Članki za dušo

15.025 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   8. septembra, 2020 at 11:42

   KDO JE SVETI DUH?
   Obstaja veliko neskladij okoli identitete Svetega Duha. Nekateri gledajo na Svetega Duha kot na skrivnostno silo. Drugi ga razumevajo kot neosebno moč, ki jo Bog ustvari za tiste, ki mu sledijo. Kaj pravi Sveto pismo o identiteti Svetega Duha? Enostavno – Sveto pismo pravi, da je Sveti Duh Bog. Sveto pismo nam prav tako pravi, da je Sveti Duh oseba, bitje s pametjo, čustvi in voljo. Dejstvo, da je Sveti Duh Bog je jasno prikazano v mnogih citatih, vključujoč Apd 5:3-4. V tem citatu se Peter sooča z Hananijo, ki mu pravi zakaj je lagal Svetemu Duhu in mu rekel, da je s tem ni lagal človeku ampak Bogu. Preprosta razlaga, da laganje Svtemu Duhu pomeni laganje Bogu. Prav tako lahko spoznamo Svetega Duha kot Boga, ker ima enake lastnosti in značilnosti. Primer: dejstvo, da je Sveti Duh povsod prisoten lahko preberemo v Psalmih 139:7-8 „Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem? Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven.” Nato v 1 Korinčanom 2:10 vidimo vsevednost v Svetem Duhu. „To nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine.” Zavedati se moramo, da je Sveti Duh oseba, ker ima razum, čustva in voljo. Sveti Duh misli in ve (1 Korinčanom 2:10). Sveti Duh je lahko žalosten (Efežanom 4:30). Sveti Duh prosi za nas (Rimljanom 8:26-27). Sveti Duh sprejema odločitve glede na Božjo voljo (1 Korinčanom 12:7-11). Sveti Duh je Bog, je tretja oseba Sv.Trojice. Kot Bog lahko Sveti Duh resnično deluje kot tolažnik, kot je to obljubil Jezus Kristus (Janez 14:16,26; 15:26).

   ALI BO SVETI DUH KDAJ ZAPUSTIL KRISTJANA?
   Če povemo preprosto, je odgovor ne, Sveti Duh ne bo nikoli zapustil pravega kristjana. To je razvidno v mnogih različnih odlomkih Nove zaveze. Na primer, Pismo Rimljanom 8,9 pravi: »In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov.« Ta vrstica jasno pove, da če v nekom ne prebiva Sveti Duh, potem ta človek ni odrešen. Torej, če naj bi Sveti Duh zapustil kristjana, bi ta človek nehal biti Božji otrok v odrešujočem odnosu s Kristusom. Vendar je to v nasprotju s tem, kar Sveto pismo uči o večnem zagotovilu za kristjane (Evangelij po Janezu 10,27–30; Pismo Rimljanom 8,28–30). Druga vrstica, ki govori o trajnosti prebivanja Svetega Duha v življenju kristjanov, je Evangelij po Janezu 14,16. Tukaj Jezus pravi, da bo Oče dal drugega Tolažnika, »da bo ostal pri vas vekomaj.« Dejstvo, da Sveti Duh ne bo nikoli zapustil kristjana, vidimo tudi v Pismu Efežanom 1,13–14, kjer piše, da so kristjani »zapečateni« s Svetim Duhom. »Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva.« Slika zapečatenosti z Duhom kaže lastništvo in posedovanje. Bog je obljubil večno življenje vsem, ki verujejo v Kristusa, in kot jamstvo, da bo izpolnil svojo obljubo, je poslal Svetega Duha, da prebiva v kristjanu do dneva odkupitve. Podobno kot predplačilo za avto ali hišo je Bog dal vsem kristjanom predplačilo za njihov prihodnji odnos z njim, tako da je poslal Svetega Duha, ki prebiva v njih. Dejstvo, da so vsi kristjani zapečateni z Duhom, je tudi vidno v Drugem pismu Korinčanom 1,22 in Pismu Efežanom 4,30.

   Pred Kristusovo smrtjo, vstajenjem in vnebohodom je imel Sveti Duh tak odnos z ljudmi, da je prišel in odšel. Sveti Duh je prebival v kralju Savlu, potem pa ga je zapustil (Prva Samuelova 16,14). Namesto tega je Duh prišel nad Davida (Prva Samuelova knjiga 16,13). David se je po prešuštvu z Batšebo bal, da mu bo Sveti Duh odvzet (Psalm 51,13). Sveti Duh je napolnil Becaléla, da bi ga usposobil za izdelavo stvari, potrebnih za šotor (Druga Mojzesova knjiga 31,2–5), vendar to ni opisano kot trajen odnos. Vse to se je spremenilo po Jezusovem vnebohodu. Od binkoštnega dne naprej je Sveti Duh začel trajno prebivati v kristjanih (Apostolska dela 2). Trajno prebivanje Svetega Duha je izpolnitev Božje obljube, da bo vedno z nami in nas ne bo nikoli zapustil. Čeprav Sveti Duh ne bo nikoli zapustil kristjana, je mogoče, da naš greh »ugaša Svetega Duha« (gl. Prvo pismo Tesaloničanom 5,19) ali »žalosti Svetega Duha« (gl. Pismo Efežanom 4,30). Greh ima vedno posledice v našem odnosu z Bogom. Čeprav je naš odnos z Bogom zagotovljen v Kristusu, lahko nepriznan greh v našem življenju ovira našo skupnost z Bogom in učinkovito ugaša delovanje Svetega Duha v našem življenju. Zato je tako pomembno, da priznavamo svoje grehe, ker »nam jih bo [Bog] odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen« (Prvo Janezovo pismo 1,9). Torej, čeprav nas Sveti Duh ne bo nikoli zapustil, lahko koristi njegove prisotnosti in veselje nad njo zaradi ugašanja dejansko odidejo od nas.

   KAJ JE DUHOVNA RAST ZA KRISTJANE?
   Duhovna rast je proces, v katerem postajamo vse bolj podobni Jezusu Kristusu. Ko začnemo verovati v Jezusa, Sveti Duh začne proces, v katerem nas dela bolj podobne Jezusu, nas spreminja v skladu z njegovo podobo. Duhovna rast je morda najbolje opisana v Drugem Petrovem pismu 1,3–8, ki nam govori, da imamo po Božji moči »vse, kar je potrebno«, da bi živeli pravo pobožno življenje, ki je cilj duhovne rasti. Bodite pozorni na to, da kar je potrebno, prihaja »prek spoznanja tistega Gospoda Jezusa«, kar je ključ, da dobimo kristjani vse, kar potrebujemo. Naše spoznanje njega izhaja iz Božje besede, ki nam je dana za naše duhovno izgrajevanje in rast. V Pismu Galačanom 5,19–23 sta dva seznama. Vrstice 19–21 naštevajo »dela mesa«. To so stvari, ki so bile značilne za naše življenje, preden smo prišli h Kristusu po odrešitev. Dela mesa so dejanja, ki jih moramo priznati, se jih pokesati in jih, z Božjo pomočjo, premagati. Ko izkušamo duhovno rast, bodo »dela mesa« vse manj vidna v našem življenju. Drugi seznam je »sad Duha« (v. 22–23). To so lastnosti, ki naj bi bile značilne za naše življenje, potem ko smo izkusili Odrešitev v Jezusu Kristusu. Duhovno rast prepoznamo po sadovih Svetega Duha, ki postajajo vse bolj vidni v življenju vernika.

   HOMO NOVUM ali Novi Človek
   Ko pride do odrešitve, se začne duhovna rast. Sveti Duh prebiva v nas (Evangelij po Janezu 14,16–17). Smo nova stvaritev v Kristusu ali latinsko HOMO NOVUM (Drugo pismo Korinčanom 5,17). Stara, grešna narava v nas se začne umikati NOVI NARAVI, PODOBNI JEZUSU KRISTUSU Kristusu (Pismo Rimljanom 6–7). Duhovna rast je vseživljenjski proces, ki je odvisen od našega preučevanja Božje besede in njenega prenašanja v prakso (Drugo pismo Timoteju 3,16–17) ter naše hoje v Duhu (Pismo Galačanom 5,16–26). Ko si prizadevamo za duhovno rast, bi morali moliti k Bogu in ga prositi za modrost glede področij, na katerih želi, da rastemo. Boga lahko prosimo, naj poveča našo Vero in spoznanje Njega, da hodimo za Jezusom. Bog želi, da duhovno rastemo, in dal nam je vse, kar potrebujemo, da bi izkusili duhovno rast. S pomočjo Svetega Duha lahko premagamo greh in postajamo vse bolj podobni našemu Odrešeniku, Gospodu Jezusu Kristusu.

   Ob dopolnitvi časov je bil Sveti Duh tisti, ki je spočel Božjega sina v Marijinem telesu. Ob Jezusovem krstu je Sveti Duh v podobi goloba oznanil, da je Jezus iz Nazareta Mesija. Ob začetku svojega javnega delovanja je Jezusa v puščavo vodil Duh, da bi bil preizkušan in nato premagal Hudega Duha. Na križu, nam pove evangelist Janez, je Jezus izročil svojega Duha v Božje roke. In sedaj je vsakomur izmed nas namenjeno, da postane tempelj Svetega Duha. Povsem upravičeno bi lahko rekli, da se je Jezus rodil in kot Odrešenik prišel med nas in nato umrl na križu, da bi nam podelil Svetega Duha, Božjo navzočnost, povezavo, ki je bila izgubljena, ko sta se Adam in Eva oddaljila od Boga v Edenskem vrtu. Z obiskom svojih apostolov nemudoma po vstajenju je Jezus obnovil to osebno, ljubečo, življenje porajajočo povezanost z Bogom. Vse, kar je bilo izgubljeno v Edenskem vrtu, je bilo v celoti obnovljeno v vrtu vstajenja. Kako prepoznamo to božjo navzočnost, kakšne so njene lastnosti? Vsekakor to ni neka nedejavna prisotnost, nasprotno, je zelo dinamična. Zaradi nje smo ustvarjeni za svetost, celo bolj kot Adam in Eva v Raju, saj Sveti Duh ne biva le povsod okrog nas, ampak zaradi Jezusovega darovanja zdaj tudi prav v nas.

   Teologi nam razlagajo, da je Jezus prišel s poslanstvom sprave – po vstajenju je apostolom ob prikazanju podelil pravico, da odpuščajo grehe in delajo čudeže. Sv. Pavel nam v drugem pismu Korinčanom pravi: »17 Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev. Staro je minilo. Glejte, nastalo je novo. 18 Vse je od Boga, ki nas je po Kristusu spravil s seboj, nam pa naložil službo sprave, 19 namreč to, da je bil Bog tisti, ki je v Kristusu spravil svet s seboj, s tem da ljudem ni zaračunal njihovih prestopkov, nam pa je zaupal besedo sprave. 20 Zavoljo Kristusa smo torej poslani, po nas vas kliče Bog. Zavoljo Kristusa vas prosimo, spravite se z Bogom. » (2 Kor 5,17-21).

   KAKŠEN JE NAMEN DELOVANJA SVETEGA DUHA V NAS?
   Sveti Duh je pomemben del kristjanovega življenja. Poglejmo si nekaj njegovih vlog in zakaj je tako pomemben. Sveti Duh obsodi vaš greh in vam pove, da rabite Kristusa (Janez 16,8–11). Sveto pismo razloži, da brez Svetega Duha in njegove pomoči ljudje mislijo, da je krščanstvo norost. (1 Korinčanom 1,18). Ljudje okrog vas morda mislijo, da je noro narediti takšno zavezo s Kristusom! Vi pa je ne vidite tako samo zato, ker vam Sveti Duh razkriva čudež Kristusovega življenja znotraj vas. Sveti Duh vam je dal novo življenje. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh (Janez 3,6). Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. (Rimljanom 5,5) Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. (Rimljanom 8,16).

   Sveti Duh je vodnik, učitelj in tisti, ki vse to omogoča. On vas vodi proti resnici Božje besede. On razsvetli Sveto pismo, tako da ga lahko razumete in uporabite to resnico (Janez 16,13–14), in daje duhovno moč ter učinkovitost vašemu pričevanju (Apostolska dela 1,8). On posreduje zate pred Očetom, ko ne veste, kaj in kako moliti. (Rimljanom 8,26–27). Sveti Duh je bil poslan od Kristusa, da vam omogoči živeti krščansko življenje! Kot je zapisal Pavel, »prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa« (Rimljanom 8,11). Krščansko življenje je mogoče samo skozi moč Svetega Duha. Morda si mislite tako: »Potrebujem Svetega Duha v mojem življenju!« Če ste kristjan, je že v vas: »Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh.« (Rimljanom 8,9). Sveti Duh prebiva v vas, ampak morda se mu v življenju ne pustite usmerjati. Lahko je le prebivalec, ni pa predsednik. Pavel razločuje med dvema vrstama kristjanov: duhovnimi in mesenimi. Na kratko opišimo obe vrsti kristjanov.

   Duhovni kristjan: »Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče.« (1 Korinčanom 2,15). Duhovna oseba je sprejela Kristusa in živi kristocentrično življenje. Ta oseba ni brez greha, sooča se s problemi in ima vsakodnevne skušnjave, prav tako kot kdor koli drug. Ampak njen način življenja je drugačen, vsako malenkost in problem, ki ga sreča na svoji poti, zaupa Kristusu.

   Meseni/telesni kristjan: »Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim/telesnim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?« (1 Korinčanom 3,1–3). Meseni pomeni »telesen«. Meseni kristjan je kristjan (na neki točki je predal Jezusu življenje), ampak njegovo življenje se vrti samo okrog njega in njegovih potreb. Lahko, da kaže znake, da je kristjan, ampak delo Svetega Duha je zadušeno ali prek zavestne neposlušnosti ali prek ignorance tega, kar mu Duh pričuje. Kaj torej loči mesenega kristjana od duhovnega? Kaj ni to, da mesenemu kristjanu manjka del Kristusa oz. Sveti Duh? Poseduje vse duhovne vire, enako kot duhovni kristjan. Ampak duhovni človek se v svojem krščanskem življenju zanaša na Kristusovo moč, meseni pa na svojo lastno. Živeti krščansko življenje z lastno močjo je tako neučinkovito, kot če bi poskušal potiskati avto po ulicah mesta.

   KAJ POMENI ŽALOSTITI OZIROMA UGAŠATI SVETEGA DUHA ?
   Kristjan je opomnjen s strani Boga, naj ne zatira ali ugaša aktivnosti Svetega Duha, ki prebiva v njem. V širšem sobesedilu vrstic 12–22 apostol Pavel opisuje vrste specifičnih aktivnosti, ki jih Sveti Duh izvaja v vsakem kristjanu in cerkvi kot celoti. Ti specifični izrazi Svetega Duha so vrste stvari, ki jih dela v Kristusovem telesu. Naša naloga je, da sodelujemo z njim in se aktivno vključimo v delo Svetega Duha v teh in podobnih vidikih posvečenja in izgrajevanja.
   Da bi razumeli, kaj pomeni žalostiti Duha, moramo najprej razumeti, da ima Duh osebnost. Samo osebo lahko žalostimo. Sveti Duh je božanska oseba, ki prebiva v kristjanih ter izkuša bolečino in skrb, ko grešimo. Ko razumemo, da je Sveti duh tretja oseba troedinega Boga, lahko bolje razumemo, kako ga lahko nekaj žalosti, tako kot lahko nekaj žalosti katero koli drugo osebo. Pismo Efežanom 4,30 nam zapoveduje, naj ne žalostimo Duha. Duha žalostimo, če živimo kot pogani (4,17–19), če lažemo (4,25), če dovolimo, da jeza vodi v greh in tako dajemo priložnost hudiču (4,26–27), če krademo (4,28), če govorimo umazano (4,29), če smo ujedljivi, besnimo, se jezimo, rohnimo, preklinjamo, smo hudobni (4,31), če ne odpuščamo (4,32), če smo spolno nemoralni (5,3–5). Žalostiti Duha pomeni grešiti v mislih, besedah ali dejanjih. Ne žalostiti Duha pomeni, da sodelujemo z njim v podrejenosti njegovemu posvečujočemu delu, ko odstranjuje naše pretekle grešne navade in vzorce ter nas preobraža v skladu s Kristusovo podobo. Ugašati ali žalostiti Duha ima podoben učinek.

   Oboje preprečuje pobožen način življenja, kar prinaša človekovo grešno, grdo in nehvaležno obnašanje do Kristusa in Evangelija. Oboje prizadene tistega, ki greši, in tistega, proti komur greši. Kadar kristjan ugaša Duha, greši proti Bogu in proti drugim ljudem. Potem je Sveti Duh žalosten, ker drugi izkusijo negativne posledice našega greha. Da bi se kristjan izognil ugašanju ali žaloščenju Duha, mora biti dober, usmiljen, pravičen in stanoviten v vsakodnevnerm življenju, vsakodnevni molitvi, osebnem preučevanju Svetega pisma, premišljevanju o svetopisemskih vrsticah in tesni skupnosti v Cerkvi, ki je zvesta Svetemu pismu in ki ga vodi v vse globlje predajanje Bogu, osebni svetosti ter vse dlje stran od sveta in greha. Vsakodnevno predajanje vladanju in kraljevanju Svetega Duha v našem srcu je rešitev: »Kajti tisti, ki so po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki so po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno. Toda meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir« (Pismo Rimljanom 8,5–6). Molimo in prosimo Boga, da nas bo Sveti Duh Vodil in navdihoval, da bomo delali vse prav.

   BITI VODEN OD SVETEGA DUHA
   Sveto pismo govori o tem, da smo po Milosti »vodeni« od Svetega Duha. To pomeni, da sodelujemo z Bogom in ubogamo: On vodi, mi sledimo, preprosto je. Po navadi pa ne maramo poslušati, ko nam kdo govori, kaj naj počnemo, četudi je to sam Bog! Vendar to, da smo milostno izpolnjeni s Svetim Duhom, pomeni, da sprejmemo v Veri Boga in dovolimo Božjemu Duhu in Božji besedi, da nas vodita. Vsak dan se nam ponudi možnost izbire: bomo dopustili, da nas vodi Sveti Duh, ali pa nas bo obvladovalo nekaj drugega? Bodo strah pred prihodnostjo in želje po stvareh, ki si jih želimo, postali bolj pomembni od naše poslušnosti Kristusu? Ko vas izpolni Sveti Duh, On nadzoruje vaše misli in dejanja. Ne morete biti istočasno napolnjeni s sovraštvom, strahom ali skrbmi in obenem tudi z Duhom. Ne gre, ni prostora za dva. »Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja.« (Efežanom 5,17) V nasprotju z alkoholom so spremembe, ki jih dela Sveti Duh, resnične, ne umetne. S časom se ne obrabijo. Sveto pismo pravi takšnim trajnim spremembam sad, ki pride iz našega življenja s Kristusom: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Galačanom 5,22–23)

   ZAKAJ NI VEČ KRISTJANOV NAPOLNJENIH S SVETIM DUHOM? ZARADI GREHA!
   Z eno besedo: zaradi GREHA!. Izbiramo tako, da ne ubogamo Boga in grešimo ter tako žalimo Božjo Ljubezen do nas. To se lahko izraža kot napuh: stvari želimo delati po svoje. Bogu ne izročimo naših financ; trdo smo delali za naš denar in zdaj je naš. Bogu ne izročimo naših razmerij; zakaj bi oprostil tej osebi, če je sama kriva za to? Bogu ne podredimo svoje osebne morale; to ni stvar nikogar drugega razen mene – niti Boga. Tako govori napuh. Beseda pravi: »Kakor se [Bog] posmehljivcem posmehuje, tako ponižnim daje milost.« (Pregovori 3,34). Greh se lahko pokaže tudi drugače: kot strah. Pregovori pravijo tako: »Strah pred človekom nastavlja zanko …« Je v vašem življenju nekaj, kar Bog želi, da naredite, ampak vi tega ne naredite, ker se bojite, kaj si bodo ljudje mislili? Enostavno si mislite: »Tega ne morem narediti. Drugi bi me videli kot čudaka, če bi to naredil.« Bog pa že noče, da bi to naredili. Ampak velikokrat želi! Zadnja polovica verza v Pregovorih pravi tako: »Kdor pa zaupa v Gospoda, bo obvarovan.« Tako enostavno je postaviti odobravanje ljudi pred odobravanje Boga, ampak ali ni Bog na prvem mestu? Naše življenje bo potem drugačno od drugih ljudi, vendar je vredno tega.

   SEM LAHKO NAPOLNJEN S SVETIM DUHOM KLJUB MOJIM GREHOM?
   Verjetno je to odvisno od tega, kaj mislite, ko govorite o »težavah z grehom IN GREŠENJU«. Če se vztrajno predajate grehu, potem Sveti Duh ne more izpolniti vašega življenja. Lahko se tudi sprašujete: »Bom še vedno grešil tudi po tem, ko bom izpolnjen s Svetim Duhom?« Odgovor je sočuten da. Lahko se vam zgodi, da večkrat na dan storite isti greh in ga tudi priznate pred Bogom. To ni duhovna šibkost; to je dokaz, da duhovno dihate in živite! To, da se zaveste greha in se z njim soočite, se lahko opiše kot »duhovno dihanje«. Duhovno dihanje vključuje »izdih« – to je priznanje svojega greha Bogu, ko pride do tega. Prepoznate, da ste grešili in si prilastili Gospodovo mesto kot glave vašega življenja. Z »izdihom« odstranite nečisto in uveljavite odpuščanje, ki vam pripada prek Kristusove smrti na križu. Duhovno dihanje vključuje tudi »vdih« – z njim Boga prosite, da vas ponovno napolni s svojim Duhom in spet postane glava vašega življenja. Ne pozabimo: ne bo nas nikoli zapustil, če grešimo. Če smo grešni ljudje prezrli Njegovo vodenje, se pokesajmo in spreobrnimo in mu odslej zvesto in ponovno sledimo. Učimo se stanovitnosti v Veri in da bomo Bogu zaupali ter odslej vedno živeli Pravično, tako kot nas uči Jezus v Evangeliju.

   KAKO NAJ BOM IZPOLNJEN S SVETIM DUHOM?
   Prepustiti se vodenju Svetega Duha je naša svobodna človeška izbira za Boga!. Brez našega sodelovanja z Bogom in stanovitne Hoje za Jezusom bomo razmišljali in delovali po človeški pameti brez Boga po človeški pameti. Zato je pomembno, da je izbira za Jezusa prostovoljna, vendar to ni nekaj, kar pride samo po sebi. Ljudje niso pijani, če prenašajo zaprte zaboje piva ali če delajo v trgovini z alkoholno pijačo. Pitje alkohola je tisto, kar te naredi pijanega, ker se sam tako odločiš, čeprav veš, da to ni pravilno, ker škoduje tvojemu zdravju. Opustiti moraš kriva pota greha in se vrniti k Bogu. Kot kristjan se lahko obkrožiš z Biblijami ali kristjani, pa ne boš izpolnjen s Svetim Duhom. Po drugi strani pa si lahko sam, toda poln Duha, ker je taka Božja Milost. Če želimo slediti Svetemu Duhu, lahko za to molimo in prosimo Boga za Božjo Milost, da pride Sveti Duh in nas napolni ter nas uči in vodi. Živimo tako kot nas uči Jezus in se poboljšajmo, da bomo deležni Božje Milosti!

   TU JE PREPROSTA MOLITEV K BOGU ZA VODSTVO SVETEGA DUHA:
   »Dragi Oče, potrebujem Te. Priznam, da sem vodil svoje življenje po svoje in sem s tem grešil zoper Tebe. Hvala Ti, da mi odpuščaš grehe po Kristusovi žrtvi na križu zame. Zdaj povabim Kristusa, da ponovno zavzame svoje mesto mojem življenju. Napolni me s tvojim Svetim Duhom, kot si obljubil, da bom napolnjen in – kot praviš – v Tvoji besedi, da boš to storil, če bom vprašal in prosil v veri. Gospod prosim pridi in me Vodi ter ostani vekomaj z menoj. To molim zdaj v imenu Jezusa. Kot izraz moje vere se Ti zahvaljujem, da vodiš moje življenje, ME OBDARUJEŠ Z DAROVI Svetega Duha in me napolnjuješ s Svetim Duhom.«

   Izbor različnih prispevkov o Svetem Duhu npr. gotquestions, Skrivnost kristjanov, lastni doprinosi et altro. Že objavljeno.

   Verniki imamo pravico več vedeti o verskih zadevah in se o tem od kvalificiranoh bogoslovcev podučiti. Če bomo vztrajni in stanovitni ter pravični v krščanskem življenju bomo živeli v Veselje in Slavo Bogu. Pri tem molimo in se poglabljajo v Vero in Sveto pismo, da bomo spoznali, kaj nam govori Bog. BVB. Janez

   Odgovori
   • Janez says:

     8. septembra, 2020 at 11:46

     VSEMOGOČNI BOG
     Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog,
     daj nam ljudem vodstvo in poduk, da bomo zaradi tebe delali vse,
     kar vemo, da hočeš,
     in vedno hoteli, kar je tebi všeč;
     da bomo notranje očiščeni,
     notranje razsvetljeni z Lučjo Jezusa
     in vžgani z Vero in ognjem Svetega Duha,
     mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina,
     našega Gospoda Jezusa Kristusa
     in le po tvoji milosti priti k tebi, Najvišji;
     ti, ki v popolni Trojici nedeljivo Eden
     živiš in kraljuješ v slavi,
     vsemogočni Bog,
     na vse veke vekov.
     Amen.

     Odgovori
2. Hvala says:

   8. septembra, 2020 at 11:25

   Gospod res skrbi za nas 24 ur na dan, vsak dan. Ko se človek prepusti vodstvu Boga , ga On popelje v sodelovanje in izvajanje načrta za vsakega posameznika. Sveti Duh vodi v globine življenja.

   Globina življenja pa je tudi ZAHVALJEVANJE BOGU IN SLAVLJENJE BOGA. Zato pa je potrebno poslušati kaj REČE BOŽJA BESEDA V SVETEM PISMU in po drugih knjigah in zadevah. OSNOVA JE RES SVETO PISMO, to je sam BOŽJI GOVOR, TOLAŽBA IN UČENJE LJUDI.

   Nam ljudem je včasih res težko razumeti s svojo človeško pametjo določene zadeve, nauke itd..Zato pa moramo Boga prositi, da lahko POGLEDAMO Z NJEGOVIMI OČMI.

   Slavljenje in zahvaljevanje Bogu za težke stiske in hude stvari, ki se človeku dogodijo ali dogajajo, je s človeškim razumom težko dojemljivo in s človeškimi očmi ni pravega pogleda. Zato moramo misliti z Gospodovimi mislimi in gledati z Njegovimi očmi.

   Glejte, v Svetem Pismu nam Gospod govori: “KDO JE TISTI, KI JE REKEL, IN SE JE ZGODILO, NE DA BI GOSPOD ZAPOVEDAL? MAR NE PRIHAJA IZ UST NAJVIŠJEGA HUDO IN DOBRO?
   KAJ BI SE PRITOŽEVAL ŽIV ČLOVEK, KORENJAK KLJUB SVOJIM GREHOM? (Žal, 3, 37-39).

   Glejte vse je od Gospoda, dobro in hudo, za to se je potrebno ZAHVALITI IN GA SLAVITI TUDI ZA HUDO IN TEŽKO SITUACIJO, STISKO, ker je to Njegov načrt tudi za odrešenje. Gospod ni samo polovica, JE POPOLN, ZATO SE JE POTREBNO ZAHVALJEVATI IN GA SLAVITI ZA VSE. Tudi za bolečine in vse trpljenje.

   Poglejmo samo Psalme v Svete Pismu. Ljudje od bolečin vpijejo Gospodu za pomoč, se Mu zahvaljujejo za dobroto , usmiljenje in Ga slavijo. Tudi Jezus se je zahvaljeval Očetu in Ga slavil.

   Odgovori
   • Janez says:

     8. septembra, 2020 at 11:54

     Draga sestra Hvala daroval sem zgoraj prispevek o Svetemu Duhu v razmislek in dopolnjevanje z razmisleki in molitvami. Vabim vas in prosim, ko boste kaj zanimivega prebrali in ptremislili, da bi kaj objavili za vse nas. Čeprav nimamo formalne teološke izobrazbe kje prav, da vztrajamomin iščemo ter prosimo Boga za Milost, da nas Poduči in Vodi ter obdaruje z Darovi Svetega Duha. Kaj potem če nismo bogoslovci, imamo pa veliko Žejo po Bogu in Hodimo po Poti k NJemu! Bog nas ne more odrešiti brez Nas! Hvalimo Boga, bodimo ponižni in skromni v naših molitvah ter živimo pravično tako, kot nas uči Jezus. Nenehno se učimo in poglabljajmo naše versko znanje ter molimo. Veliko veliko je še verskih tem, ki jih moramo osvojiti in se podučiti, pri čemer nas naj vodi Božji Duh!

     BVB. Janez

     Odgovori
     • Hvala says:

       8. septembra, 2020 at 12:35

       Spoštovani g. Janez!

       Vse vaše prošnje in naše darujmo Gospodu in Ga prosimo, da nas vodi po Svetem Duhu še naprej, naj nam bo Mati Marija, ki prosi za podelitev milosti nam ljudem še naprej v pomoč.

       Gospod ničesar ne zametuje, vidi naše želje in potrebe zato tudi odkriva vse, kar nam bo v pomoč in učenje. Ne skrbite, za vse bo poskrbel Sveti Duh, ki daje pomoč preko ljudi.

       Osnovno, kar me je najbolj nagovorilo in čutim, da povem je: POPOLNO ZAUPANJE V GOSPODA, POPOLNA IZROČITEV. KAJTI, KO SE TO ZGODI PRI ČLOVEKU, JE VSAKA SKRB ODVEČ. GOSPOD VZAME ČLOVEKA V ROKE, GA VODI PO POTEH, KI JIH JE ON DOLOČIL IN MU ODKRIVA VSE TISTO, KAR JE POTREBNO ZA IZPOLNITEV NJEGOVEGA ŽIVLJENJSKEGA NAČRTA, KI GA IMA ZA POSAMEZNIKA GLEDE NA VERO ITD…… VSE BO DOBRO , NIČ NE SKRBITE! MI SMO ORODJE V GOSPODOVIH ROKAH, ČE TO DOVOLIMO.

       Naj povem iz svojega življenja. Čeprav sem bila versko vzgojena, ni bilo tisto, kar bi moralo biti. Zato sedaj tako poudarjam _OSEBNI ODNOS Z GOSPODOM. Ko je mene Gospod poklical, sem se temu odzvala. Niti nisem znala določenih molitev. Na to internetno stran_PROSIM ZA MOLITEV, me je pripeljal Gospod, ker res nisem vedela, da kaj takega sploh obstaja.

       Nisem vedela, da obstaja knjižica -MARIJA, KI RAZVEZUJE VOZLE. Naj vam povem, kako sem do nje prišla.! Kako priti do knjižice, če ne veš, da obstaja?

       Neki dan sem vzela v roke neke natiskane slikovnice, ki sem jih imela na mizi. Mislim, da sem jih vzela v Cerkvi , ne vem pa točno. Hotela sem to malo prelistati in pogledati. Pogled se mi je takoj ustavil na napisu_MARIJA; KI RAZVEZUJE VOZLE. Potem sem dalje pogledala, kje bi lahko to naročila. Opazila sem , da jo dobim celo nedaleč od mojega bivanja. Poklicala sem po telefonu, kjer mi je gospa prijazno povedala, da jo lahko dobim. Zastonj so mi jo podarili. Vidite, tako je Marija poskrbela za mene za tisto gradivo, ki je bilo po Njenem mnenju tudi najbolj potrebno. Jaz nisem iskala te knjižice, ker je nisem poznala. Ona pa je vedela, da jo potrebujem.

       Vidite, tako Marija in Jezus poskrbita za vse potrebno ob času.

       Veliko stvari bi vam lahko opisala.
       Zato se lepo brez skrbi izročite Gospodu za vodstvo Svetega Duha. On bo vse poskrbel, tudi preko g. Mirota , mene in vseh ostalih, ali pa še na drugačen način.

       Od začetka ima človek strah, da ne bo kaj izpustil, narobe naredil, Gospod pa vse vidi in deluje. To je proces.

       Še enkrat povem, da vse, kar ima Gospod v načrtu se bo uresničilo, sodelujte z Njim. Jaz nisem vedela, niti kaj naj naredim, niti kam naj grem v svoji situaciji in stiski, vse je uredil Gospod in me odpeljal tam , kamor je potrebno po Njegovi volji. Bogu zahvala in Slava!

       Vse dobro!

       Odgovori
       • Hvala says:

         8. septembra, 2020 at 14:18

         Pripis!
         Bom še pisala, če tako želi Gospod!

         Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo!

         Odgovori
       • Janez says:

         8. septembra, 2020 at 17:45

         Pridi Sveti Duh Tolažnik, Vodi nas, navdihni nas, poduči nas, kaj je prav, da naredimo, ker vse to je prav v Božjih Očeh, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da bomo molili in spoznali, kaj želiš od nas, da ne zaidemo s človeškimi premisleki in pametjo. Naj bomo vedno podobni Učeniku in Odrešeniku in v življenju spolnjujemo Božjo Voljo in Nauke Jezusovega Evangelija. Naj bomo bogaboječi, ponižni in skromni ko delamo, molimo in služimo drug drugemu v Ljubezni do Boga in medsebojni breatski Ljubezni. Vemo, da Naše Misli niso Tvoje Misli in Naše Želje niso Tvoje Želje. Poduči nas, da bomo delali vse prav in blagoslovi nas. Pomagaj nam prosim, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja k Jezusu in poduči nas, kaj je prav v Božjih Očeh. Pomagaj nam, da bomo v molitvi in delu verniki zbrani v Tvojem imenu, živeli pravično in delali Dobro na zemlji. Tvoje je Božje kraljestvo, Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj. Amen. Janez

         Odgovori
3. Janez says:

   8. septembra, 2020 at 10:49

   KAKO SEM LAHKO PREPRIČAN, DA KOT KRISTJAN MOLIM V SKLADU Z BOŽJO VOLJO?
   Človekov glavni namen je, da poveličuje Boga in da za vedno uživa v njem (Pridigar 12,13; Prvo pismo Korinčanom 10,31). Poveličevanje Boga v vsem, kar delamo, vključuje molitev v skladu z njegovo voljo. Najprej moramo prositi za modrost, da bi pravilno molili. »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo« (Jakobovo pismo 1,5). Ko prosimo za modrost, moramo zaupati Bogu, da je milosten in pripravljen uslišati naše molitve: »Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil« (Jakobovo pismo 1,6; gl. tudi Evangelij po Marku 11,24). Tako molitev v skladu z Božjo voljo vključuje prošnjo za modrost (da bi spoznali Božjo voljo) in prošnjo v veri (da bi zaupali Božji volji). Tukaj je sedem svetopisemskih navodil, ki bodo vodila vernika v molitvi v skladu z Božjo voljo:
   1) Moli za stvari, za katere Sveto pismo zapoveduje molitev. Zapovedano nam je, naj molimo za svoje sovražnike (Evangelij po Mateju 5,44); naj Bog pošlje misijonarje (Evangelij po Luku 10,2); da ne pademo v skušnjavo (Evangelij po Mateju 26,41); za oznanjevalce besede (Pismo Kološanom 4,3; Drugo pismo Tesaloničanom 3,1); za vlado in oblastnike (Prvo pismo Timoteju 2,1–3); za tolažbo v stiski (Jakobovo pismo 5,13); in za ozdravljenje sovernikov (Jakobovo pismo 5,16). Kjer Bog zapoveduje molitev, lahko molimo z zaupnostjo, da molimo v skladu z njegovo voljo.
   2) Posnemaj zgled Bogu predanih junakov v Svetem pismu. Pavel je molil za odrešitev Izraela (Pismo Rimljanom 10,1). David je molil za usmiljenje in odpuščanje, ko je grešil (Psalm 51,3–4). Zgodnja cerkev je molila za pogum v oznanjevanju (Apostolska dela 4,29). Te molitve so bile v skladu z Božjo voljo in podobne molitve danes so tudi. Tako kot Pavel in zgodnja cerkev bi morali tudi mi vedno moliti za odrešitev drugih. Zase bi morali moliti tako kot David, se vedno zavedati svojega greha in ga prinašati pred Boga, da ne bo oviral našega odnosa z njim in škodil našim molitvam.
   3) Moli s pravo motivacijo. Bog ne bo blagoslovil sebičnih motivov. »Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč zato, da bi to porabili za svoje naslade« (Jakobovo pismo 4,3). Moliti bi morali tako, ne da naše vzvišene besede slišijo drugi in nas vidijo kot »duhovne«, ampak večinoma na samem in na skrivnem, da nas bo naš nebeški Oče slišal na samem in nas odkrito nagradil (Evangelij po Mateju 6,5–6).
   4) Moli z duhom odpuščanja do drugih (Evangelij po Marku 11,25). Duh zagrenjenosti, jeze, maščevanja ali sovraštva do drugih bo preprečil našemu srcu, da bi molili v pravilni podrejenosti Bogu, tako kot nam je naročeno, naj ne prinašamo darov Bogu, dokler se ne spravimo z brati in sestrami v Kristusu.
   5) Moli z zahvaljevanjem (Pismo Kološanom 4,2; Pismo Filipljanom 4,6–7). Vedno lahko najdemo nekaj, za kar smo lahko hvaležni, ne glede na to, kako nas obremenjuje naša situacija ali potrebe. Najbolj trpeči človek, ki živi v odrešujoči Kristusovi ljubezni, ki ima zagotovilo odrešitve zdaj in ki ga pričakujejo nebesa, ima razlog, da je hvaležen Bogu.
   6) Moli z vztrajnostjo (Evangelij po Luku 18,1; Prvo pismo Tesaloničanom 5,17). Vztrajati moramo v molitvi in ne odnehati ali izgubiti potrpljenje, ker nismo dobili takojšnjega odgovora. Del molitve v skladu z Božjo voljo je, da verjamemo, da ne glede na to, ali je njegov odgovor »da«, »ne« ali »čakaj«, sprejmemo njegovo presojo, se podredimo njegovi volji in še naprej molimo.
   7) Zanašaj se na Božjega Duha v molitvi. To je čudovita resnica: »Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam
   Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo« (Pismo Rimljanom 8,26–27). Bog Sveti Duh posreduje pred prestolom milosti za Božje ljudstvo. V trenutkih naše najgloblje depresije ali bridkosti, v trenutkih, ko se nam zdi, da sploh ne moremo moliti, imamo tolažbo v spoznanju, da Sveti Duh pravzaprav moli za nas! Kako čudovitega Boga imamo! Kakšno zagotovilo imamo, ko se trudimo hoditi v Svetem Duhu in ne v človeškem mesu! Imamo zaupnost, da bo Sveti Duh dokončal svoje delo poučevanja, kako naj molimo k Očetu po Sinu v skladu z Božjo voljo. Počivamo lahko v spoznanju, da bo Bog poskrbel, da nam bo vse pripomoglo k dobremu (Pismo Rimljanom 8,28). Kajti Bog bo slišal in uslišal naše molitve in prošnje, ki Vanj Verjemo in Zaupamo. Jezus pridi k nam in ostani z nami vekomaj.

   Pridi Sveti Duh Tolažnik, Vodi nas, navdihni nas, poduči nas, kaj je prav, da naredimo, ker vse to je prav v Božjih Očeh, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da bomo molili in spoznali, kaj želiš od nas, da ne zaidemo s človeškimi premisleki in pametjo. Naše Misli niso Tvoje Misli in Naše Želje niso Tvoje Želje. Pomagaj nam, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja k Jezusu in poduči nas, kaj je prav v Božjih Očeh. Naj pride k nam Božje kraljestvo Božjega Miru in Ljubezni, da bomo živeli tako kot nas uči Jezus. Amen. Janez

   gotquestions et altro

   Odgovori
4. KRISTINA says:

   8. septembra, 2020 at 9:55

   Kraljica miru na Kureščku 8.junija 1991:
   Hvaljen Jezus!
   dragi moji sinovi in drage moje hčerke! Močno se veselim vseh, ki se z vero zatekate po mojem Srcu v Sinovo Srce.
   Ponovno vas vabim, da se hranite z jedjo, ki vas bo nasitila, da ne boste več lačni, in da se napijete žive vode, da ne boste več žejni. Le v moči te hrane in pijače boste odkrivali skrivnosti mojega in Sinovega Srca.
   Srce Marijino usmili se nas
   Srce Jezusovo usmili se nas

   Odgovori
5. Janez says:

   8. septembra, 2020 at 9:24

   Ali je včasih Božja volja tudi lekcija za kristjane, da smo bolni in trpimo zaradi greha?
   Svetopisemska doktrina o Božji suverenosti pravi, da je Bog vsemogočen nad vsem. Ima popoln nadzor nad vsem – preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo – in nič se ne zgodi, kar bi bilo izven njegovega nadzora. Bog neposredno povzroči ali pasivno dopusti vse, kar se zgodi. A dopustiti, da se nekaj zgodi, in povzročiti, da se nekaj zgodi, sta dve različni stvari. Na primer, Bog je povzročil stvaritev popolnega, brezgrešnega Adama in Eve, potem pa dopustil, da sta se mu uprla. Imela sta svobodno voljo. Ni povzročil, da sta grešila, in zagotovo bi ju lahko ustavil, ampak se je odločil, da ju ne bo, in sicer za svoj namen, da uresniči svoj popolni, skriti sklep. To uporništvo je prineslo vse vrste zla, zla, ki ga ni povzročil Bog, ampak je dopustil, da obstaja. Bolezen je manifestacija dveh širših vrst zla – moralnega in naravnega. Moralno zlo je človekova nečloveškost do človeka. Naravno zlo je sestavljeno iz stvari, kot so naravne nesreče in telesna bolezen. Samo zlo je izkrivljenost ali pokvarjenost nečesa, kar je bilo prvotno dobro, a je zdaj pokvarjeno. V primeru bolezni je bolezen stanje, kjer je pokvarjeno dobro zdravje človeka. Grška beseda za zlo, poneros, pravzaprav namiguje na zlonamernost, nekaj, kar kvari dobro in zdravo stanje stvari.

   Ko je Adam grešil, je kot glava celotnega človeštva obsodil vse človeštvo na posledice tega greha, izmed katerih je ena bolezen. Pismo Rimljanom 8,20–22 pravi: »Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok. Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine.« Bog – tisti, »ki je podvrgel« stvarstvo ničevosti, ki je sledila padcu, metodično dosega svoj načrt, da bo sčasoma osvobodil svoje stvarstvo iz suženjstva greha, tako kot osvobaja tiste, ki jih rešuje iz suženjstva po Kristusu.

   Do tega dne pa Bog uporablja bolezen in druga zla, da uresniči svoj suvereni namen, da se poveliča in da poveliča svoje sveto ime. Včasih čudežno ozdravi bolezen. Jezus je šel skozi Izrael in ozdravljal različne bolezni (Evangelij po Mateju 4,23) in celo obudil Lazarja od mrtvih, potem ko je zaradi bolezni umrl. Drugič Bog uporabi bolezen kot vzgojno metodo ali kot sodbo proti grehu. Bog je Kralja Uzíja udaril z gobavostjo (Druga kroniška knjiga 26,19–20). Nebukadnezarja je Bog prignal v norost, dokler ni razumel, da »Najvišji po svoji volji ravna s prebivalci zemlje« (gl. Daniel 4). Herod je bil udarjen in so ga razjedli črvi, ker si je prilastil Božje veličastvo (Apostolska dela 12,21–23). Obstaja celo vsaj en primer, ko je Bog dopustil bolezen – slepoto – ne kot kazen za greh, ampak da razodene sebe in svoja mogočna dela skozi to slepoto (Evangelij po Janezu 9,1–3).

   Ko bolezen pride, morda ni rezultat Božjega neposrednega posredovanja v našem življenju, ampak je morda rezultat učinkov življenja v padlem svetu ali tega, da imamo padla telesa ali slabo zdravje ali da sprejemamo slabe odločitve o življenjskem slogu. In čeprav obstajajo svetopisemski kazalci, da Bog želi, da smo na splošno zdravi (Tretje Janezovo pismo 1,2), Bog dopusti vse bolezni za svoje namene, naj jih razumemo ali ne. Bolezen je zagotovo rezultat človekovega padca v greh, ampak Bog ima nadzor nad vsem in res določa, do kam lahko gre zlo. Tako kot je omejil hudiča v Jobovih preizkušnjah, ko mu ni dovolil, da prestopi določene omejitve, Bog tudi omejuje bolezen v našem življenju za svoje dobro. Več kot petdesetkrat v Svetem pismu nam pove, da je vsemogočen, in čudovito je videti, kako se njegova suverenost združi z odločitvami, ki jih sprejmemo (slabimi in dobrimi), da uresničuje svoj popolni načrt v življenju svojega ljudstva (Pismo Rimljanom 8,28–30). Kristjanom, ki so bolni, je v tolažbo spoznanje, da se lahko odločijo, da bodo slavili Boga v svojem trpljenju, čeprav morda ne bodo vedeli, zakaj je Bog to dopustil, dokler ne bodo stali v njegovi prisotnosti v večnosti. Takrat bomo dobili odgovore na vsa vprašanja, ali pa, če smo bolj natančni, nam bo vseeno za vprašanja.

   Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje.

   Medmrežje Gotquestions et altro

   Odgovori
6. Janez says:

   8. septembra, 2020 at 9:21

   KAKO LAHKO PREMAGAMO GREH V NAŠEM KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU ?
   Sveto pismo govori o sledečih virih, katere uporabimo, da premagamo naše grešenje in nehamo žaliti Boga:

   (1) Sveti Duh – Eden izmed darov, ki nam jih je (svoji cerkvi) podaril Bog, da bi bili zmagoslavni v krščanskem življenju, je Sveti Duh. Bog odseva dejanja mesa in sadov Duha v Galačanom 5:16-25. V tem odstavku smo poklicani, da hodimo v Duhu. »Vsi verni že posedujejo Svetega Duha, ampak ta odstavek nam pravi, da moramo hoditi v Duhu in se predajati Njegovem nadzoru. To pomeni, raje izbrati »usnjen čevelj«, po nasvetu Svetega Duha, kot, da bi sledili mesu. Sprememba, ki jo lahko naredi Sveti Duh v vernikovem življenju je prikazana v življenju Petra, kateri, preden je bil napolnjen s Svetim Duhom, trikrat izda Jezusa, in to po tem, ko je rekel, da bo sledil Kristusu v smrt. Potem, ko je bil napolnjen s Svetim Duhom, je javno in močno pred Judi spregovoril na binkoštni praznik o Jezusu. Praznik binkošti obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23). Sveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Hoditi v Duhu pomeni, da ne poskušamo »postaviti pokrov« na nasvete in navdihe Svetega Duha (»potlačiti Duha«, kot je omenjeno v 1 Tesaloničanim 5:19) ampak hrepenimo, da bi bili napolnjeni s Svetim Duhom (Efežanom 5:18-21). Kako je nekdo napolnjen s Svetim Duhom? Kot prvo, je to Božja izbira in prav tako je bilo v Stari Zavezi. Izbral je nekaj posameznikov in določene incidente v Stari Zavezi in jih napolnil s Duhom, da bodo dokončali nalogo, ki si jo je zadal (1 Mz 41:38; 2 Mz 31:3; 4 Mz 24:2; Samuel 10:10;…). Verjamem, da obstaja dokaz v Efežanih 5:18-21 in Kološanih 3:16, da Bog napolni tiste, ki sebe napolnjujejo z Božjo besedo, kot je dokazano v teh verzih. Torej, to nas pripelje, do našega naslednjega vira, kjer nam govori Bog v Svetem pismu.

   (2) Božja beseda, Sveto pismo – 2 Timotej 3:16-17 pravi, da nam je Bog dal svojo besedo, da nas opremi za vsako dobro delo. Uči nas, kako živeti in v kaj verjeti, razkriva nam, kdaj smo izbrali napačno pot, pomaga nam nazaj na pravo pot in pomaga, da ostanemo na njej. Kot Heb. 4:12 govori: je živo in močno in je sposobno predreti v naša srca, do najglobjih problemov, ki jih po človeško ni možno premagati. Pisec psalmov, govori o njegovem življenju – spreminjanje moči v Psalmu 119:9, 11,105 in v ostalih verzih. Joshui je bilo rečeno, da se skriva ključ s katerim bo premagal sovražnike v tem, da ne pozabi tega vira in da meditira na njem noč in dan, da ga lahko opazuje. To je storil, čeprav mu je Bog ukazal, da to ne kaže nobenega smisla, ampak to je bil ključ do Njegove zmage za Obljubljeno Deželo. Ta vir je preprosto eden izmed tistih, ki jih obravnavamo v vsakdanjiku. Kot simbol temu, nosimo svoje Biblije v cerkev, ali dnevno preberemo kakšno poglavje, ne uspe nam pa si ga zapomniti in meditirati, da bi našliprošnjo v našem življenju, priznali grehe, ki jih razkriva, poveličevati Boga za darila, ki nam jih je dal. Pogosto smo anoreksični ali bulimični, ko pride do biblije. Ali je sprejmemo samo toliko, da nas duhovno obdrži pri življenju ali pa preobsežno in nikoli ne meditiramo z njo, da bi pridobili dovolj duhovne hrane od nje. Pomembno je, da ste vajeni vsakodnevno preučevati Božje besede v pomenljivem smislu in da si zapomnete odstavke, s čimer spodbudite, da vam to postane navada. Priporočam, da pričnete s pisanjem dnevnika, (lahko na računalniku, če tipkate hitreje ko t pišete) ali pa v zvezek… Naj vam pride v navado, da ne prenehate z Besedami, dokler nekaj ne pridobite z njimi. Pogosto snemam molitve Bogu, ko ga prosim, da mi pomaga se spremeniti v področjih o katerih mi je svetoval. Sveto pismo je orodje, ki ga uporablja Sveti Duh v naših in ostalih življenjih (Efežanom 6:17), je zaščitni oklep, ki nam ga Bog podarja, da stanovitno bojujemo naše duhovne bitke (Efežanom 6:12-18)! Prosimo Svetega Duha za Vodstvo in Navdih.

   (3) Molitev – To je še en pomemben vir, ki nam ga je podaril Bog. Ponovno, to je vir, pri katerem kristjani uporabljajo le ustnice. Imamo molitvene sestanke, čas molitve…, ampak ne znamo pravilno moliti, kot nam prva Cerkev daje zglede (Apostolska dela 3:1; 4:31; 6:4; 13:1-3,…) Pavel dostikrat omeni, kako je molil za tiste, katerim je služil. Mi pa, tudi ko smo sami, ne uporabljamo tega vira, ki nam je na voljo. Ampak Bog nam je podaril prelepe obljube, ki se tičejo molitve (Matej 7:7-11; Luka 18:1-8; Janez 6:23-27; Janez 5:14-15…) In še enkrat, Pavel vključi to v svoj odstavek, ko se je pripravljal na duhovno bitko (Efežanom 6:18)! Kako pomembno je? Če se obrnete spet na Petra, imate Kristusove besede njemu v Vrtu Gethsemane, pred Petrovim zanikanjem. Tam, ko Jezus moli, Peter spi. Jazus ga zbudi in mu reče: »Glej in moli, da ne padeš v skušnjavo: Duh je voljan ampak telo je šibko« (Matej 26:41). Vi, kot Peter, želite storiti kar je prav ampak ne najdete moči. Slediti moramo Božjem svarilu, da moramo iskati, trkati in prositi… in On nam bo dal moč, ki jo potrebujemo. (Matej 7:7f.). Za to pa moramo storiti malo več, kot le premikati ustnice med molitvijo. Ne moremo pa trditi, da je samo molitev vsemogočna oziroma magična, ker ni, saj je le naš Bog vsemogočen, ki lahko sliši in usliši naše prošnje in molitve ali oam tudi ne. Molitev nas v pogovoru z Bogom preprosto seznanja z našimi možnostmi in omejitvami in Božjo neizčrpno moč in Božje Usmiljenje, kjer smo uslišani tisti ki verujemo v Boga in za tiste prošnje, ki so skladne z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Obrnimo se k Njemu za to Usmiljenje, Ljubezen, Moč in navdih Svetega Duha, da delamo kar on hoče od nas in ne kar mi hočemo (1 Janez 5:14-15). Molimo iskreno, goreče iz srca in ponižno ter tako, da nam bo molitev pomagala k temu, da bomo boljši kristjani in boljši ljudje. Naj nam molitev pomaga k Usmiljenjuu, Dobroti, Ljubezni, Dobroti in Pomoči drugim, da bomo podobnio Jezusu.

   (4) Cerkev – Zadnji vir in tisti, ki jo ignoriramo. Ko je Jezus poslal svoje učence ven, jih je poslal dva po dva (Matej 10:1). Ko beremo o misijonarskih popotovanjih v Apostolskih delih, niso šli ven posamezno ampak v skupini dveh ali več misijonarjev, ki so šli v tuje dežele med neverne pogane. Jezus je rekel, da kjer sta dva ali trije združeni v Njegovem imenu, je On tam v njihovi sredini. (Matej 18:20). Narekuje nam, da ne opustimo zbiranje v skupine, kot je bilo v navadi nekaterih, ampak, da se spodbujamo k ljubezni in dobrim dejanjem. (Hebrejcem 10:24-25). Govori nam, da priznamo svoje napake drugim (Jakob 5:16). V modrijanski literaturi Stare zaveze, nam je podano, da železo brusi železo, zato človek brusi svojega bližnjega. (Pregovori 27:17). »Tričlena vez ni lahko zlomljiva« Moč je v številkah (Pridigar 4:11-12).

   Nekateri ljudje so našli brate ali sestre v Kristusu, ki se družijo preko telefona ali osebno in si delijo izkušnje pri krščanski hoji, kako so se bojevali, vztrajati v molitvah… in se zaobljubijo k molitvi drug za drugega in prevzemajo odgovornost za sprejemanje Božje besede v njihova razmerja in medsebojne odnose, da bomo izžarevali Kristusa v našem žiuvljenju. Včasih pride sprememba hitro, včasih pod drugimi pogoji pa počasneje. Bog nam je obljubil, če bomo uporabljali Njegove vire, nam bo prinesel dobre spremembe v naša življenja in nam uslišal naše molitve in prošnje, v kolikor Verujemo v Jezusa in so molitve v spolnjevanju Božje Volje. Vztrajajmo pri tem, da je Bog zvest svojim obljubam!

   Bog nam dovoljuje, da se sami svobodno odločamo, vendar pričakuje, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Verovali v Jezusa ter živeli kot Jezus. Edina odločitev, katero Bog ne želi, da jo sprejemamo je, da grešimo in nasprotujemo njegovi volji in tako žalimo Boga, ki je Ljubezen. Bog želi, da sprejemamo odločitve, ki so v skladu z njegovo voljo. Torej, kako veš, kakšna je Božja volja zate? Če hodiš tesno z Gospodom in resnično hrepeniš po njegovi volji za tvoje življenje – bo Bog položil njegove želje v tvoje srce. Ključ vsega je, želeti si Božjo voljo in ne svojo. „Razveseljuj se v GOSPODU, pa ti bo dal, kar želi tvoje srce.” (Psalm 37:4). Če Sveto pismo ne govori proti in če lahko resnično koristi tvoji duhovnosti – potem ti Sveto pismo dovoljuje, da se sam odločaš in da poslušaš svoje srce. Človek marsikaj, kar se mu dogaja ne zna razložiti/razumeti, saj razmišlja po človeško in ne po Božje. Prosimo Svetega Duha za navdih in razsvetljenje in Vodstvo, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ne.

   Medmrežje Gotquestions et altro

   Odgovori
7. Janez says:

   8. septembra, 2020 at 9:17

   8. september je Praznik Marijinega rojstva

   Danes, 8. septembra, praznujemo Marijino rojstvo, to je natanko devet mesecev po prazniku Marijinega brezmadežnega spočetja, ki je 8. decembra. Praznik Marijinega rojstva izvira iz Palestine, praznovanje se je najprej razširilo na Vzhodu, v Rimu pa so ga začeli obeleževati ob koncu 7. stoletja. Postopno in na različne načine se je praznik v naslednjih stoletjih razširil tudi drugod po zahodni Evropi. Pri nas praznik Marijinega rojstva imenujemo tudi mali šmaren ali mala maša. Zelo znan je rek: »Mala maša za suknjo vpraša,« kajti tega dne se običajno že čuti jesen. Mala maša pa pomeni tudi začetek hladnejšega, jesenskega obdobja. Tako je iz ljudskega izročila, denimo, znan pregovor: Mala maša za suknjo vpraša in lastovke odnaša.

   Praznik zemeljskega rojstva obhaja Cerkev samo pri treh osebah: pri Jezusu, Mariji in Janezu Krstniku, ker je bilo rojstvo teh treh oseb res sveto,« piše Anton Strle v Letu svetnikov in to obrazloži: »Jezusovo rojstvo je bilo sveto zaradi združenja Božje narave s človeško naravo v eni osebi, obenem zaradi deviškega spočetja v moči Svetega Duha; Marijino zaradi njenega brezmadežnega spočetja, to se pravi zaradi tega, ker je bila kot mati prihodnjega Odrešenika že v prvem trenutku svojega bivanja obdarjena s posvečujočo milostjo in torej obvarovana izvirnega greha; Krstnikovo zaradi tega, ker je bil izvirnega greha očiščen še pred rojstvom.« Praznik Marijinega rojstva so začeli obhajati v Jeruzalemu, kamor je apokrifni (t. i. od Cerkve nepriznani) ‘Jakobov protoevangelij’ ali ‘prvotni evangelij’ postavil spomine na Marijino otroštvo. Ta spis, katerega najstarejše prvine segajo v začetek 2. stoletja, pravi, da je bila hiša Marijinih staršev Joahima in Ane v jeruzalemski mestni četrti, kjer se pri Ovčjih vratih nahaja vodnjak z imenom ‘Probatika’ in je prav blizu kopeli Bethezda, kjer je, kot vemo iz Janezovega evangelija, Jezus ozdravil moža, ki je bil bolan osemintrideset let. Prvi kristjani so oboje, Probatiko in Bethezdo, istovetili. V bližini zdaj stoji cerkev sv. Ane, ki ji pravijo tudi cerkev Marijinega rojstva. Prva cerkev je bila sezidana med letoma 422 in 438, sedanja je iz križarskih časov, grajena v romanskem slogu. V tej cerkvi je bila procesija na praznik Marijinega rojstva, ki so ga v Jeruzalemu od vsega začetka obhajali na današnji dan. Ta datum je sprejela tudi zahodna Cerkev. Praznik Marijinega rojstva je prešel v rimsko bogoslužje v drugi polovici 7. stoletja. Pod papežem Sergijem so med letoma 687 in 701 začeli ta praznik obhajati s slovesno procesijo kot tri druge Marijine praznike: očiščevanje ali svečnico (2. februarja), oznanjenje (25. marca) in vnebovzetje (15. avgusta). V Nemčiji je današnji praznik uvedel že pred letom 735 sv. Bonifacij in sinoda v Salzburgu je določila, naj se praznik Marijinega rojstva obhaja slovesno. To je veljalo tudi za Slovence, ki so bili v območju salzburške škofije. Že iz tistih časov sta slovenski imeni ‘veliki’ in ‘mali šmaren’ za praznika Marijinega vnebovzetja in Marijinega rojstva. Med tema dvema praznikoma še danes naše verno ljudstvo rado hodi na božja pota v Marijina svetišča. Drugo ljudsko ime za ta praznika je ‘velika’ in ‘mala maša’, zato tednom med njima pravimo tudi ‘medmašni čas’. Praznik Marijinega rojstva je praznik veselja: na svet prihaja tista, ki naj postane Odrešenikova in naša mati. Marijino rojstvo je prvo vidno dejanje drame odrešenja. Vsebino tega praznika povzema odpev k Zaharijevemu hvalospevu v bogoslužni molitvi hvalnic: »Tvoje rojstvo, božja mati in Devica, je razveselilo vesoljni svet; kajti iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus, naš Bog, ki je odpravil prekletstvo in dal blagoslov, uničil smrt in nam podaril večno življenje.« Danes obhajajo svoj godovni praznik številne žene in dekleta, ki so bile pri krstu postavljene pod Marijino varstvo.

   https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1192-marijino-rojstvo-mali-smaren

   Molitev ob Malem Šmarnu
   O sveta Bogorodica,
   ti čast rodu človeškega!
   Poprej smo bili sužnji vsi,
   otroci luči smo sedaj.
   Devica si, kraljevska hči,
   potomka kralja Davida,
   še več pa kot pradedov rod
   ti slave je podelil Bog.

   Iztrgaj nas iz grešnosti
   in naravnaj nas na Boga:
   po tebi naj postanemo
   kraljevski in duhovski rod.
   Priprošnja tvoja naj zdrobi
   prastarega dolga vezi
   in zasluženje tvoje naj
   nekoč privede nas v nebo.

   Slavimo, Troedini, te
   ob rojstvu Božje Matere,
   izročil svoj si ji zaklad,
   da posreduje ga še nam.
   Amen.
   (Vir: brevir)

   Odgovori
8. Miro says:

   8. septembra, 2020 at 7:17

   VSEBINO PRAZNIKA MARIJINEGA ROJSTVA ČUDOVITO POVZEMA ODPEV K ZAHARIJEVEMU HVALOSPEVU V BOGOSLUŽNI MOLITVI HVALNIC:

   »Tvoje rojstvo, božja mati in Devica, je razveselilo vesoljni svet; kajti iz tebe je izšlo sonce pravice, Kristus, naš Bog, ki je odpravil prekletstvo in dal blagoslov, uničil smrt in nam podaril večno življenje.«

   Cerkev obhaja praznike zemeljskega rojstva samo pri treh osebah: pri Jezusu, našem Odrešeniku, pri njegovi deviški Materi in pri njegovem predhodniku Janezu Krstniku. Praznik Marijinega rojstva so na današnji dan začeli obhajati v Jeruzalemu že v prvih krščanskih časih. Ta datum je sprejela tudi zahodna Cerkev. Pri nas se je praznovanje uveljavilo že takoj po sprejemu krščanstva hkrati s slavjem Marijinega vnebovzetja. Že iz tistih časov sta slovenski imeni »veliki« in »mali« šmaren za praznika Marijinega vnebovzetja in Marijinega rojstva (delno povzeto po Čuk S., Naša Mati praznuje, Ognjišče).

   Več o pomenu tega veličastnega Marijinega praznika na:
   http://svetniki.org/marijino-rojstvo-mali-smaren

   Preblaženi Devici Mariji z zaupanjem priporočimo vse prosilce milosti na tej spletni strani, posebej tiste naše sestre in brate, ki so najbolj potrebni molitve in uslišanja v skladu z Božjo voljo. Naj Devica Marija vse varno vodi k Jezusovemu Presvetemu Srcu – k nedoumljivemu izviru Božje ljubezni in usmiljenja!

   ZDRAVA MARIJA, milosti polna,
   Gospod je s teboj,
   blagoslovljena si med ženami
   in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.

   Sveta Marija, Mati božja,
   prosi za nas grešnike,
   zdaj in ob naši smrtni uri.
   Amen.

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   8. septembra, 2020 at 6:45

   VSAKA STVAR DOLGUJE SVOJ OBSTOJ BOGU, OD KATEREGA PREJEMA SVOJO LASTNO DOBROST IN POPOLNOST, SVOJE LASTNE ZAKONE IN SVOJE LASTNO MESTO V VESOLJU!

   Priporočimo se Svetemu Duhu in pod njegovim vodstvom premišljujmo o bistvenih in temeljnih prvinah vere Cerkve, ki jih na zelo pregleden način, v obliki kratkih vprašanj in odgovorov, podaja Kompendij Katekizma katoliške Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Kaj je Bog ustvaril?

   Sveto pismo pravi: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo« (1 Mz 1,1). Cerkev v svoji veroizpovedi oznanja, da je Bog stvarnik vidnega in nevidnega sveta: vseh duhovnih in tvarnih bitij, to je angelov in vidnega sveta, in na poseben način človeka.

   Kdo so angeli?

   Angeli so čisto duhovna, netelesna, nevidna in neumrljiva osebna bitja, ki imajo um in voljo. Angeli nenehno gledajo Boga iz obličja v obličje, ga slavijo, mu služijo in so njegovi glasniki pri izpolnjevanju njegovega odrešenjskega poslanstva glede vseh ljudi.

   Kako so angeli navzoči v življenju Cerkve?

   Cerkev se pridružuje angelom, ko moli Boga, prosi za njihovo pomoč ter praznuje spomin nekaterih angelov.

   Kaj uči Sveto pismo o stvarjenju vidnega sveta?

   Prek pripovedi o »šesterih dneh« stvarjenja nam Sveto pismo dá spoznati vrednost stvarstva in njegovo naravnanost na božjo slavo in služenje človeku. Vsaka stvar dolguje svoj obstoj Bogu, od katerega prejema svojo lastno dobrost in popolnost, svoje lastne zakone in svoje lastno mesto v vesolju.

   Kakšno je človekovo mesto v stvarstvu?

   Človek je vrhunec vidnega stvarstva, kolikor je ustvarjen po božji podobi in sličnosti.

   (vir: Kompendij KKC, 59-63)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Janez says:

    7. septembra, 2020 at 23:21

    Kartuzijan Louis M. Baudin: Jezusovo Srce – vir tolažbe

    Prava skesanost se poraja iz ljubezni. To je srce otroka ali prijatelja, zlomljeno od bolečine ob misli na trpljenje, ki ga je njegova napaka povzročila očetu ali prijatelju. Tudi pri nepopolnem kesanju je nujna neka mera tega obžalovanja, da bi se duše zbližale z Bogom. Toda kdo je bolj vesel te sprave ko tisti, ki je bolj prisrčno ljubil? Naše spreobrnitve so torej za Jezusa vedno prazniki. […] Vsa njegova duša prihaja na dan v prilikah, ki jih prebiramo na najbolj ganljivih straneh njegovega Evangelija. To je pastir, ki zmagoslavno prinaša na ramenih izgubljeno in najdeno ovco ter hoče deliti svojo srečo s prijatelji. To je oče zapravljivca, ki ukaže zaklati pitano tele, tako da postane vrnitev njegovega sina praznik. Vrne mu svojo ljubezen in vse njegove privilegije, tako da s tem zbudi ljubosumnost starejšega, zvestega sina. – Da, za take skesane izgubljence se Jezusovo Srce ne more zakleniti. Sveto besedilo poroča, da je grešnica kot prva doživela veselje ob pogledu na vstalega Odrešenika. Pa tudi Peter, nezvesti apostol, prejme obisk svojega poveličanega Učenika, ki ga blagoslovi ter mu zagotovi, da je vse pozabljeno. – Ali se potem smemo pritoževati nad Božjimi odredbami, ki dovoljujejo naše padce, ko pa imamo takega Odrešenika? So mar brazgotine, ki jih puščajo v nas – tudi po zdravilnih posegih milosti – in nam ostajajo kot podlaga za ponižnost in poravnavo, potemtakem neozdravljive?

    Numquid resina non est in Galaad, aut medicus non est ibi? – Ali ni balzama v Galaadu? Ali ni nobenega zdravnika tam? (Jer 8, 22ab). Jezusovo Srce dan za dnem dela za to ozdravitev; in na dan, ki ga bo On določil, se bo rana docela pozdravila: Quare igitur non est obducta cicatrix filiae populi mei – Zakaj se ne zaraste brazgotina hčere mojega ljudstva? (8, 22c – vg). Čakajmo, čakajmo. Bodimo predani temu božanskemu Srcu. Ta predanost je vrhunsko mazilo, ki odmika grešnike od brezen smrti: mlačnim daje bolj goreče življenje in goreče duše vodi k vrhovom popolnosti.

    Meditations cartusiennes, Loius M. Baudin.

    Himna Jezusu Odrešeniku
    »Moj Jezus, ti si videl mojo slabost, mojo počasnost v razumevanju, mojo šibkost v dejanju, mojo obotavljivost pred najmanjšim naporom, moje pomanjkanje velikodušnosti, ki mu ni konca ne kraja. A četudi si vse to vedel in vse to videl, si prišel, govoril, deloval, trpel, umiral na križu – in si ostal ter ostajaš brez konca. Ostajaš v tabernaklju, ostajaš v revni, majavi hiši mojega srca, kjer so vrata odprta za vsakega prišleka; kjer so okna, ki skoznja nenehno opazujem, namesto da bi bil zagledan vate, samo vate; kjer so zidovi, ki jih ti popravljaš, pa se spet sesedejo; kjer so stanovanja, nesnažna in tako prazna; kjer bi morale zasijati tvoje po teze, pa se vsak hip znova pojavijo sovražnikove; kjer me nagovarjaš od jutra do večera, jaz pa te ne znam slišati in ti odgovoriti; kjer te gneča praznih misli, malih zanimanj, umazanih želja pa vseh vzgibov strasti odbija ali zakriva in ti pušča tako majhen, tako omejen prostor … Kako moreš zdržati v takih razmerah? Jaz bi se že zdavnaj pobral in zaloputnil vrata za seboj; ne bi se hotel vrniti, če bi me kdo še tako rotil. Jaz bi se maščeval, jaz bi zasovražil, jaz bi slabo govoril o tistem, ki bi se mi tako zameril. Jaz bi gojil v srcu in izpričeval na vse načine svoje nezadovoljstvo, svojo zamero. Kako daleč sva si vsaksebi! In kako neuresničljive bi bile vse moje sanje o zedinjenju s teboj, če bi bil ti tak, kot sem jaz. Pa vendarle upam, ohranjam zaupanje. Bolj ko sem oddaljen, bolj naj zažari tvoja ljubezen in me približa tebi ter približa tebe meni.« Tole je himna zaupanja.

    Ecrits spirituels cartusiennes

    Pavel v Pismu Filipljanom 4, 19: »Moj Bog, bogat, kakor je, bo po svojem bogastvu v veličastvu potešil vse vaše potrebe v Kristusu Jezusu.«

    Pavel v 2. pismu Korinčanom 8, 9: »Saj vendar poznate milost našega Gospoda Jezusa Kristusa! Bogat je bil, pa je zaradi vas postal ubog, da bi vi obogateli po njegovem uboštvu.«

    Skklep: Zamenjava je jasna: od revščine k bogastvu. Jezus je postal ubog, da bi mi mogli postati bogati.

    Hvaljen bodi Gospod Jezus, ki si s svojo smrtjo na križu in vstajenjem svet odrešil.

    Odgovori