Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.020 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Janez says:
    5. septembra, 2020 at 11:03

    Ognjišče: KAKO MOLITI K BOGU? FORMALNI MOLILNI OBRAZCI VAS PRAVITE NE NAGOVORIJO?
    Vprašanje Ognjišču: Ne vem, kako naj natančno izoblikujem svojo misel, sprašuje vernik L. uredništvo Ognjišča. Toda številne molitve – mislim na MOLITVENE obrazce, ki so nas jih naučili – mi ne povedo veliko. Včasih se mi upira, da bi jih molil., ker me ne nagovorijo. Zdijo se mi tako ‘oguljeni’. Ne vem, če ravnam prav? Kaj mi svetujete glede molitve, sprašuje vernik L. in prosi za odgovor?

    Vaše vprašanje kaže na značilno težavo številnih današnjih vernikov – potrebo po pristni, iskreni molitvi, osvobojeni formalnosti. Ta želja je dobra, saj mora molitev prihajati iz srca. Toda naša molitev je pogosto uboga, čeprav želi biti iskrena. Zato lahko uporabljamo tudi ustaljene obrazce. Ti nam pomagajo, da se ‘znamo’ obračati na Boga. Pomagajo pa nam tudi v ‘duhovni suši’, ko ne najdemo svojih ustreznih besed. Cerkev nam priporoča nekatere molitvene obrazce, a ne zapoveduje, da moramo uporabljati samo to ustaljeno obliko molitve. “Molitev namreč ni le samodejni izliv notranjega vzgiba. Vključuje tudi premišljevanje, preučevanje in prodiranje v duhovne stvarnosti, katere izkustveno dojemamo,” pravi Kompendij katekizma katoliške Cerkve.
    Da nismo prvi, ki imamo težave z molitvijo, nam priča prošnja apostolov: »Gospod, nauči nas moliti!« (Lk, 11,1) in Jezus jih je naučil moliti očenaš. Gre torej za ‘obrazec’, za obliko molitve, ki nas jo je naučil sam Jezus. Zato ima ta molitev posebno mesto med krščanskimi molitvami in v kristjanovem življenju.

    Ne vem točno, kaj ste mislili z molitvenimi obrazci. Morda tiste, ki jih znamo na pamet, oz. tiste, ki smo se jih naučili ‘za birmo’. Ne smemo pozabiti tudi na druge zapisane molitve. To so npr. psalmi ali drugi spevi, zlasti iz Svetega pisma Nove zaveze (Marijina hvalnica ali Moja duša; Zaharijev hvalospev ali Hvaljen Gospod, Bog naših očetov; spevi iz pisem apostola Pavla ali iz knjige Razodetja). Te nam polagajo v usta besede, ki jih je Bog sam navdihnil in s katerimi ‘vzgaja’ naše srce, da se obrača na Boga.
    Dalje ne pozabimo na številne molitve sodobnih avtorjev. Vsako Ognjišče začenjamo z molitvijo kakšnega sodobnega avtorja. Naš urednik Silvester Čuk jih je zbral tudi v knjigo. Trenutno je na voljo knjiga Zakladnica molitve (uredil Marko Čuk). Prevajalec molitev je napisal, da te sodobne molitve “želijo biti vzorec za naš osebni pogovor z Bogom”. Niso pa edini vzorec. Omenil sem že molitve iz Svetega pisma, še prej molitve, ki so nastale v zgodovini Cerkve. Naj še dodam nekatere čudovite molitve svetnikov, na primer Hvalnica stvarstva sv. Frančiška Asiškega. Njegova drža hvaljenja je navdihnila številne druge molitve.

    Vi si izberite tisto obliko molitve, ki vam bo najbolj pomagala v pogovoru z Bogom. Med vsemi naštetimi molitvami boste gotovo našli kaj zase, morda vam bodo bližje sodobne molitve, če vam niso ljubi ‘tradicionalni obrazci’. Lahko pa molite tudi s svojimi besedami, čeprav tudi na naše osebne, ‘izvirne’ molitve vplivajo ustaljeni molitveni obrazci. Ustaljeni molitveni obrazci nam pridejo prav v trenutkih ‘duhovne suše’, ko ne moremo moliti s svojimi besedami. Takrat lahko preprosto molimo Gospodovo molitev. Morda nas bodo nagovorile kakšne besede iz nje (npr. zgodi se tvoja volja; odpusti nam naše dolge; reši nas hudega …). Bodimo prepričani, da nas bodo kakšne besede prej ali slej nagovorile, če bomo vztrajali. Če pa bomo prenehali moliti, nas ne bodo mogle nagovoriti in nam posledično pomagati iz ‘duhovne suše’. Poleg tega ne bodimo preveč domišljavi. Tudi rodovi pred nami so znali moliti. Številni obrazci so se rodili iz rodov Bogu predanih src. Njihove besede lahko postanejo tudi naše besede, če jih bomo počasi premišljevalno molili in jih ponotranjili, ne pa samo avtomatično ‘drdrali’. Izkušnja Bogu predanih rodov vernih, zaobjeta v številnih molitvenih obrazcih, nam bo pomagala v naših iskanjih in hrepenenju po Bogu.

    Božo Rustja, Pisma. Ognjišče (2017) 10, str. 48

    https://revija.ognjisce.si/pisma/14022-molitveni-obrazci-me-ne-nagovorijo

    JOSE MARIA ESCRIVA: MOLITEV K BOGU MOJEGA ŽIVLJENJA
    Molitev k Bogu mojega življenja je za nas verne kristjane zelo pomembna. Če nam Bog pomeni življenje, nas ne sme presenečati, da mora biti naš krščanski obstoj prepreden z molitvijo. Vendar ne mislite, da je molitev dejanje, ki ga izpolniš in potem opustiš. Pravični se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. Zjutraj mislim nate in popoldne se moja molitev kakor kadilo usmerja predte. Ves dan je lahko čas molitve: od večera do jutra in od jutra do večera. Celo več: kot nas opominja Sveto pismo, mora tudi spanec biti molitev. Spomnite se, kaj nam o Jezusu povedo evangeliji. Včasih je celo noč preživel v intimnem pogovoru z Očetom. Kakšno ljubezen je v prvih učencih zbudila podoba Kristusa v molitvi! Ko so tako opazovali to stalno držo svojega Učitelja, so ga nekoč zaprosili: Domine, doce nos orare, Gospod, nauči nas moliti.

    Sveti Pavel — orationi instantes, vztrajajte v molitvi, kot piše — povsod širi živi Kristusov zgled. In sveti Luka kot s čopičem prikaže način dela prvih učencev: vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi. Prekaljenost dobrega kristjana, po milosti, pridobimo v kovačnici molitve; in ker se molitev hrani iz življenja samega, se ne razvija le na en način. Srce si navadno olajšamo s pomočjo besed, z molitvami izraženimi z glasom, ki nas jih je naučil Bog sam, npr. Oče naš, ali pa po svojih angelih, npr. Zdrava Marija. Drugikrat bomo uporabili molitve, ki jih je prečistil čas in s katerimi so svojo pobožnost izražali milijoni bratov v veri. Te so lahko liturgične — lex orandi —, ali take, ki so se rodile iz strasti zaljubljenega srca, kot so številni marijanski odpevi: Sub tuum praesidium …, Memorare …, Salve Regina …

    Ob drugih prilikah nam bo dovolj nekaj izrazov, izstreljenih kot puščice, iaculata: to so pobožni vzkliki, ki se jih naučimo ob pozornem branju Jezusove zgodbe: Domine, si vis, potes me mundare, Gospod, če hočeš, me moreš očistiti; Domine, tu omnia nosti, tu scis quia amo te, Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad; Credo, Domine, sed adiuva incredulitatem meam, verujem, Gospod, toda pomagaj moji neveri, utrdi mi vero; Domine, non sum dignus, Gospod, nisem vreden; Dominus meus et Deus meus, moj Gospod in moj Bog … in še drugi vzkliki, kratki in ganljivi, ki privrejo iz notranje gorečnosti duše in odgovorijo na konkretne okoliščine. Življenje molitve pa mora temeljiti še na nekaj trenutkih dneva, ki jih posvetimo samo odnosu z Bogom; trenutkih pogovora brez besed, če je le mogoče ob tabernaklju, da se Bogu zahvalimo za to — samo! — dvatisočletno čakanje. Ta pogovor z Bogom je notranja molitev, od srca k srcu, pri kateri sodeluje vsa duša: razum in domišljija, spomin in volja. To je meditacija, ki prispeva k temu, da naše ubogo človeško življenje, naše običajno vsakdanje življenje dobi nadnaraven pomen.

    S pomočjo tega časa meditacije, molitev izraženih z glasom in pobožnih vzklikov bomo svoj dan povsem naravno in neopazno spremenili v nenehno hvalo Bogu. Ostali bomo v njegovi navzočnosti, kot tudi zaljubljenci stalno usmerjajo svoje misli k ljubljeni osebi, in vsa naša, tudi najmanjša dejanja bodo polna duhovnih sadov. Ko torej kristjan stopi na pot neprekinjenega odnosa z Bogom — in ta pot je namenjena vsem, ne samo izbrancem —, se njegovo notranje življenje krepi, postaja gotovo in trdno; in v človeku se utrdi ta boj, prijeten in zahteven obenem, da bi do konca izpolnil Božjo voljo. Na podlagi življenja molitve lahko razumemo tudi drugo temo, o kateri govori današnji praznik: apostolat, uresničevanje nauka, ki ga je Jezus izročil svojim tik pred vnebohodom: in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta.

    https://si.escrivaworks.org/print/jezus_prihaja_mimo/119

    Odgovori
  2. Hvala says:
    5. septembra, 2020 at 7:46

    SLAVLJENJE GOSPODA S CELIM TELESOM (priloga)

    https://www.youtube.com/watch?v=IDHTzHe8jyM

    Odgovori
  3. Miro says:
    4. septembra, 2020 at 23:20

    GOSPOD, OKREPI MI VERO, DA BOM V CELOTI SPREJEL TVOJO BESEDO IN SE RESNIČNO SPREOBRNIL ZA TVOJE VESELJE!

    BOŽJA BESEDA: Oni pa so mu rekli: »Janezovi učenci se pogosto postijo in opravljajo molitve, enako tudi učenci farizejev, tvoji pa jedo in pijejo.« Jezus jim je odgovoril: »Ali morete doseči, da bi se svatje postili, dokler je ženin med njimi? Prišli pa bodo dnevi, ko jim bo ženin vzet, in takrat, tiste dni, se bodo postili.« In povedal jim je še priliko: »Nihče ne odtrga krpe od nove obleke in jo našije na staro, sicer bo novo raztrgal, s staro obleko pa se krpa z nove ne bo ujemala. Tudi novega vina nihče ne vliva v stare mehove, sicer bo novo vino stare mehove razgnalo in se razlilo, mehovi pa bodo uničeni; pač pa se mora novo vino vlivati v nove mehove. Nihče, ki je pil staro vino, noče novega, ampak pravi: ›Staro je dobro.‹« (Lk 5,33-39)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+5%2C33-39&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus je ženin, ki razveseljuje svate. Pri njem ni prostora za žalost in post, ampak njegova navzočnost prinaša novost, veselje in polnost. Seveda za vse to ni mogoče delati kompromisov. Ves se mu moram odpreti, mu prisluhniti, sprejeti njegov dar in mu zaupati. Gospod, okrepi mi vero, da bom v celoti sprejel tvojo besedo in se resnično spreobrnil za tvoje veselje (Luč besede rodi življenje, Primož Krečič).

    V duhu se povežimo z Jezusom in Marijo v molitvi svetega rožnega venca in rožnega venca Božjega usmiljenja za vse trpeče sestre in brate, ki se v rubriki »Prosim za molitev« priporočajo v molitev. Vse molitve, zahvale in prošnje z zaupanjem darujmo našemu Odrešeniku Jezusu pri sveti maši!

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    Odgovori
  4. Janez says:
    4. septembra, 2020 at 22:17

    Addendum

    Ogroža nas koronavirus in veliko ljudi je zbolelo pri nas in v Italiji, kjer je umrlo veliko zdravnikov, duhovnikov in obolelih ljudi. Ljudje so trenutno doma na čakanju in mnogi so brezposelni, brez dohodka in ne vedo, kdaj se bodo spet odprla podjetja in zagnala proizvodnja. Brez dohodka družine težko živijo. Veliko zdravstvenega osebja je izčrpanih in delajo preko svojih zmožnosti. V domovih za starejše je veliko obolelih in nekateri starostniki so umrli, ker jih niso premestili na zdravljenje v bolnice. Ljudje smo utrujeni od življenja v karanteni in želimo, da bi nam Bog odrešil vseh težkoč in preizkušenj. Ko se končuje delovni dan smo dostikrat nemirni, utrujeni in nas pogosto bremenijo vse misli in skrbi, ki so se zgodile čez dan. Težko je v miru zaspati in skleniti dan, zato molimo in prosimo ponižno Boga za odrešitev in Pomoč. Ker ne moremo kar tako opustiti možganske aktivnosti, nas to pripelje celo do nezmožnosti spanja. Ko nas doleti taka situacija, je najbolje, da se izročimo v Božje roke in prejeli bomo Tolažbo in Njegov mir. Eden od načinov za to je molitev spodnjega psalma. Psalmist se Bogu zahvaljuje za blagoslove, ki jih je prejel, in se zanaša Nanj, vedoč, da je pri njem varen. To je eden od najpomembnejših ključev za iskanje miru v našem življenju. Če ne moremo zaupati Bogu in njegovemu načrtu za naše življenje, nikoli ne bomo živeli resnično v miru. Zaupajmo Bogu, molimo in prosimo k Njemu in z Vero v Njega nas bo uslišal. Prosimo Boga za Ljubezen in Božji Mir, da se v Njem Umiri naše srce.
    Amen. Janez

    Kadar te kličem, mi odgovori, Bog moje pravičnosti !
    V stiski si mi odprl širjave,
    izkaži mi milost, usliši mojo molitev.
    Mnogi pravijo: “Kdo nam bo dal videti dobro ?”
    Dvigni, Gospod, nad nami svetlobo svojega obličja !
    Dal si več veselja v moje srce
    kakor v času, ko je obilje njihovega žita in vina.
    V miru bom hkrati legel in spal,
    saj ti sam, Gospod, me pustiš varno prebivati.
    (Ps 4,2.7¬–9)

    Odgovori
  5. Miro says:
    4. septembra, 2020 at 22:15

    GOSPOD, NAUČI NAS MOLITI! POMAGAJ NAM, DA BOMO PO TVOJI MILOSTI V SRCU ČIM BOLJ PONIŽNI, PREPROSTI, ISKRENI, TAKO V ODNOSU DO BOGA KOT DO BLIŽNJEGA!

    BOŽJA BESEDA: Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molíte takóle:

    Oče naš, ki si v nebesih,
    posvečeno bodi tvoje ime.
    Pridi tvoje kraljestvo.
    Zgôdi se tvoja volja
    kakor v nebesih tako na zemlji.
    Daj nam danes naš vsakdanji
    kruh;
    in odpústi nam naše dolge,
    kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom;
    in ne vpelji nas v skušnjavo,
    temveč reši nas hudega.

    Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.« (Mt 6, 7-14)

    Vsak dan slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo, ker nam po molitvi »Oče naš« milostno podarja vse, kar najbolj potrebujemo v življenju. Bogu hvala, ker nas nenehno spremlja in podpira s svojo milostjo!

    Odgovori
  6. Janez says:
    4. septembra, 2020 at 22:03

    VSEMOGOČNI TROEDINI VEČNI BOG PROSIM MILOSTNO NAS ODREŠI BOLEZNI IN EPIDEMIJE KORONAVIRUSA
    Vsemogočni, dobri, ljubeči, večni, pravični in usmiljeni Troedini Bog,
    daj nam ubogim in ponižnim ljudem v preizkušnjah milost in pomoč,
    da bomo zaradi Tebe Nebeški Bog delali in spolnjevali tisto,
    kar vemo, da hočeš in da je to po Božji Volji in v skladu z Božjim Načrtom za nas,
    in da bomo vedno služili drugim in pomagali drugim, kar je prav v Božjih Očeh.
    Prosimo pomagaj nam, da bomo notranje dobri, usmiljeni, zdravi in očiščeni grehov,
    notranje razsvetljeni in skromni ter ponižni
    in vžgani ter milostno obdarjeni z Božjo Milostjo in Tvojim blagoslovom.
    Prosimo Te za Milost, da bomo podučeni in razsvetljeni z ognjem in modrostjo Svetega Duha,
    mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina Jezusa,
    našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa
    in le po tvoji milosti mogli priti k Tebi, Najvišji Troedini Večni Bog.
    V svetu in pri nas ne pojenjajo in še vedno razsajajo bolezni in epidemije,
    od katerih so številni ljudje zboleli in nekateri celo umrli.
    Prosimo te obvaruj nas vseh skušnjav in hudobije,
    obvaruj nas prosimo vseh bolezni, epidemij ter koronavirusa.
    Pomagaj nam prosim Gospod, da ne bomo nikoli po Tvoji Milosti Zboleli na Duhu in na telesu.
    Ljudje trpijo, zaradi okužb zbolevajo in umirajo in prosijo Božjega Usmiljenja.
    Prosim Te razsvetli in poduči zdravnike, farmacevte, laborante in druge raziskovalce,
    da bodo kmalu odkrili cepiva in zdravila proti koronavirusu,
    zmanjšali z zdravljenjem in na novo odkritimi zdravili ter cepivi epidemijo bolezni in ozdravili bolnike.
    Mnogo ljudi v svetu in pri nas je zbolelo, nekateri so se pozdravili, drugi so tudi umrli.
    Prosim Te Gospod za naše zdravje na Duši in na Telesu,
    da se Ti bomo v molitvah zahvaljevali, Te poveličevali in Slavili
    ter Ti bili kot Stvarniku in Troedinemu Bogu vedno hvaležni za vse darove in za naše Življenje.
    Prosim vodi nas in nam pomagaj, da nikoli ne bomo zašli na stranpota raznih skušnjav, ki ne Vodijo k Tebi Jezus.
    Obvaruj nas prosim greha, skušnjave in zapeljivosti Mamona in Hudobca, da bomo ostali Zvesti in Trdni v Veri.
    Prosimo Te nakloni nam Milost in Usmiljenje, da bomo lahko spet normalno živeli, brez nevarnosti okužb.
    Veliko ljudi mora paziti na distanco, se razkuževati in nositi maske ter se paziti, da se ne okužijo.
    Nekateri delodajalci so odpustili delavce, ker ni naročil in nimajo dohodka, da bi plačali delavce.
    Pomagaj nam Troedini Bog, da bomo sprejeli in spoštovali poduk in Božjo Vzgojo
    in da bomo spet normalno zaživeli in da se bo spet vse Uredilo in Postavilo na Svoje Mesto,
    po Tvoji Dobroti, Milosti in Usmiljenju!
    Za to Te prosimo in molimo Tebe Jezus,
    ki si in boš v popolni Sveti Trojici nedeljivo Eden
    in ki živiš in kraljuješ v Večni Slavi,
    naš Odrešenik in naš vsemogočni Bog,
    na vse veke vekov.
    Amen.
    Janez AKA Dichter Hansi

    Kaj ste nejeverni je vprašal Jezus svoje Učence na nemirnem jezeru in umiril vetrove. Kje je vaša Vera?! Zato Molimo inProsimo Boga, da nas odreši bolezni, epidemij in da bo Jezus Odrešenik in Učenik s Svetim Duhom podučil in navdihnil vse zdravnike, da bodo z novimi odkritimi cepivi, zdravili in novimi postopki uspešno in učinkovito zmanjšali bolezni in število obolelih zaradi epidemij, ki razsajajo po svetu. Prosim pozdravi vse, ki so zboleli, da bodo kmalu okrevali in se pozdravili. Prosim Te Gospod, da se bo epidemija v svetu ustavila in medicinsko obvladovala. Gospod prosimo Te pomagaj nam, da se bo spet vse postavilo na svoje mesto, da bomo spet vsi lahko normalno zaživeli brez nevarnosti okužb in da bomo odslej živeli pravično in se spreobrnili. Pomagaj nam prosimo Troedini Bog, da bomo sprejeli in spoštovali poduk in Božjo Vzgojo. Prosim Te Jezus sliši in usliši nas.

    Z Vero v Njega, branjem Svetega pismain molitvami k Bogu pa sem preudaren, moder, umirjen in se trudim, kaj dobrega narediti zase in za druge; vedno in takoj, ker v Njem premorem Vse, ki mi daje Moč in Potrpežljivost. Molim in preberem Božjo Besedo v Svetem Pismu in prosim ter iščem, kaj je zame Božja Volja in kaj je prav da storim, da bo Bogu po Volji. Iščem Božji nauk, vodstvo in navdih, da delam kar je prav v Božjih Očeh. Prosim Boga za odpustitev mojih in naših grehov in rešitev vseh naših preizkušenj, da bomo rešeni koronavirusa po Božji Milosti. H komu pa naj gremo Jezus, Ti imaš Besede Večnega Življenja in vse kar obstaja bo prešlo, le Tvoje Besede in Nauki ne bodo nikili prešli. Prosim pomagaj nam, da bomo s Tvojo Milostjo in Vodstvom hodili po Poti Odrešenja k Tebi in da ne bomo nikoli zašli na stranpoti. Ker nas Lnubiš Gospod prosim odvzemi vse preizkušnje in nas reši ter nam pomagaj, da se poboljšamo in spreobrnemo!

    Pax et Bonum. Amen. Janez

    Odgovori
  7. Miro says:
    4. septembra, 2020 at 21:26

    ŠTIRJE DUHOVNI NASVETI, KI NAM BODO POMAGALI V TEŽKIH ČASIH, ČE SE BOMO ZNAŠLI V KARANTENI!

    Kaj storiti v situacijah, ki so težke in zahtevne? Ali znamo skupaj s sv. Terezijo Deteta Jezusa takrat reči, »da je vse blagoslov«, ne glede na okoliščine? Tu so 4-je nasveti s spletne strani Aleteia, ki nam bodo pomagali v težkih časih.

    1. Opogumite se s svetopisemski citati
    2. Premišljujte o svetnikih
    3. Zahvalite se Gospodu
    4. Prosite Boga za pomoč

    Več o tem na:
    https://si.aleteia.org/2020/04/13/4-stvari-ki-jih-lahko-poveste-bogu-ce-se-v-karanteni-pocutite-osamljeni

    V vsakem primeru – bodisi ob ugodni ali neugodni življenjski situaciji – vedno slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo! Slava tebi, Jezus, ti si moj Odrešenik. Hvala Ti za vse milosti in darove, katere mi nenehno podarjaš iz trenutka v trenutek.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Janez says:
      4. septembra, 2020 at 22:45

      Božje zdravilo nadangela Svetega Rafaela (Medmrežje Aleteia)
      Rafaelovo ime iz hebrejščine lahko prevedemo z besedami “Bog je ozdravil” ali “Božje zdravilo”.
      Njegovo angelsko poslanstvo na zemlji je ozdravljenje ljudi, kar je zelo pomembno za vse, ki na kakršenkoli način trpijo. Spodnja molitev k sv. Rafaelu je namenjena vsem, ki se želijo priporočiti nadangelu, posebej tistim, ki ta trenutek zelo trpijo. V današnjem času bi morali vsi moliti za ozdravljenje svoje domovine in vseh, ki trpijo na umu, telesu in duhu.

      Veličastni nadangel sv. Rafael, veliki princ Nebeških dvorov,
      ki sloviš po svojih darovih modrosti in usmiljenja.
      Ti si spremljevalec vseh popotnikov po kopnem, morju ali zraku,
      tolažitelj žalostnih in zatočišče grešnikov.
      Prosim te, pomagaj mi v vseh mojih potrebah in trpljenju tega življenja,
      kot si nekoč pomagal mlademu Tobiji na njegovem potovanju.
      Ker si “Božje zdravilo”, te ponižno prosim,
      ozdravi številne slabosti moje duše in bolezni,
      ki težijo moje telo.
      Prosimo Te Gospod Pomagaj nam, če moramo ostati doma v karanteni zaradi okuženosti.
      Naj nikoli ne izgubimo Vere in Zaupanja v Božjo Milost in Božjo Pomoč!
      Posebej te prosim za preprečevanje obolevnosti proti boleznim in proti koronavirusu.
      PROSIM TE ZA OZDRAVITEV BOLEZNI KORONAVIRUSA
      in veliko Milost čistosti, da bom pripravljen postati tempelj Svetega Duha.
      Amen.

      Odgovori
  8. Janez says:
    4. septembra, 2020 at 21:19

    KAJ JE SMISEL ŽIVLJENJA ZA KRISTJANE?
    Kako lahko v svojem življenju najdem namen, izpopolnitev in zadovoljitev? Mi bo kdaj uspelo doseči nekaj, kar bo imelo trajen pomen? Nekateri ljudje se nikoli vstavijo in razmišljajo o pomenu življenja. V poznih letih življenja so se ozrli nazaj in se začeli spraševati, zakaj so razpadle njihove zveze in zakaj se počutijo tako prazne, čeprav so že dosegli, kar so si zadali. Nekega slavnega športnika so nekoč vprašali, kaj bi si bil želel, da bi mu nekdo povedal, ko je začel svojo profesionalno športno kariero. Odgovoril je: »Želim si, da bi mi bil kdo povedal, da ko enkrat dosežeš vrhunec, tam ni nič posebnega.« Veliko ciljev postane praznih po tem, ko smo jih leta in leta želeli in se borili zanje. V naši humanistični družbi si ljudje želijo doseči veliko ciljev z namenom, da bodo v njih našli smisel in namen življenja. Te želje po ciljih vključujejo: poslovni uspeh, premožnost, slavo in čast, spolnost, zabavo, dobro vplivati na druge, itd. Ljudje so pričali, da tudi, ko dosežejo vse cilje, je v njih še vedno globoka praznina – občutek praznine, ki ga nič ne more zapolniti.

    Kralj Salomom, avtor svetopisemske knjige Pridigarja, govori o takšnih občutkih: »»Nečimrnost čez nečimrnost,« pravi Pridigar, »nečimrnost čez nečimrnost, vse je nečimrnost!«« (Pridigar 1,2) Kralj Salomom je imel neizmerno bogastvo, bil je pametnejši od vsakega moža tistega in našega časa, imel je ogromno žensk, zavidljive palače in vrtove, najboljšo hrano in vino in na voljo je imel vsakršno možno zabavo. Nekoč je rekel, da je dobil vse, kar je hotelo njegovo srce; »Kar koli so mi oči poželele, ničesar jim nisem odrekel. Svojemu srcu nisem zabranil nobenega veselja, moje srce se je veselilo nad vsem mojim trudom, to mi je bilo plačilo za ves moj trud.« (Pridigar 2,10) In še vedno je govoril, da je »življenje pod soncem« (življenje, ki ga živimo po principu kar vidimo z očmi in čutimo s čutili) nesmiselno! »Ozrl sem se po vseh svojih delih, ki so jih opravile moje roke, in po trudu, ki sem ga imel pri uresničevanju: in glej, vse je nečimrnost in lovljenje vetra, ni dobička pod soncem.« (Pridigar 2,11) Zakaj čutimo tako praznino? Ker nas je Bog ustvaril še zaradi česa drugega kot le čutnih in vidnih zaznav v danem trenutku. Salomon je o Bogu rekel takole: »… tudi večnost jim je položil v srce …« (Pridigar 3,11) V svojih srcih čutimo, da nas živeti življenje po principu »užij trenutek« ne zadovoljuje in da, mora obstaja še nekaj več, kot goli hedonizem.

    V prvi knjigi Svetega pisma ugotovimo namig smislu življenja; dejstvo, da je Bog ustvaril človeka po svoji podobi (Prva Mojzesova knjiga 1,26). To pomeni, da je Bog človeka ustvaril, da bi imel z Njim odnos višje kot s komur koli ali čemur koli še izmed stvarstva. Izvemo tudi, da preden je človeštvo zapadlo v greh in je na zemljo prišlo prekletstvo, so bile naslednje stvari resnične in dobre: (1) Bog je ustvaril človeka kot družabno bitje (Prva Mojzesova knjiga 2,18-25); (2) Bog je dal človeku delo (Prva Mojzesova knjiga 2,15); (3) Bog je bil s človekom prijatelj (Prva Mojzesova knjiga 3,8-9); in (4) Bog je dal človeku oblast nad zemljo (Prva Mojzesova knjiga 1,26-28). Kaj je pomen teh dejstev glede smisla življenja? Bog je človeštvo (vsakega izmed nas) ustvaril, da bi živel izpopolnjeno življenje. Toda vse stvarstvo (še posebej človekov odnos z Bogom) se je pokvarilo zaradi človekovega padca v greh in zaradi prekletstva, ki ga je greh posledično povzročil (Prva Mojzesova knjiga 3).

    V zadnji knjigi Svetega pisma, v Razodetju, Bog napove, kako bo ponovno vrnil izvoljenem smisel življenja – večno življenje, v tem da bo uničil zemljo in nebesa kot jih poznamo in bo za večno ustvaril novo zemljo in nova nebesa (Razodetje 21,1-7). Tako bo tudi obnovil večno in nespremenljivo prijateljstvo z Njegovim odrešenim ljudstvom. In prekletstvo grehov bo uničeno: nič več ne bo greha, obžalovanja, bolezni, smrti in bolečine (Razodetje 21,4). In verniki bodo podedovali vse stvari; Bog bo vedno z njimi prebival in oni bodo Njegovi sinovi (Razodetje 21,7). Vendar bodo neodrešeni obsojeni za greh nevere in odvrženi v večno ognjeno jezero (Razodetje 20,11-15; 21,8). Tako smo obdelali cel krog. Bog je ustvaril Adama in Evo, da bi z Njim uživala prijateljstvo in kot predstavnika obvladovala zemljo. Toda, zato ker sta grešila, sta zlomila prijateljstvo z Njim, in potopila celotno človeštvo v večno duhovno ter fizično smrt. Bog pa je obnovil in izboljševal to prijateljstvo in ustvaril večnost, v kateri bodo vsi na novo rojeni (od zgoraj, od Boga) otroci živeli vedno v Njegovi prisotnosti. Iti skozi življenje in doseči vse, kar smo si zamislili in umreti v grehu in zato biti ločen od Boga v večnosti, bi bilo več kot jalovo! Toda Bog je dosegel odrešitev za vsakega človeka, ki je odpuščen krivde greha. Za Svoje ljudstvo je že zmagal ne samo večno blaženost, ampak tudi zadovoljno, vsakdanjo življenje s pravim smislom. Kako pa večno blaženost in »raj na zemlji« lahko dosežemo?

    PONOVNO NAJDEN SMISEL ŽIVLJENJA SKOZI JEZUSA KRISTUSA
    Kot smo že namignili zgoraj, lahko pravi smisel življenja, na zemlji in v večnosti najdemo samo v pravem odnosu z Bogom, ki smo ga vsi izgubili že v času Adama in Eve, ko sta le-ta padla v grešnost. Ta odrešujoča obnova je mogoče samo po božji milosti, samo po veri in samo v božjega Sina, Jezusa Kristusa, ki izvoljenega spravi z Bogom (Evangelij po Janezu 1,12; 14,6; Apostolska dela 4,12; Pismo Rimljanom 5,10). Bog sam priskrbi večno življenje vsakemu, ki ga kliče k veri. Srčno se pokesajo svojih grehov (odvrnejo se od grehov, ker jih je Sveti Duh spremenil in napravil iz njih novo osebo) in se začnejo obračati na Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika (za več informacij o tej pomembni temi poglej vprašanje »Kaj je načrt odrešitve?«). Vse življenja postane napredujoče potovanje posvečanja skozi težave, nadloge in uspehe življenja v zaupanju in zanašanju v Jezusa.

    Pravi smisel življenja najdemo le s priznavanjem Jezusa kot osebnega Odrešenika in Gospoda ter začnemo Jezusu slediti kot učenci, se od Njega učiti, preživljati čas z Njim v Njegovi besedi, Svetem pismu, se z Njim v molitvi pogovarjati in z Njim hoditi skozi življenje v poslušnosti in ubogljivosti (Evangelij po Mateju 11,28-30). Smisel življenja je ovit v božjo slavo. Ko kliče svoje izvoljence Bog pravi: »Pripelji moje sinove iz daljave, moje hčere s konca zemlje, vsakega, ki ima ime po meni, ki sem ga sebi v slavo ustvaril, upodobil in naredil.« (Izaija 43, 6b-7) Razlog, da smo bili ustvarjeni, je za božjo slavo. Kadar koli nadomestimo božjo slavo s svojo, zgrešimo smisel življenja (Evangeliju po Mateju 16, 24–27). Sveto pismo pravi, da lahko nadaljujemo iskanje hedonističnega življenja, katerega rezultat je prazno življenje in večna poguba ali pa lahko hodimo za Jezusom in živimo življenja s srci polnimi zadovoljstva, zadoščenja in z večnostjo v nebesih. »Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce« (Psalm 37,4).

    Medmrežje gotquestionssmiselzivljenja

    KAJ JE SMISEL ŽIVLJENJA IN KAKO ŽIVETI KOT VESEL IN ZADOVOLJEN KRISTJAN?
    Kristjani verujemo, molimo, delamo in tudi razmišljamo o smislu življenja. Sprašujemo se razne stvari. Kdo sem? Kam grem? Kakšen je smisel in cilj mojega življenja? V tem kratkem času bivanja na zemlji, ki nam je na voljo v našem zemeljskem življenju, vsak človek poskuša razmisliti in si odgovoriti na ta vprašanja. Dušeslovci, kot psihologi in psihiatri nas danes prepričujejo, da so odgovori v nas samih, da moramo sami sebe dobro analizirati in spoznati, da je naša identiteta odvisna od našega samozavedanja, da je pot, cilj in smisel našega življenja odvisen samo od kvantitativnih in merljivih dosežkov in rezultatov v času tega življenja. Da je smisel življenja vera v odrešitev, zadovoljstvo, pridno delo, ljubezen, skrb in služenje za druge oziroma neka prava pot, ki jo sprejmemo in ki nas vodi k našim ciljem, kar pa je nemerljiva kakovostna kategorija. Tako se kristjani znajdemo v začaranem krogu dela, žrtvovanja za druge, ljubezni do moža, otrok, družine, delovnega truda, naporov in uspehov in neuspehov, ko lahko dobimo občutek, da naše življenje nima smisla, če uspešno ne zaključimo šolanja, ali ne dosežemo položaja in kariere v službi, ko izgubimo službo, ki smo jo z veseljem opravljali, ko morda pride do ločitve v zakonu, ko zbolimo ipd. A če premislimo globoko v sebi spoznamo, da naša identiteta ni odvisna le od kvalitete življenja in materialnega zadovoljstva, od naših dosežkov, zaslužkov, raznih uspehov, niti od priznanj ali pohval drugih ljudi. Smisel našega življenja ni le teh nekaj let, ki jih preživimo tukaj, na zemlji. Cilj našega življenja ni življenje samo po sebi, imeti mora nek smisel in nek dober razlog. Kajti obstaja tisto pravo, večno Življenje pri Bogu, ki nikoli ne mine in naša življenjska pot, naš smisel in naš cilj so v resnici odvisni od naše odločitve, kjer verni in neverni to različno razmišljajo in se odločajo. V Svetem Pismu namreč piše: »Bog je namreš svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16). Odločiti se moramo za edinorojenega Božjega Sina, Jezusa Kristusa in imeli bomo večno življenje. V tem življenju nam je torej potrebno le eno: sprejeti Jezusa Kristusa v svoje srce. S tem, ko ljudje sprejmemo Jezusa, Sveti Duh vstopi v vaše srce in postanemo Božji otrok, ki je Bogu v Veselje. Tako dobimo odgovor na prvo vprašanje- »Kdo sem?«. Sem Božji otrok, saj v Svetem Pismu piše: »Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci.« (Rim 8,16). Hkrati dobimo odgovor na drugo vprašanje- »Kam grem?« Imam Pot k Bogu – sledim Jezusu, saj Jezus sam pove: »Jaz sem pot, resnica in življenje.« (Jn 14,6). Odgovor na tretje vprašanje- »Kakšen je smisel in cilj mojega življenja«, pa je še bolj preprost: smisel in cilj mojega življenja je tista večna nagrada Odrešenja, če živim in delam po Božjih Postavah, Bibliji in Evangeliju, ki me po tem kratkem življenju čaka v Božjem kraljestvu, v večnosti. Večno življenje je in bo v miru, Božji ljubezni, brez žalosti in bolečin, brez skrbi in problemov, bolezni, brez žalosti in solz, saj v Svetem Pismu piše: »Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero težko, večno bogastvo slave…« (2 Kor 4,17). Naša identiteta človeka kristjana, naša pot, naš cilj in smisel našega življenja so torej odvisni od naše odločitve za Jezusa.

    Danes se razvita civilizirana družba pa se že nekaj časa počasi oddaljuje od Kristusa, ker ljudem pomenijo materialne dobrine, užitek, denar, potovanja, skrb zase ipd. nove cilje življenja. Kapitalizem je prinesel materializem in egoizem, kjer ni časa za Boga. Kaj to pomeni in kje se to vidi? Da se oddaljujemo od Kristusa, pomeni, da se oddaljujemo od poti, od resnice in od življenja, ker Kristus to za človeka po Svetem Pismu je. Če zapustiš Jezusovo pot, si v brezpotju, če zapustiš Resnico, si nekje v laži in če zapustiš življenje, si v smrti. In zgodovina to dokazuje. Samo pomislite, kako malo se danes Kristus omenja v današnjem času. Taylor smisel vsakega delovanja, tudi če je še tako dolgočasno, vidi v tem, da nekam vodi, ima nek cilj, neko smer, razlog in namen. Brezciljnost je torej tista vsebina nesmisla, ki človeka ne vodi nikamor. Smisel človekovega življenja je biti dober in srečen človek, ki ga preizkušnje trpljenja ne potrejo in mu vzamejo smisel življenja, ker najde oporo v veri v Boga, da vztraja in dela dobro, je srečen in zadovoljen, pravi pokojni profesor Janez Janžekovič, nekdanji profesor filozofije na TF v Ljubljani. Dober je tisti, ki teži za resničnim dobrim. Pri tem pa odkrivamo tudi smisel trpljenja: ko gre za vprašanje smiselnosti vsakdanjega napora in trpljenja, ki nam ga povečuje naša zavest. Človek, ki veruje v posmrtno življenje, lahko najde tudi smisel razumsko nerazložljivega trpljenja. Za kristjane trpljenje postane odrešujoče. Kristjani, ki poznamo Resnico o smislu življenja, ki vemo za Pot k Jezusu, ki nas vodi do Življenja samega, ne bi smeli pozabiti, da je pokazati ljudem smisel, ki je bil podarjen tudi nam, naša prva in najosnovnejša naloga. Le veren človek lahko najde odgovor na smisel vsakega trpljenja. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi neke drobce za večno življenje že na zemlji, v očitni prednosti pred neverujočimi. Lahko rečemo, da je sreča v trpljenju človeka mogoča, če razrešimo vprašanje njegovega smisla, ki ima razlog in vero v Boga. Pri tem pa je veren človek, ki v svoji veri že živi večno življenje, v očitni prednosti. K sreči človeka po mnenju filozofa Janžekoviča pripomore globoko zaupanje v Boga, »v največjo oporo v trpljenju pa bi nam morala biti resnica, da je Bog naš oče, ki ljubi svoje Otroke in je daroval Jezusa za naše Odrešenje«.

    MOLITEV: SMISEL ŽIVLJENJA JE PRIHOD BOŽJEGA KRALJESTVA MED NAS
    Smisel življenja je v tem, da se vzpostavi Božje kraljestvo na Zemlji, to je v tem, da egoistično, sovraštva polno, nasilno in nerazumno življenje nadomesti življenje ljubezni, usmiljenja, odpuščanja, bratstva, svobode in razuma tako, kot nas uči Jezus Učenik in Odrešenik. Bog je prišel na svet da nas odreši in da nam pomaga. Čeprav se morda zdi, da danes prevladuje nasilje v svetu, kjer divjajo vojne in so nemiri, je resnica ta, da bolj ko deluje in je močnejša sila Božje Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni bolj učinkovita je, bolj je tiha in subtilna ter Odrešujoča Božja Ljubezen in Milost za vse ljudi. Ker vsi potrebujemo Božji Mir in Božjo Ljubezen. To velja tudi za ateiste, ki pravijo da ne verujejo. Zakaj Bog Ljubi vse ljudi brez izjem, saj drugače ne more. Pomaga nam in nam odpušča, ko ga prosimo. Uči nas, da smo dobri in ljubeči med seboj. Da si pomagamo in služimo drug drugemu. Vabi nas vse, da pridemo k Njemu, ki je Naš Oče. In največja Božja zapoved in najmočnejša sila na svetu je po Jezusovem Nauku ljubezen. Božje kraljestvo je tam, kjer se ljudje ljubijo, si pomagajo in živijo po Evangeliju in spolnjujejo Božjo Voljo. Boga pa ni tam, kjer se ljudje sovražijo in delajo hudobijo med seboj. Sveti Duh, ti, ki si luč in Tolažnik, pridi in vodi mojo in našo današnjo molitev. Daj mi spoznati lepoto in globočino Božje ljubezni. V srce mi vlij Božji mir in mi ga pomagaj širiti okrog sebe. »Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovali se bodo Božji otroci.« (Mt 5,9) Pomagaj nam Gospod, da bomo vedno prinašali kot apostoli Luč Odrešitve, Ljubezni in Usmiljenja med ljudi in bili dobri ljudje in dobri kristjani ter prispevali k boljšemu svetu! Amen.

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, Vate zaupamo.
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, Vate zaupamo.
    Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, Vate zaupamo.
    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, Vate zaupamo.
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, Vate zaupamo.

    Zato je za kristjana pomembno, da se pri iskanju smisla življenja odloči za lastno zvesto in stanovitno Hojo za Jezusom, saj nas tudi v Svetem Pismu Bog nagovarja: »Če danes zaslišite njegov glas, ne zakrknite svojih src kakor ob uporu!« (Heb 3, 15). Povabite Jezusa v svoje srce in zaživite polno in srečno življenje v zavedanju, da ste Božji otrok, nadvse ljubljen od Boga Najvišjega, na poti v večno življenje z Njim! Pridobiti vero in odgovor kaj je smisel življenja pomeni pridobiti lepoto življenja, odkriti, da je lepo živeti, ljubiti, roditi, zaupati življenje tistemu, ki zaupa svoje življenje v tvoje roke. Lepo je biti duhovnik, redovnik, družinski oče ali mati, kajti vse ima pozitiven smisel, vse se premika proti življenju, svetlobi in večnosti, ne proti smrti. “Prišel je čas, da nehamo govoriti o veri kot žrtvi, odpovedi, omejitvi. Čas je, da govorimo o lepoti in prijetnosti verovanja v Boga”. “Zanima nas vse tisto, ki omogoča, da raste in cvete in človekova vera v Boga in človeško Odrešenje, ki je cilj Poti k Jezusu. Vse Božje, ki se pomaga človeku in se ujema z bujno rastjo človeškega, je pomembno, da se mu odpremo in posvečamo”. Več Boga pomeni več mene, ki mi daje moč! Več evangelija stopi v moje življenje, bolj zaživim v Bogu! P. Giovanni Vannucci, eden največjih mistikov 20. stoletja, je dejal: Božje kraljestvo bo prišlo – kot dar in sad Božje Milosti in blagoslova vseh mojih prizadevanj – s cvetenjem vere in pobožnega življenja v vseh njegovih oblikah. “To je moja vera v Boga, ki nam pravi: »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje. Če boste sledili Meni in Mojemu nauku, se bo vaše življenje spremenilo«. Kristjan ki hoče začeti graditi oseben odnos z Jezusom Kristusom, pa ga moramo najprej povabiti in sprejeti v svoje srce. Odkar od otroka naprej verujem in sledim Gospodu, se je v moje srce naselila globoka radost, ki ni podobna ničemur, kar sem do sedaj v življenju izkusil. Jezus Kristus je v moje življenje prinesel smisel. Bog želi, da bi ga mi poznali in izkusili njegovo ljubezen, radost in mir. S tem, ko ga sprejmemo v svoje srce, prejmemo njegovo odpuščanje in začnemo skupaj z njim graditi osebni odnos, ki traja na veke. Jezus pravi: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu«.

    Odlomki iz Svetega Pisma na obravnavano tematiko …
    »Kdor ima Sina, ima življenje; kdor nima Božjega Sina, nima življenja.« (1 Janez 5,12)
    »Tistim pa, ki so jo sprejeli, je dala moč, da postanejo Božji otroci, vsem, ki verujejo v njeno ime.« (Janez 1,12)
    »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Janez 3,16)
    »Z milostjo ste namreč odrešeni po veri, in to ni iz vas, ampak je Božji dar. 9 Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil.« (Efežanom 2,8-9)
    »Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo.« (2 Korinčanom 5,17)
    »Večno življenje pa je v tem, da spoznavajo tebe, edinega resničnega Boga, in njega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17,3)

    Vir: Sveto pismo, Janez Janžekovič: Smisel življenja; RTV oddaja Duhovna Misel: Kako živeti kot radosten kristjan, Ognjišče Norman Waren: Ali ima življenje smisel et altro, Gotquestions, lastni razmisleki in doprinosi et altro.

    Odgovori
    • Janez says:
      4. septembra, 2020 at 21:30

      Addendum: KAKŠEN JE NAČRT ODREŠITVE? (skrajšano!)
      Kaj je prava pot? Kaj je resnica? Kaj je pravo življenje? Jezus odgovarja: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6). Lakota, ki jo čutiš, je duhovna lakota in je lahko izpolnjena le z Jezusom. Jezus, luč sveta, je edini, ki lahko razsvetli temo. Jezus sam je vrata k zadovoljivemu življenju. Jezus je prijatelj in pastir, ki te išče. Kliče tebe, ga slišiš? Jezus je življenje tega sveta in onostranstva (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je pot odrešenja!

      Razlog, da se brez Jezusa počutiš lačnega, izgubljenega v temi, razlog, da ne moreš najti smisla življenja je to, da si ločen od Boga. Sveto pismo pravi, da smo vsi grešili in smo zato ločeni od Boga. »Na zemlji ni pravičnega človeka, ki bi delal samo dobro in bi nikoli ne pogrešil (Pridigar 7,20), saj so vsi grešili in so brez Božje slave« (Pismo Rimljanom 3,23). Praznina, ki jo čutiš v srcu, je praznina življenja brez Boga. Ustvarjeni smo bili, da bi imeli razmerje z Bogom. Toda zaradi naših grehov nismo upravičeni do tega razmerja. »Pač pa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom, vaši grehi so zagrnili njegovo obličje pred vami, da ne sliši« (Izaija 59,2). Še huje; greh je vzrok, zaradi katerega smo duhovno mrtvi in bomo večno ločeni od Boga na tem in na drugem svetu. (Pismo Rimljanom 6,23a; Pismo Efežanom 2,1).

      Kdo nas lahko reši tega problema (Pismo Rimljanom 7,24-25)? Jezus je edina prava pot! Samo Jezus nas lahko reši. Jezus je umrl na križu, ker je nase prevzel vse grehe Svojega ljudstva, ki verujejo Vanj kot Gospoda in Zveličarja od božjega srda proti grehu. Zanje se je namesto njih prostovoljno žrtvoval, da bi poplačal ves njihov dolg greha (Evangelij po Janezu 3,36; Drugo pismo Korinčanom 5:21). Na križu je Jezus nase prevzel kazen za grehe božjih izbranih ljudi—Svoje ovce, ki jih on sam kliče k sebi (Evangelij po Janezu 10,3-5.11.27-28; Pismo Rimljanom 5,8). Umrl je namesto nas in tri dni kasneje vstal od mrtvih ter premagal greh in smrt (Prvo pismo Korinčanom 15,3-4; Pismo Rimljanom 6,4-5). Zakaj je to storil? Na to vprašanje odgovarja Jezus sam: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.« (Evangelij po Luku 15,1-32. 19,10; Prvo pismo Timoteju 1,15). Jezus je umrl, da bi odkupil svoje izgubljeno ljudstvo od greha (Pismo Titu 2,14). Kadar koli se človek pokesa od greha nevere in začne verovati v Jezusa ter zaupati v Njegovo smrt kot popolno plačilo za svoje grehe, je to dokaz, da ga je Bog Sveti Duh že duhovno prebudil od mrtvih in odrešil. Je bil že na novo rojen od zgoraj (Evangelij po Janezu 3,3. 8. 14-16). Njegovi grehi so že odpuščeni in oprani, ter zato veruje (Prvo pismo Korinčanom 6,9-11). Tudi njegova duhovna lakota je potešena. Prižgale so se luči. Ima popolno življenje (Evangelij po Janezu 5,24, 6,47). Spozna njegovega resničnega Prijatelja in Pastirja. Ve, da ga po smrti čaka večno življenje—življenje vstajenja, na veke z Jezusom! Brez Boga smo nič, z Bogom pa zmorewmo vse! In smisel življenja je, da pomagamo in prispevamo h graditvi Božjega kraljestva na Zemlji, ki je duhovno stanje Usmiljenja in Ljubezni med nami vsemi!

      Odgovori
  9. Janez says:
    4. septembra, 2020 at 21:07

    ČLOVEKOVA DEJAVNOST V VESOLJNEM STVARSTVU BOGA

    Vedno je človek s svojim delom in umom skušal bolj razviti svoje življenje. Danes pa je, posebno s pomočjo znanosti in tehnike, svoje gospostvo razširil skoraj čez vso naravo in ga še dalje širi; zlasti zaradi pomnožitve sredstev mnogovrstnega medsebojnega izmenjavanja med narodi se človeška družina polagoma zaveda in oblikuje kot eno občestvo sredi vesoljstva. Posledica vsega tega je, da si človek mnoge dobrine, ki jih je nekoč pričakoval predvsem od višjih sil, danes že priskrbi sam s svojo lastno marljivostjo. Spričo tega orjaškega napora, ki prevzema že ves človeški rod, vstajajo med ljudmi mnoga vprašanja. Kaj je smisel in vrednost te marljive dejavnosti? Kako je treba uporabljati vse te reči? Za katerim ciljem težijo napori posameznikov in združenj?

    Cerkev, varuhinja tistega zaklada Božje besede, iz katerega črpamo načela za reševanje vprašanj verskega in nravnega reda, sicer nima vedno pripravljenega odgovora na vsako posamezno vprašanje, vendar želi povezovati luč razodetja z izkustvom vseh; tako bi naj bila razsvetljena pot, na katero je pred kratkim stopilo človeštvo. Za verujoče je ena stvar gotova: posamična in skupna človeška dejavnost, to je tisto orjaško prizadevanje, s katerim ljudje v teku stoletij skušajo izboljšati svoje življenjske razmere, se ujema z Božjim načrtom.

    Po Božji podobi ustvarjeni človek je namreč dobil naročilo, naj si podvrže zemljo z vsem, kar je na njej, in naj vlada svet v pravičnosti in svetosti; in, priznavajoč Boga za stvarnika vseh stvari, naj njemu izroča sam sebe in celotno vesoljstvo, tako da bo ob podrejenosti vseh stvari človeku božje ime čudovito po vsej zemlji. To velja tudi za čisto vsakdanja opravila. Kajti moški in ženske, ki pri skrbi za preživljanje samih sebe in družine svoje delo tako izvršujejo, da na primeren način služijo družbi, morejo po pravici biti prepričani, da s svojimi napori dalje razvijajo Stvarnikovo delo, koristijo blagru svojih bratov in z osebno delavnostjo prispevajo k uresničevanju božjega načrta v zgodovini.

    Kristjani zato niti od daleč ne mislijo, kakor da stvaritve človeške bistrosti in moči nasprotujejo Božji mogočnosti in kakor da bi z umom obdarjena stvar bila nekakšen tekmec v odnosu do Stvarnika. Nasprotno, prepričani so, da so zmage človeškega rodu znamenje Božje veličine in sad neizrekljivega Božjega načrta. A čim bolj raste moč ljudi, tem bolj se razširja področje njihove odgovornosti, tako posameznikov kakor tudi skupnosti. Iz tega vidimo, da krščansko oznanilo nikakor ne odvrača ljudi od graditve sveta, pridnosti in podjetnosti ljudi, nikakor jih pa ne žene v egoistično lastno bogatenje in zanemarjanje blaginje bližnjega, temveč jih na dolžnosti v tej smeri še tesneje spodbuja in zavezuje, da si prizadevajo za versko in duhovno pravičnost in dobroto tako, da vsi ljudje lahko pošteno in dostojno živijo od dela, Bogu v Čast in Slavo. Z Božjo Pomočjo in Usmiljenjem lahko marsikaj naredimo vsak po svojih sposobnostih in močeh, da ne bo revščine in lakote ter ponižanih in razžaljenih, ki jih je Jezus tako Ljubil in jim bil tako Dober in Usmiljen! Na svetu je dovolj vsega za vse ljudi! Slavimo Boga in molimo za Božji Mir in Božjo Ljubezen do vseh nas.

    Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora (CS, 33-34) v vednost in razmislek kristjanom.

    Odgovori
  10. Miro says:
    4. septembra, 2020 at 20:52

    ZANIMIVO PRIČEVANJE O POTI OZDRAVLJENJA S POMOČJO ZDRAVIL, KI NAM JIH DAJE JEZUS PO SVETI CERKVI!

    »Vsakodnevna molitev in sveta maša s svetim obhajilom, pogosta sveta spoved, ostali zakramenti, redno branje Svetega pisma in verskega tiska, dobra dela v skupnosti in župniji, slavljenje, pričevanje in poučevanje v molitvenih občestvih so zdravila, ki nam jih daje Jezus po sveti Cerkvi. Moja izkušnja in pot ozdravljenja to potrjujeta,« je med drugim poudarila gospa, ki je podala zanimivo življenjsko izkušnjo o odrešenjski moči in delovanju Svetega Duha.

    V pričevanju je izpostavila tudi naslednje: »Največji dar je ljubezen in neizmerno zaupanje v Jezusa. Šele sedaj lahko rečem, da ljubim Jezusa z vso močjo, z vsem svojim bitjem. Želim biti povsem Njegova, želim spolnjevati Njegovo voljo, želim delati za rast Božjega kraljestva tu na zemlji. Želim ga slaviti in se mu zahvaljevati. Želim, da bi ga tako močno spoznali tudi vsi moji bližnji in drugi ljudje, da bi mu odpirali svoja srca, da bi odgovarjali na Njegovo ljubezen.«

    Več o tem na:
    http://prenova.rkc.si/index.php/publikacije/pricevanja/123-pot-ozdravljenja

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

    Odgovori
    • Hvala says:
      5. septembra, 2020 at 7:39

      Res je, največji dar je ljubezen in zaupanje v Gospoda. Zaupanje, da je vedno z nami, v hudih preizkušnjah in mirnih časih, da smo v Njegovi dlani.

      Če se odločimo hoditi z Gospodom, je potreben oseben odnos z Njim, to kar naprej ponavljam. Ne samo govoriti, pisati ampak osebo se z Njim pogovarjati, sodelovati.

      Neki duhovnik je pri nedeljski maši povedal, da je prebral, da okoli 70 % katoličanov misli, da je Bog mrtev.
      Nekateri ljudje si predstavljajo Gospoda nekje daleč ; ne morejo razumeti, da Bog vse ve, vidi, dela pomaga, da je živ, da želi naš osebni stik z Njim. Ker smo ljudje slabotna bitja rajši iščemo pomoč drugje, sprašujemo itd, namesto, da bi se najprej obrnili na Njega, pa potem naredili tako kot začutimo, da On svetuje.

      https://www.youtube.com/watch?v=c1J_XLEdAps

      Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja