gospodu, naj ga osvobodi, naj ga reši, saj ima z njim veselje« (Ps 22,9).

   Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Gospod, Ti si naše veselje, naša radost! Hvala za tvojo odrešujočo Besedo, ki nas razsvetljuje v srcu in nam prinaša mir in veselje, ki nam ga ta svet ne more dati!

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   30. avgusta, 2020 at 22:27

   ALI JE DOVOLJ MOLITEV ZA NAŠO ODREŠITEV? ZAKAJ NE?
   »Ali obstaja za kristjane molitev, ki bi jo lahko molil in si s tem zagotovil odrešitev?« Pomembno je vedeti, da odrešitve ne prejmeš, če izrečeš neko molitev ali izgovoriš določene besede. Sveto pismo nikjer ne piše o tem, da bi nekdo prejel odrešitev tako, da bi molil. Molitev ni svetopisemski način odrešitve. Metoda odrešitve po Svetem pismu je spreobrnitev [naša odvrnitev od grehov in grešnega življenja brez Boga] in vera v Jezusa Kristusa. Evangelij po Janezu 3,16 nam tako pravi: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Odrešitev zato po Svetem pismu dobimo z milostjo po veri (Pismo Efežanom 2,8), tako da sprejmemo Jezusa za Odrešenika (Evangelij po Janezu 1,12) in ponižno zaupamo samo Jezusu (Evangelij po Janezu 14,6; Apostolska dela 4,12), ne da izgovarjamo le neko molitev. Več je potrebno!

   Svetopisemsko sporočilo odrešitve je preprosto in jasno ter obenem čudovito in nas opogumlja. Vsi ljudje smo zgrešili proti Bogu (Pismo Rimljanom 3,23). Razen Jezusa Kristusa ni nikogar, ki bi vse življenje živel brez greha (Pridigar 7,20). Zaradi svojega greha si zaslužimo Božjo sodbo (Pismo Rimljanom 6,23) in ta sodba je telesna smrt, ki ji sledi večna duhovna smrt, ker nismo živeli brez greha ter verovali in sprejeli Boga v naše življenje. Zaradi svojega greha in zaslužene kazni zanj ter odklanjanja Jezusa, ki nas vabi k Sebi, ne moremo sami, s svojimi močmi in prizadevanji, storiti ničesar, da bi se spravili z Bogom, da bi nam Bog odpustil. Bog nam je pomagal k odrešitivi z Jezusom Odrešenikom, ki je prišel na svet za nas. Vera v Boga in Božja Ljubezen je tako tista Milost, ki nam jo Boga poklanja v svoji Dobroti, Ljubezni in Usmiljenju. Bog ve koliko kot grešni ljudje zmoremo in koliko tehtamo in nam hoče pomagati, saj ve, da brez Njega ne moremo storiti ničesar. Brez Boga nam ne zraste niti nov las na glavi. Ker nas je Bog tako zelo ljubil, je Bog poslal Odrešenika na Zemljo tako, da se je Bog Sin utelesil v osebi Jezusa Kristusa. Jezus je živel popolno življenje, kot pravi človek in pravi Bog med nami na Zemlji, ki je bilo všeč Bogu, in nam razodel, kdo je Bog ter nas Učil v evangeljskih prilikah, delal dobra dela med ljudmi in čudeže. Vendar pa je človeštvo zavrnilo Jezusa in ga usmrtilo s križanjem. V tem strašnem dejanju je Jezus umrl namesto nas grešnike. Jezus je vzel jezo in obsodbo za greh nase in umrl namesto nas, kot naš nadomestnik, zaradi velike Božje Ljubezni in Usmiljenja (Drugo pismo Korinčanom 5,21). Jezus je bil potem obujen od mrtvih (Prvo pismo Korinčanom 15), s čimer je dokazal, da je bilo njegovo plačilo za greh zadostno in da je premagal greh, smrt in hudiča. Posledica Jezusove žrtve je, da je Bog dosegel odrešitev za nas. Bog vsem nam zapoveduje, naj se spreobrnemo [odvrnemo od greha] (Apostolska dela 17,30–31) in se priklonimo Jezusu, ker je v celoti plačal ceno za naše grehe (Prvo Janezovo pismo 2,2). Odrešitev dobimo, če častimo in verujemo v Jezusa kot svojega Gospoda in Odrešenika, živimo tako kot Jezus Kristus in ne le takrat, ko izgovorimo neko molitev.

   To pa ne pomeni, da ne moremo vključiti molitve v sprejetje naše odrešitve. Če veruješ v evangelij, moliš k Bogu, živiš pravično in spolnjuješ evangelij ter Božjo Voljo, se kot dober kristjan in dober človek spreobrneš [odvrneš od greha] in zaupaš v Jezusa kot svojega Gospoda in Odrešenika. Zato je prav, dobro in primerno, če izraziš to vero Bogu v iskreni in goreči molitvi. Molitvi, ki se nadaljuje v Tvojem pravičnem in evangeljskem življenju, ki odseva in izžareva Kristusa v Tvojem Življenju v odnosu do bližnjih z dobrimi deli in služenju drugim. Sporazumevanje z Bogom skozi molitev je tako naraven način napredovanja od strinjanja z dejstvi o Jezusu do popolnega zaupanja vanj kot Gospoda in Odrešenika. Molitev je naravna posledica tega, da položiš svojo vero za odrešitev samo v Jezusa, ki ga nosiš v duši in svojem srcu in to dejavno živiš in izkazuješ v svojem življenju. Bistvenega pomena za odrešitev kristjanov zato ni to, da bi izrekli Bogu gorečo molitev. Če izrečeš le neko molitev, te to ne more odrešiti, saj moraš tudi pobožno in pravično živeti po Božji Volji in evangeliju Jezusa Kristusa! Če si prepričan v svojo potrebo po odrešenju, ki ga lahko dobiš samo v Jezusu Kristusu, položi svojo vero vanj in živi tako kot nas je učil Jezus. Iskreno zaupaj njegovi smrti na križu in za vse nakot edini zadostni žrtvi za tvoje in vse naše grehe. Popolnoma se zanesi samo nanj kot svojega Odrešenika in Gospoda, preko katerega edino lahko pridemo v Nebeško Domovino k Bogu Očetu in se odrešimo.

   1. Matej 24:13: »Kdor pa bo zdržal do konca, ta bo rešen.«
   2. Apostolska dela 16:30, 31: »Veruj v Gospoda Jezusa in boš rešen.« Pomen: Če želimo biti rešeni, moramo verovati v Jezusa.
   3. Pismo Timoteju: »To je dobro in sprejemljivo v očeh našega Rešitelja, Boga, ki hoče, da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice.« Pomen: Verovanje v Jezusa mora temeljiti na točnem in dognanem spoznanju iz Svetega pisma, kjer nam govori Bog.
   4. Hebrejcem 5:9: »[Jezus] je omogočil večno rešitev vsem tistim, ki so mu poslušni.« Pomen: Če ljudje želijo biti rešeni, morajo poznati in ubogati Jezusove zapovedi.

   Gotquestions et altro

   NAŠ KRIŽ
   Gospod, kakšen križ je to Gospod? Križ, ki sploh ni križ. Zdaj že poznam kaj je potrebno. Ves se moram prepustiti tebi; in odslej, s tvojo pomočjo, bodo vsi moji križi vedno takšni. Naj se zgodi in izpolni najpravičnejša, najbolj ljubeča Božja volja, naj se jo vekomaj časti in poveličuje nad vsem! Amen. Jose Escriva nas tako kratko opogumlja: »Ko pa križ postane resen in težak, bo Jezus poskrbel, da bomo napolnjeni z mirom. Postal bo naš Simon iz Cirene in bo lajšal naše breme. Zaupajmo in Verujmo Gospodu«

   Odgovori
3. Miro says:

   30. avgusta, 2020 at 20:33

   BOG SE JE RAZODEL KOT “MOČNI, MOGOČNI” (PS 24,8-10), TISTI, KATEREMU “NI NIČ NEMOGOČE”(Lk 1,37)!

   Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih kratko in jasno podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Kaj nam Jezus Kristus razodeva o Očetovi skrivnosti?

   Jezus Kristus nam razodeva, da je Bog “Oče”, ne samo, ker je stvarnik vesolja in človeka, ampak predvsem zato, ker večno rojeva v svojem naročju Sina, ki je njegova Beseda, “odsvit njegovega veličastva in podoba njegovega bistva” (Heb 1,3).

   Kdo je Sveti Duh, ki nam ga razodeva Jezus Kristus?

   Sveti Duh je tretja oseba presvete Trojice. Je Bog, prav isti Bog z Očetom in Sinom. “Izhaja iz Očeta” (Jn 15,26), ki je kot počelo brez počela, izvir vsega troedinega življenja. Izhaja tudi iz Sina (Filioque) zaradi večnega daru, ki ga Oče naklanja Sinu. Poslan od Očeta in učlovečenega Sina, Sveti Duh vodi Cerkev “k spoznanju vse resnice” (Jn 16,13).

   Kako Cerkev izraža svojo trinitarično vero?

   Cerkev izraža svojo trinitarično vero tako, da izpoveduje enega Boga v treh osebah: Očeta in Sina in Svetega Duha. Tri božje osebe so en Bog, ker je vsaka izmed njih istovetna s polnostjo ene same in nerazdeljive božje narave. Tri božje osebe so stvarno različne med seboj edinole v odnosih, ki postavljajo te osebe v medsebojno razmerje: Oče rojeva Sina, Sin je rojen od Očeta, Sveti Duh izhaja iz Očeta in Sina.

   Kako delujejo tri božje osebe?

   Božje osebe, ki so neločljive v tem, kar so, so neločljive tudi v tem, kar delajo: Trojica ima eno samo in prav isto delovanje. Toda v enem samem božjem delovanju je vsaka oseba navzoča glede na svojski način, ki ji je lasten v Trojici.

   Kaj pomeni, da je Bog vsemogočen?

   Bog se je razodel kot “Močni, Mogočni” (Ps 24,8-10), tisti, kateremu “ni nič nemogoče” (Lk 1,37). Njegova vsemogočnost je vesoljna, skrivnostna in se razodeva v stvarjenju sveta iz nič ter v stvarjenju človeka iz ljubezni, a zlasti v učlovečenju in v vstajenju svojega Sina, v daru posinovljenja in odpuščanja grehov. Zato se Cerkev obrača s svojo molitvijo na “Vsemogočnega večnega Boga” (“Omnipotens sempiterne Deus …”).

   (vir: Kompendij KKC, 46-50)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Janez says:

   30. avgusta, 2020 at 18:18

   ČLOVEŠKA DOBROTA, ODSEV BOŽJE DOBROTE.- POVZETEK MISLI ( avtor brat Alojz iz Taizeja)
   »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

   Božja dobrota bo imela v življenju slehernega človeka zadnjo besedo. Da bi bila vera v Božjo dobroto prepričljiva, mora dobiti obliko, se utelesiti v preprostem življenju vzajemne delitve in zastonjskosti, kjer je odpuščanje v središču odnosov. Odkrivanje Božje dobrote postane klic za prebujanje dobrote v našem lastnem življenju. Poslušati evangeljski klic k dobroti ni enako temu, da si nekdo postavi visoko moralni cilj in ga nato skuša doseči. Božja beseda je živa: če pustimo, da klic pade v naša ušesa, bo to v naših srcih sprožilo spremembo, klic nas bo pritegnil in naša volja mu bo rada sledila.

   Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov.

   Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova).

   »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

   Dobrota ni prazna beseda, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. »Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (Brat Roger iz Taizeja).

   Odgovori
5. Janez says:

   30. avgusta, 2020 at 18:14

   O DOBROTI (Dr. Friderik Viljem Faber povzetek knjižice)
   Posebno ena sila, ena moč je v človeku, katero vse premalo upoštevamo, vse premalo z njo računamo, je dovolj ne poznamo in ji ne posvečamo dovolj pozornosti… To je sila, ki je zmožna preobraziti svet, ga osrečiti ali nesreče na svetu vsaj tako zmanjšati, da bi življenje na zemlji postalo popolnoma drugačno, lepše, srečnejše… Ta čudežna sila, ta moč je dobrota.Nesrečni smo v glavnem zato, ker mi, ki sestavljamo svet, torej prebivalci zemlje, nismo dobri.Knjiga O Dobroti nima primere v literaturi o duhovnem življenju in bi jo morali prebrati vsi Evropejci, je zapisal v uvodu knjižice pater Leopold frančiškan ob izidu leta 1991.

   Kaj je torej dobrota?
   Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

   Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. Dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrota.

   Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

   Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe.Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

   Vir: Dr. Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991

   Odgovori
6. Miro says:

   30. avgusta, 2020 at 15:28

   DEČEK ČUDEŽNO OZDRAVLJEN NA PRIPROŠNJO BOŽJEGA SLUŽABNIKA ŠKOFA ANTONA VOVKA!

   Več o tem na:
   https://radio.ognjisce.si/sl/229/novice/31928/decek-cudezno-ozdravljen-na-priprosnjo-skofa-vovka.htm

   Slavimo Gospoda: Slava tebi, Jezus, ti si Vsemogočni, ti si Kristus, ti si Jagnje Božje, ti si živa Beseda … Bog bodi hvaljen zdaj in vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
   Božji služabnik škof Anton Vovk, prosi za nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   30. avgusta, 2020 at 13:22

   SV. DOMINIK SAVIO: »SVETOST JE V TEM, DA SMO VEDNO VESELI. SKUŠAMO SE IZOGIBATI GREHU, NAŠEMU VELIKEMU SOVRAŽNIKU, KI NAS OROPA BOŽJE MILOSTI IN MIRU SRCA, SKUŠAMO PA TUDI NATANČNO IZPOLNJEVATI SVOJE DOLŽNOSTI.«

   Več o petih svetnikih, ki so tudi druge učili, naj bodo veseli, in to celo v preizkušnjah na:
   https://si.aleteia.org/2020/05/20/5-svetnikov-ki-bodo-v-vas-dom-prinesli-veselje-in-humor

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Janez says:

   30. avgusta, 2020 at 11:52

   Naredi kaj sam za svojo srečo in obenem prosi Njega z molitvijo, da te blagoslovi

   1. Pojdi v družbo veselih ljudi in se napolni z vedrino in veseljem
   Strokovnjaki pravijo, da se nesreča prenaša. Če si preživel čas z nekom, ki je prepričan, da se je cel svet obrnil proti njemu, je to način razmišljanja, ki se ga zelo hitro nalezeš. Take družbe, kjer se pritožujejo in kritizirajo in obrekujejo druge se skušaj izogniti ali se je najhitreje rešiti, saj je tam preveč negativne energije. Bodi veder, saj si kristjan, ki ima Odrešenika in Prijatelja, ki te nikoli na zapusti samega. Bodi dober in strpen in se veseli življenja.

   2. Nasmej se večkrat in daruj smeh in radost tudi drugim
   Raziskave kažejo da je smeh nalezljiv in da ljudje na smeh reagirajo z nasmehom. Tako boš boljše volje ti in vsi ljudje okoli tebe. Delaj na tem, da se ne boš ukvarjal le s sebaj, ampak kaj naredil tudi za druge ljudi. Nasmejani in pozitivni ter dobri ljudje so luč vedrine in živijo dlje kot pesimisti. Bodimo vedri in optimistični ljudje in kristjani!

   3. Uči se iz svojih napak in napak drugih
   Čim prej se znebi že ustaljenega izgovora “tak pač sem”. Opazuj ljudi okoli sebe, uči se iz napak in slabih izkušenj in si z njimi skušaj pomagati v prihodnosti. Predvsem pa se sproti vsak dan pogovori z Bogom in ga prosi odpuščanja ter ga prosi za pomoč v stiskah. Prosi ga tudi za vodstvo in pomoč, da boš dober človek in dober kristjan. Errare humanum est. Motiti se je človeško, ko se iskreno trudim in delam, da bi nekaj prav naredil. Iz napak se učim in duhivno rastem!

   4. Verjemi v svoja dejanja
   Če si vnaprej prepričan, da ti ne bo uspelo, potem ti pač ne bo uspelo. Postavi si jasne in razumne cilje in prav v vsako dejanje, ki ga storiš, verjemi. Če je Gospod z nami, kdo je potem proti nam? Bodi skromen in zadovoljen s tem kar pač imaš. To je Božja Volja. On že ve zakaj. Bodimo prinašalci Božje Luči med ljudi in Božje Ljubezni med ljudi.

   5. Živi v sedanjosti
   Ne glej nazaj v preteklost in se nikar ne počuti krivo za nekaj, česar ne moreš več spremeniti. Za boljše življenje skušaj vse gledati s pozitivne strani, ki zagotovo, ampak res zagotovo, obstaja. Danes je tukaj in zdaj, zato lahko marsikaj popraviš, kar se da in dobrega narediš brez izgovorov. Ora et labora. Gospod pomagaj mi, da bom vztrajal na Poti k Tebi. ČPomemben je ta trenutek tukaj in zdaj. Vse drugo bo še prišlo, zato si nikdar ne ustvarjajmo skrbio na zalogo, temveč živimo Zdaj in Tukaj ter Verujmo v Božjo Ljubezen!

   6. Obdaj se z lepoto
   V stanovanju vzgajaj rože, ukvarjaj se z vrtom, sadnim drevjem, domačimi živalmi, beri spudbudne knjige in pojdi v gozd ali v Naravo ter se razveseli lepote Božjega stvarstva. Prijateljuj z ljudmi. Obdaj se z ljudmi, ki nate delujejo pozitivno, spodbudno, kreativno in se čim prej znebi tistih, ki ti energijo jemljejo z pritoževanjem in kritiziranjem. Najboljša odločitev, ki jo lahko sprejmeš je ta, da boš v svoje lastno življenje vnesel lepoto, veselje in srečo, ter da te bi to napolnilo z lepoto navznoter in da boš to širil tudi navzven. V sebi bodi zadovoljen, spokojen in srečen ter poln Njegovega miru in blagoslova. Kdor ima Dar Svetega Duha v sebi, Veruje v Jezusa, kdor ima pravično in ponižno Držo v Bogu se mu to pozna na obrazu, v drži telesa in v govorjenju. Njegove oči sijejo radost, telo stoji pokončno in ponosno, njegov obratz odseva Ljubezen, Notranjo Duhovno Mirnost in Milino ter Dobroto, ki prežarja vse okoli sebe.

   7. Moli h Gospodu in ga prosi za pomoč in Vodstvo
   Molitev iz srca k Njemu, da nas vodi in razsvetli s Svetim Duhom ter nam podeli blagoslov v življenju. Predvsem, da bomo Ljubili, Odpustili in za druge in zase kaj Dobrega Naredili z Njegovim blagoslovom. Da bomo na strani rešitve in ne problemov na svetu. Da bomo Bogu v veselje kot dobri kristjani in dobri ljudje. Da bomo prelili našo Vero v Jezusa, naše molitve in prošnje, Nauke Evangelija, vse naše znanje in talente, našo moč in energijo v življenje tako, da bomo vse darovali drugim ljudem in tako Slavili Boga!

   Ne zapravljajmo živjenja, ki je Darilo Našega Boga za pesimizem in defetizem! Vzemimo vajeti življenja v svoje roke, Molimomin Prosimo Biga, da nas Blagoslovi in nam Pomaga, da ne zaidemo in da spolnjujemo Božjo Voljo! Da bomo stanovitno hodili in Verjeli v Jezusa. Nasmejmo danes nekoga in darujmpo nekaj nekomu neznanemu kar tako! Bog nam bo povrnil! Amen. Janez

   Izpiski in lastna razmišljanja iz študiranja različne domače in tuje duhovne in psihološke literature (npr. prof. dr Anton Trstenjak, Joyce Meyer Ministries, John Powell, Anthony de Mello, Anthpny Robins, Dalajlama et altri).

   Odgovori
9. Hvala says:

   30. avgusta, 2020 at 11:09

   BLAŽENOST POSLUŠNOSTI (Mati Terezija iz knjige _Bodi moja luč)

   ZARADI BREMENA SVOJE OBVEZNOSTI NI POSTALA ZAGRENJENA ALI MALODUŠNA. NASPROTNO, BILA JE “POLNA VESELJA”IN “UŽIVALA V VSEM, KAR SE JE DOGAJALO.”NJENO VESELJE NI BILO LE STVAR NJENEGA ZNAČAJA, BILO JE BOLJ SAD “BLAŽENOSTI POSLUŠNOSTI”, V KATERI JE ŽIVELA.

   KADAR VIDIM, DA JE KDO ŽALOSTEN , JE NAVADNO REKLA, “VEDNO POMISLIM, DA NEKAJ ODKLANJA JEZUSU. ”
   —————————————————————————————————————————————————–
   Ja, če človek nekaj odklanja Jezusu, se zdi, da ne soglaša z Njegovo voljo.

   Odgovori
10. Miro says:

    30. avgusta, 2020 at 11:05

    BOŽJA BESEDA: »ČE HOČE KDO ITI ZA MENOJ, NAJ SE ODPOVE SEBI IN VZAME SVOJ KRIŽ TER HODI ZA MENOJ. KDOR NAMREČ HOČE REŠITI SVOJE ŽIVLJENJE, GA BO IZGUBIL; KDOR PA IZGUBI SVOJE ŽIVLJENJE ZARADI MENE, GA BO NAŠEL« (Mt 16, 24-25).

    Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen. Peter pa ga je vzel k sebi in ga začel grajati: »Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!« On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.« Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu (Mt 16, 21-27).

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+16%2C21-27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    MISLI BENEDIKTA XVI.:

    V današnjem evangeliju Jezus razlaga svojim učencem, ‘da bo moral iti v Jeruzalem in veliko pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti tretji dan obujen’ (Mt 16,21). Zdi se, da se je v srcih učencev vse obrnilo na glavo. Kako je mogoče, da bo ‘Mesija, Sin živega Boga’ (v. 16) moral trpeti vse do smrti. Apostol Peter se je uprl, saj ni mogel sprejeti te poti. Prevzel je besedo in rekel Učitelju: ‘Bog ne daj, Gospod! To se ti nikakor ne sme zgoditi!’ (v. 22). S tem se je pokazala zelo jasna razlika med Očetovim načrtom ljubezni, ki se izrazi vse do darovanja Edinorojenega Sina na križu za zveličanje človeštva ter med pričakovanji, željami in načrti učencev. To nasprotje se ponavlja tudi danes. Kadar je uresničitev lastnega življenja usmerjena samo v uspeh v družbi, v materialno in ekonomsko blaginjo, se ne misli več na to, ‘kar je Božje, ampak kar je človeško’ (v. 23). Misliti kakor svet, pomeni postaviti na stran Boga, ne sprejeti njegovega načrta ljubezni, skoraj preprečiti mu, da bi izpolnil svojo razumno hotenje. Zato je Jezus namenil Petru še posebej trdo besedo: ‘Za menoj, satan! V spotiko si mi’ (v. 23). Gospod namreč uči, da je ‘pot učencev, hoja za njim, postaviti se za Njim, Križanim. V vseh treh evangelijih pa tudi razlaga, da je ta hoja za njim v znamenju križa…, nujna pot človeka, da izgublja samega sebe, saj brez tega ni mogoče najti samega sebe’ (prim. Jezus iz Nazareta I. Str. 293).

    Da je moral zaradi našega zveličanja Božji Sin trpeti in umreti na križu, gotovo ni zaradi morebitne krute zamisli nebeškega Očeta. Vzrok je bila zelo težka bolezen, od katere nas je moral ozdraviti; tako težka in smrtna, da je zahtevala vso njegovo kri. S svojo smrtjo in vstajenjem je namreč Jezus premagal greh in smrt ter tako ponovno vzpostavil Božje gospodovanje. Toda boj še ni končan. Zlo obstaja in ostaja v vsaki generaciji, tudi v današnji. Kaj so grozote vojne, nasilje nad nedolžnimi, revščina ter krivičnost, ki jo trpijo slabotni, če ne nasprotovanje zla Božjemu kraljestvu. In kako odgovoriti na vso to podlost, če ne z neoboroženo močjo ljubezni, ki premaga sovraštvo, z življenjem, ki se ne boji smrti. To je ista skrivnostna moč, ki jo je uporabil Jezus in bil zaradi tega nerazumljen in od mnogih bližnjih zavržen.

    Kakor na svoje učence, tako se tudi na nas Jezus obrača s povabilom: ‘Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj’ (Mt 16,24). Kristjan hodi za Gospodom takrat, ko z ljubeznijo sprejme svoj križ, ki pa je v očeh sveta poraz in ‘izguba življenja’ (prim. Mt 16,25-26). Kristjan namreč ve, da ga ne nosi sam, temveč z Jezusom ter tako deli z njim isto pot podaritve … (več o razmišljanju v zvezi z današnjim evangeljskim odlomkom na spletni strani hozana.si).

    V molitvah se z zaupanjem priporočimo Preblaženi Devici Mariji, naj za vse prosilce milosti v rubriki »Prosim za molitev« izprosi obilje Božjega usmiljenja, v skladu z Božjo voljo, ki nam prinaša mir, srečo, ljubezen, odrešenje!

    SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

    Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar
    ni bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod
    tvoje varstvo pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji
    priprošnji priporočal. S tem zaupanjem hitimo k tebi,
    o devic Devica in Mati, k tebi prihajamo in pred
    teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo). Nikar ne
    zavrzi, o Mati Besede, naših besed, temveč milostno
    nas poslušaj in usliši. Amen

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori