Članki za dušo

15.120 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   21. septembra, 2020 at 9:20

   DOMA IMAMO NAJSTNIKA ! KAJ NAJ STARŠI STORIMO?
   Težko je biti najstnik. Biti krščanski najstnik pa je za družino, še težje, pravijo strokovnjaki. Ko hodijo najstniki skozi burna leta, nosijo bremena, neznane občutke, skušnjave, želje in strahove. Kot najstniki se podajajo na nove poti, iščejo smisel, raziskujejo svoje telo, gredo skozi pritiske okolice. Kot kristjani imajo še večji izziv: da v svetu, ki gre s tokom, plavajo proti. Potrebujejo vašo pomoč. Natančneje, potrebujejo vašo molitev. Potrebujejo nekoga, ki se bo boril zanje, se z njimi pogovarjal, jih poslušal, jih razumel, jim odgovoril na njihova vprašanja, jih bodril in spodbujal, verjel vanje in jim stal vedno in takoj ob strani. Pa tudi izvajal vztrajne in ljubeče in iskrene molitve in prošnje k Bogu za pomoč in ureditev zadev. Ter dajal dober zgled in ljubečo oporo vedno in takoj.

   1. Molite, da bi se vaš najstnik rešil
   Najgloblji krik vašega srca naj bo, da Gospod vašega najstnika odreši. Molite za pristno in popolno transformacijo srca. Da bi vaš odraščajoči otrok prešel otroško vero in bi svoje življenje obrnil k Bogu ter mu predal svoje življenje. Da bi v hvaležnosti občutil Božjo moč in ljubezen.
   2. Molite, da bi vaš otrok, ki odrašča, poslušal Božjo besedo
   Molite, da bi Gospod govoril vašemu najstniku skozi svojo Besedo in ga blagoslovil z vztrajanjem ob njej. Molite, da bi presojal vsako vprašanje, odločitev in željo skozi luč Božje besede in z veseljem sledili njenemu svetovanju.
   3. Molite, da bi znal razločevati
   Molite, da bi spoznal resnico in se upiral lažnemu poučevanju. Da bo v težkih trenutkih znal razločevati in slediti pravim nasvetom. Molite, da ga bodo vodili dobri učitelji in ljudje, ki ga bodo peljali po poteh Gospodovega načrta zanj.
   4. Molite, da bi se znal upreti skušnjavam in slabim zgledom in skušnjavam
   Molite, da se ne bo predajal kulturi današnjega sveta ali uničevalni sili pritiska vrstnikov, vendar bo trdno nasprotoval skušnjavam, s katerimi se sooča – s spolnimi, družbenimi, digitalnimi skušnjavami. Molite, da bi ga Sveti Duh vodil v pravičnosti. Molite, da bi najstnik z veseljem sprejel odgovornost in obdržal pravo smer.
   5. Molite, da mu Gospod da dobre prijatelje, vrstnike in druge ljudi dobre volje
   Molite, da mu Bog podari lepa prijateljstva, ki ga bodo spodbujala k osebni rasti in k življenju po evangeliju. Molite, da bodo preživeli čas s tistimi, ki mu bodo krepili vero in stali ob strani v težkih preskušnjah. Da bo srečeval dobrosrčne in poštene ljudi, ki ga bodo spodbujali k pravičnemu in poštenemu delu in življenju ter učenju.
   6. Molite, da bo gradil zdrave odnose doma in izven doma
   Molite, da bo gradil lepe in trdne odnose ter imel socialno mrežo dobrih znancev in prijateljev. Da bo znal odpustiti in se opravičiti. Da bo vedel, da je služenje bližnjemu in strpna pomoč ter pogovor z ljudmi nekaj lepega. Da bo opazil stisko in sočloveka in bil dober človek in dober kristjan. Molite, da bi ga Božji duh navdihoval in vodil v vseh njegovih odnosih, posebej pri iskanju življenjske poklicanosti.
   7. Molite za zaščito pred zlom in skušnjavami
   Molite k njegovemu angelu varuhu in nadangelu Mihaelu za zaščito pred zlom. Molite, da se vsi ti angeli borili ob njegovi rami in ga zaščitijo pred slabimi odločitvami. Molite, da bo svojo identiteto gradil v Gospodu in v veselju sledil Božjemu načrtu zanj.
   8.Molite zanj, da bo deležen krščanske vzgoje in družbe pri veroučnih skupinah, skavtih, duhovnih vajah, raznih krščanskih druženjih in da se ne bo odtujil krščanskemu nauku. Prosite Boga za pomoč in navdih ter vodstvo, kako naj ravnamo da bo prav.

   Najstniki, ko odraščajo in prebolevajo razne stiske in krize odraščanja najbolj potrebujejo našo potrpežljivost, ljubezen, mir, zaupanje, da mu stojimo vedno ob strani in svoj prostor. Seveda pa morajo vedeti, da jim boste vedno stali ob strani, takrat, ko in če vas bodo potrebovali. Če že od otroštva naprej skrbite za povezanost med vami in vašim najstnikom, se vam bo ta lažje odprl, ko bo starejši. Imate čustveno banko dobrih odnosov. Ne pozabite pa, da je treba v vsakem obdobju za to povezanost v odnosu in za otroka moliti Boga in biti vedno pozitiven za svojega otroka; nikoli pa ne dvomiti. Čeprav je vsak odraščajoči mladostnik edinstven, v resnici vsi iščejo svojo istovetnost kot posamezniki in si prizadevajo za čim večjo samostojnost. Iščejo pa tudi zglede, ki bi jim lahko sledili. In ravno to želim izpostaviti, kajti v tem leži ključ do razvoja njihove duhovnosti. Vera je sredstvo za razvoj trajne vezi med posameznikom in Sveto Trojico. Čeprav so mladostniki pogosto prepričani, da lahko vse storijo sami in ne potrebujejo nikogaršnje pomoči, obenem občutijo potrebo po povezanosti z “Nekom”, ki jih je ustvaril. Ker mladostniško obdobje zaznamuje intenzivno iskanje, lahko to izkoristimo in jim pokažemo, da je tudi Bog pomemben “zgled”, ki mu lahko sledijo.
   Božjo ljubezen in vero moramo najstnikom predstaviti kot nekaj resnično privlačnega. Naj naša dejanja govorijo o Bogu tudi takrat, ko ne izgovarjamo njegovega imena. Naj naši otroci spoznajo ljubečega, usmiljenega in pravičnega Boga – in ne, kar se zgodi tako pogosto, strogega Boga, ki zgolj kaznuje. Z zgledom, iskrenim verskim življenjem in dobroto ter ljubeznijo. Pomembna je harmonija med staršema v zakonu. Starši: potrudimo se in razvežimo Božje roke, da bo Bog lahko deloval svobodno in po svoji volji. Ne pokvarimo Mu načrta, ki ga ima za naše otroke. Ne bojmo se. Ne pozabimo, najprej in predvsem so to Božji otroci in če nam jih je Bog zaupal, ko so se rodili v ljubezni očeta in matere, je to storil zato, ker imamo od Boga dano sposobnost, da jih vodimo in njihove duše usmerjamo proti Nebesom. Tudi mi se lahko marsikaj naučimo od naših otrok!

   Uporabljeni lastni razmisleki in razni strokovni prispevki.

   Odgovori
2. Janez says:

   21. septembra, 2020 at 9:15

   Misli o prijateljstvu med ljudmi in o kolegialnosti med sodelavci
   Mati Tereza pravi: »Prava ljubezen do bljižnjih je v tebi šele takrat, ko Te prizadene trpljenje drugih.«

   Knjiga pregovorov pravi:
   »Vsaka bol se da pregnati,
   vsaka rana ozdravi.
   Le eno srce moraš najti,
   da vsako bol s Teboj deli«.

   Arabski pregovor nas pouči:
   »Pojdi eno miljo, da obiščeš bolnika.
   Pojdi dve milji, da spraviš dva nasprotnika.
   Pojdi tri milje, da srečaš svojega prijatelja!«

   Knjiga modrosti nas poučuje:
   Pravi prijatelj je največje bogastvo,
   in če imaš dobrega prijatelja, ne potrebuješ ogledala.
   Prijatelj je človek, pred katerim smeš biti to, kar si.

   Prijatelja čutita veselje in naklonjenost ter odgovornost drug za drugega, kajti vse življenje smo odgovorni za tistega, ki smo ga spoznali in ki nam je poklonil svoje iskreno prijateljstvo. (Exupery v knjigi: Mali princ).

   Dar neba našega Boga
   Nekateri ljudje ne vedo, da so dar neba našega Očeta.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako lepo je, da so in tvorno živijo v ljubezni.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako dobro je, da jih lahko srečamo in se obogatimo.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako tolažilen je že njihov nasmeh in tihi zgled, ki ga črpa od Njega.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako ubogi bi bili brez njih.
   A vedeli bi, če bi jim to povedali: Ti ali jaz.
   Morda pa to niti ni potrebno, saj je to Božja Volja.

   Epikur: »Od vsega, kar ti modrost nakloni za popolnoma srečno življenje, je največ vredno, da imaš prijatelja.«

   »Prijatelj je tisti, ki nam pusti svobodo.« Debbie Alicen.

   »Prijatelji ne živijo samo v harmoniji, kot pravijo nekateri, temveč tudi v melodiji.« Henry David Thoreau.

   »Prijateljstvo poveča srečo in zmanjša bridkost, s tem da podvoji naše veselje in prepolovi žalost.« Joseph Adisson.

   »V samoti, v bolezni, v zadregi – že samo to, da veš, da imaš prijatelja, ti pomaga, da vzdržiš, četudi ti prijatelj ne more pomagati. Dovolj je že, da obstaja.« Pam Brown.

   »Prijateljstvo osrečuje kot sončni žarek; očaruje kot dobra zgodba; navdihuje kot pogumen voditelj; povezuje kot zlata veriga; Vodi kot nebeški privid.« Newell D. Hillis.

   »Prijatelj je človek, ki ve o tebi vse, ki te dobro pozna in te ima rad takšnega kot si, kljub vsem pomanjkljivostim, brez izjem.« Elbert Hubbard.

   »Prijateljstvo je balzam dragoceni; smehljaj med mrkimi obrazi; luč; samota, radost in v zavetje ključ.« Percy ByssheShelley.

   »Nagrada za prijateljstvo je prijateljstvo samo. Kdor upa na kaj drugega, ne razume, kaj je pravo prijateljstvo.« Ailred iz Rievaulxa.

   »Idealno prijateljstvo je prijateljstvo med dobrimi ljudmi in ljudmi z enakimi vrlinami. Živeti dobro življenje v dobro prijateljev, pa je vrhunec prijateljstva« Aristotel.

   »Brez ljudi se da preživeti, potrebuješ pa prijatelja.« Kitajski pregovor.

   »Prijateljstvo je kot drevo, ki ti daje zavetje.« Samuel Taylor Coleridge.

   »Če hočemo imeti prijatelja, moramo biti komu prijatelj.« (Ralph Waldo Emerson).

   »Prijatelji so tisti, ki tvorijo vaš svet.« Wiliam James.

   »Največ , kar lahko storim za svojega prijatelja, je to, da sem mu prijatelj.«Henry David Thoreau.

   »Če človek na poti skozi življenje ne spoznava novih ljudi, se kaj kmalu znajde zapuščen. Človek mora svoja prijateljstva nenehno vzdrževati.« Samuel Johnson.

   »Prijatelj je darilo, ki si ga podarimo, je drugi del nas, naša zrcalna slika.«

   »Prijatelj je človek, ki ga dobro poznamo in do katerega gojimo naklonjenost in pristna čustva. Ne samo, da nas prijateljstvo zavezuje, začenja se pravzaprav pri nas. Privlačna sila prijateljstva se poraja iz posameznikovih dejanj. Kaj naredi prijatelj? Kako se obnaša? Kaj prijatelj pričakuje od prijatelja? Odgovori se vrtijo okrog ene same besede – ljubezen, ki je brezpogojna in ki ničesar ne terja nazaj, kar je iskreno darovala drugemu. Prijatelj ima rad! Kadar se plete prijateljstvo med dvema človekoma, gre za dvosmerno cesto, na kateri so možni tudi obvozi, kadar pride do nesoglasja. Človeški odnosi so le redko ves čas gladki. Prijatelje druži skupni interes, pa tudi strpnost, razumevanje, iskrena dobrota in topla čustva. Prijatelji si želijo miru, koeksistence, dopolnjevanja in skupnega razvoja ter dobro počutje v družbi. Prijatelj te ne prehiti, ampak hodi s teboj z ramo ob rami. Prijatelj te v nesreči ne zapusti ampak ti stoji ob strani in ti nesebično pomaga. Prijateljstvo pa se začenja tako, da se naučimo biti svoj najboljši prijatelj. Kako to storimo? Tako, da spoznamo svoj pravi jaz in nato z vsem srcem, dušo in telesom ostanemo to, kar smo. Ko spoznamo svoj pravi jaz in v sebi odkrijemo še drage čudovite darove, se bomo lažje imeli radi. Ko spoznamo svojo pravo duhovno identiteto, bomo pričeli verjeti, da smo modri, ljubeči in trdni. Pa ne samo to, ponižno se bomo zavedli, da smo res takšni. Takrat pa ni več težko biti komu prijatelj. Ljubezen ima vedno moč. Ljubezen se razdaja, daje in sprejema najlepše ter najdragocenejše, kar smo in kar premoremo. Kadar smo trdni v prijateljstvu do sebe, ko napolnimo kamrico svojega srca z mirom, ljubečo energijo in dobroto ter strpnostjo, tedaj smo sposobni nuditi dar prijateljstva tudi drugim«.

    

   Molitev za prijateljstvo:
   Ljubezen ni nekaj zlitega, kjer bi se brez meja izgubili drug v drugega.
   Ljubljeni ostaja to, kar je, in pusti drugemu, da tudi on ali ona ostaja to, kar je.
   Ljubljeni potrebujejo med seboj dovolj prostora,
   da se ljubezen lahko razcveti,
   in prostor, kjer lahko domuje njihova skrivnost.
   Gospod, pomagaj nam, da se bomo zavedali, da je v našem prijateljstvu in ljubezni prisotna tvoja ljubezen,
   da bomo izgubili strah, da bi se naše prijateljstvo in ljubezen lahko izgubila.
   Če se naša ljubezen hrani iz Tvoje ljubezni,
   potem se ne oklepamo trdno drugega,
   potem mu pustimo svobodo in hvaležno uživamo ljubezen,
   ki priteka od Tebe k nam.
   (Pater Anselm Grün, 2010)

   ČE BI VSI OBJELI SVET IN POSTALI KAKOR BOŽJI OTROCI
   Z roko v roki sta se dva iskrena prijatelja podala na pot.
   Tako je bilo lažje, brez problemov ino zmot.
   Skupaj sta hodila, skupaj sta držala in se branila, skupaj sta upala in vztrajala na dolgi poti.
   V temni noči zaspala in skupaj zvezde odkrila.
   Njuna bližina sta bila radost, smeh in toplina.
   Res zanju niso bili pomembni kupi denarja.
   Bili so pa premnogi lepi trenutki prijateljstva ter jutranja zarja,
   ko sta povsod kot romarja hodila in ljudem pomagala, služila.
   Našla sta povsod le hrepenenje, da mali ljudje želijo le živeti,
   a kdove zakaj zaradi vojn in nasilja mora mnogo ljudi na svetu umreti?
   Kdo ve zakaj veliko ljudi in otrok mora lačnih zaspati?
   Moramo res vsi tako brezupno in žalostno brez rešitve in nade končati?
   Če pa skupaj vsi enotno roke bi sklenili …
   Če vsi skupaj enotno skupaj bi stopili …
   Če vsi skupaj ne glede na starost, raso, barvo ali izgled, objeli bi ves svet …
   Če bi ga z radostjo in dobroto prekrili …
   Svet ne bi bil od lakote in vojn preklet.
   Ljudje pa bi srečo in radost odkrili.
   Končan bi bil prepir.
   In na zemlji zavladala bi Božja ljubezen, sočutje, strpnost in mir.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Odgovori
3. Janez says:

   21. septembra, 2020 at 9:10

   Iz življenja lahko naredim več tako, da spremenim dosedanje ravnanje in odločitve
   Iz življenja lahko naredim več tako, da spremenim dosedanje ravnanje in odločitve

   Življenje je darilo, ki smo ga prejeli od Stvarnika ob rojstvu, na katerega nismo mogli dati in tudi nismo dali pristanka.
   Na svet smo prišli iz Ljubezni Staršev, da bomo kaj lepega in dobrega naredili zase in za druge, po čemer se nas bodo spominjali potomci. In Bog je Ljubezen.

   Prenova in ponovno rojstvo v življenju je mogoče, če to hočem,
   če zapustim dosedanja pota tavanja in brezuspešnega iskanja v materialnih bogastvih in nesreči bližnjih,
   prav tako, če ne iščem svojega smisla življenja v nesmislih in kratkotrajnih užitkih,
   saj tam dolgoročno ni sreče in zadovljstva, je le mamon brez Boga;
   če se potrudim ponovno premisliti in poiskati smisel in smoter v tem kar počnem in kar bi odslej rad počel,
   če poleg sebe vidim tudi stisko in potrebe bližnjega, ki rabi lepo besedo in pomoč,
   če se neham smiliti samemu sebi in odrinem v nove širjave na široko in globoko,
   ko uzrem sebe in druge v popolnoma novi luči in perspektivi,
   ko postanejo veliki problemi, ki me tarejo nenadoma nepomembni,
   saj so mi drugi pomagali odpreti oči, da spregledam in se zamislim ter marsikaj spremenim pri sebi.
   Ne potrebuješ razlagati in spreminjati drugih, prav je, da spremeniš predvsem sebe.
   Vsakdo vidi realnost na svoj način in ni objektivnih resnic mogočnežev in modrijanov.
   Vsakdo naj Moli Boga na svoj način, da bo ostal dober človek, strpen, ljubeč in da bo odpuščal krivice ter gradil naprej dobro na zemlji.

   Res je, da ko pomagaš drugim, s tem pomagaš tudi sebi.
   Egoizem ni rešitev, ampak poglabljanje problemov in stisk, saj imajo eni preveč, drugi pa premalo.
   Zastonj si prejel, zastonj dajaj naprej in povečalo se bo Tvoje notranje in zunanje bogastvo, kar Ti prinaša mir, strpnost in notranje zadovoljstvo in srečo. V Njem najdeš Mir in Srečo, ki si si jo zaslužil z dobrimi deli in ljubeznijo., ki jo je blagoslovil Bog.

   In prenovil bom svoje življenje in se bom ponovno rodil, saj verujem, da je vsak dan lahko nov začetek, zame in za druge s katerimi sobivam in da bo Gospod blagoslovil vse nas, ki hodimo po Njegovi Poti Evangelija k Njemu.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Gospod reci le Besedo in ozdravljeni bomo vsi Tvoji Otroci vseh zablod in šli bomo k Tebi, ki si naš ljubeči Oče. Prosim pridi in nam pomagaj!

   Herr, sprich nur das Wort, und alle deine Kinder werden von allem Unheil geheilt, und wir werden zu dir gehen, der unser liebender Vater ist.

   Odgovori
4. Miro says:

   21. septembra, 2020 at 7:17

   GOSPODOVA RADOST JE DELOVATI V ČLOVEŠKI DUŠI, JO NAPOLNJEVATI Z NJEGOVIM USMILJENJEM IN JO OPRAVIČITI!

   Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

   »Kako zelo hrepenim po zveličanju duš. Moja najljubša zaupnica, zapiši, da želim svoje Božje življenje prelivati v človeške duše in jih posvetiti, da bi hotele sprejeti mojo milost. Največji grešniki bi dosegli veliko svetost, če bi le zaupali mojemu usmiljenju. Moja notranjost je prenapolnjena z usmiljenjem in to se razliva na vse stvarstvo. Moja radost je delovati v človeški duši, jo napolnjevati s svojim usmiljenjem in jo opravičiti. Moje kraljestvo na zemlji je moje življenje v človekovi duši. Napiši, moja zaupnica, da sem jaz sam neposredni voditelj duš, posredno pa jih vodim po duhovniku in vsako vodim do svetosti, po poti, ki jo poznam samo jaz« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, 1784).

   Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Hvala says:

   20. septembra, 2020 at 20:06

   V ČEM JE PROBLEM POSTOPKA OPLODITVE Z BIOMEDICINSKO POMOČJO? Aleteia)

   https://si.aleteia.org/2019/11/26/to-so-zelo-dobre-alternative-umetni-oploditvi/

   Odgovori
6. Hvala says:

   20. septembra, 2020 at 17:29

   PRAVA IN NAPAČNA BREZKRBNOST

   GRŠKI DUHOVNI PISATELJI GOVORIJO O AMERIMNIA. TO JE NOTRANJA OSVOBOJENOST OD VSEH “NEKORISTNIH IN KORISTNIH” SKRBI. (Sv . Janez Klimak). ZNANO JE, DA NOTRANJE SKRBI TEŽIJO ČLOVEKA BOLJ KAKOR ZUNANJE TEŽAVE.

   SVETI FRANČIŠEK SALEŠKI JE ZAPISAL GOSPE ŠANTALSKI: “LJUDJE TOLIKO RAZMIŠLJAJO O SEBI, SVOJIH POSLIH IN NJIH POMENIH, DA SO VEDNO BOLJ VZNEMIRJENI IN NEVEDO VEČ, KJ SPLOH HOČEJO. NEUSPEHI NAS POTLAČIJO, USPEHI NAS DVIGAJO; KRITIKA NAM JEMLJE VOLJO DO DELA; ; PRAZNA HVALA PODŽIGA V NAS IRACIONALNO VEDENJE IN NAS PRIVEDE DO TEGA, DA STORIMO KAKŠNO NEUMNOST. HOTE ALI NEHOTE SMO POD VTISOM OBČUTKOV, KI NE USTREZAJO RESNIČNOSTI.

   ČESTO PADEMO V SUŽENJSTVO NEVARNO LASKAVEGA IMENA: ZAVESTNO TEŽENJE K CILJU. PIKOLOVSKO SE DRŽATI VSEH NAJMANJŠIH PODROBNOSTI PREDHODNO OBLIKOVANEGA PROGRAMA ZA PRIHODNOST IMAMO ZA VPRAŠANJE ČASTI IN ZNAČAJNOSTI. TO DAJE VTIS PLEMENITOSTI DUŠE, MORDA CELO SVETOSTI. TUDI SV. IGNACIJ V DUHOVNIH VAJAH PRIPOROČA, NAJ NAREDIMO TAKŠEN PROGRAM.
   TODA OPOMBA NA ZAČETKU ISTEGA POGLAVJA VSE POJASNI: DUHOVNE VAJE OPRAVLJAMO Z NAMENOM, DA BI ” Z VSEMI MOČMI ISKALI IN NAŠLI BOŽJO VOLJO.”
   ———————————————————————————————————————————————————
   NAČRTI IN PROGRAMI ZA PRIHODNOST IMAJO SMISEL SAMO V TEJ POVEZAVI IN V TAKŠNEM RAZPOLOŽENJU DUHA. DRUGAČE POSTANEJO PROGRAMI TIRANI, KI ZAVAJAJO STRAN OD REALNOSTI IN VODIJO V FANATIZEM.
   ——————————————————————————————————————————————————–

   NE SMEMO SE TOREJ ČUDITI, ČE SO NEKATERI SVETNIKI IMELI ZA SKUŠNJAVO NE SAMO PROGRAME , AMPAK ŽE KAR SLEHERNO MISEL NA PRIHODNOST.
   SV. TEODIZIJ IZ KIJEVA JE UKAZAL VREČI V REKO KRUHKE, KI SO JIH PRINESLI NA SAMOSTANSKO MIZO, SAMO ZARADI TEGA, KER JIH JE KUHAR SHRANIL OD PREJŠNJEGA DNE. HOTEL JE, DA BI NJEGOVI MENIHI VSAK DAN ZAUPALI V DAR BOŽJE PREVIDNOSTI, NE DA BI DUHOVNO GOTOVOST IN UPANJE STAVILI V ZALOGE.
   ——————————————————————————————————————————————————-

   PODOBNA MISEL JE VODILA K USTANOVITVI t. i. BERAŠKIH REDOV. PRI TEM GRE ZA OBČUDOVANJE VREDNO VERO. TODA OKOLIŠČINE SO POVSOD PRISILILE REDOVNIKE, DA SO OMILILI STROGOST SVOJIH SVETIH USTANOVITELJEV.
   NEVARNOSTI SAMOPREVARE TUDI V TAKŠNI PRAKSI NE MANJKA.

   PRIMERA LAHKO TO POJASNI. NEDVOMNO JE DOBRO, ČE VOZNIK AVTOMOBILA NI VES PRESTRAŠEN IN VZNEMIRJEN OB MISLI NA MOŽNO NESREČO IN NEVARNOSTI , KI PREŽIJO NA CESTI, TER BREZ SKRBI SEDA ZA VOLAN. VENDAR TO VELJA SAMO POD POGOJEM, ČE PREJ POSKRBI, DA JE AVTO BREZ OKVARE IN ČE NATO UPOŠTEVA PROMETNE ZNAKE TER VOZI PREVIDNO. PODOBNO DRŽO JE ZAHTEVAL SV. FRANČIŠEK SALEŠKI V ODNOSU DO TELESA. “VEM, DA BOG ZAHTEVA, NAJ ME NE SKRBI PREVEČ NITI BOLEZEN NITI ZDRAVJE; VEM PA TUDI, DA JE IZRECNA BOŽJA VOLJ, DA POKLIČEM ZDRAVNIKA IN VZAMEM ZDRAVILA TAKRAT, KO JE TO POTREBNO.”

   S PSIHOLOŠKEGA VIDIKA STA SKRB IN PRETIRANA SKRB DVE ZELO RAZLIČNI STVARI. PREDSTOJNIKI , STARŠI IN VSI, KI JIM JE NALOŽENA KAKŠNA ODGOVORNOST, “SKRBIJO” ZA DOLOČENE “ZADEVE”. BOSSUET PIŠE, DA VDANOST V BOŽJO VOLJO HARMONIČNO USOZVOČI DVOJE GLASOV. PRVI PRAVI:”VERUJ, DA BOG ZA VSE SKRBI. ” DRUGI DODAJA , DA JE TREBA DELATI, BITI MARLJIV IN NE SKUŠATI GOSPODA.
   NAPAČNO ZAUPANJE V BOŽJO PREVIDNOST V MOLITVI PRIPELJE V KVIETIZEM, LENO PRIČAKOVANJE “NAVDIHOV” IN POBOŽNIH ČUSTEV; V PRAKTIČNEM ŽIVLJENJU TAKŠNA DRŽA MRTVI POBUDE ZA NAPREDEK V DOBREM.

   ZATO JE CERKEV OBSODILA TRDITEV MOLINOSA : “KDOR JE PREPUSTIL SVOJO SVOBODNO VOLJO BOGU, MU NI TREBA BITI VEČ V SKRBEH, NE ZA PEKEL, NE ZA NEBESA; NITI MU NI TREBA ŽELETI NITI LASTNE POPOLNOSTI, KREPOSTI, SVETOSTI IN CELO SVOJEGA ODREŠENJA NE.”

   ISTI AVTOR TUDI TRDI, DA BOGA SPLOH NIČESAR NE SMEMO PROSITI, ČEŠ, DA JE TO IZRAZ ČLOVEKOVE SVOJEVOLJNOSTI. KVIETISTI, KAKOR LACOMBE, SO PRETIRAVALI, GOVOREČ, DA SE TUDI NI POTREBNO PREVEČ UPIRATI SKUŠNJAVI, KER DA TUDI TE PRIHAJAJO OD BOGA. PO NJIH MNENJU NAJ BI SE ČLOVEK VDAL CELO V VEČNO KAZEN ( IN PRIVOLIL VANJO), KAR JE SEVEDA POPOLN NESMISEL. TO BI PO SV. TOMAŽU AKVINSKEM POMENILO ODLOČITI SE ZA GREH IN TOREJ ZAVRNITI BOŽJO VOLJO.

   LEP JE VZKLIK:”PUSTIMO GOSPODU DELOVATI.” DA BI SE PO TEM RAVNALI V PRAVEM TRENUTKU, JE DOBRO IMETI PRED OČMI MISEL P. SURINA V NJEGOVEM DUHOVNEM KATEKIZMU:” DOBRO JE PUSTITI GOSPODU BOGU DELOVATI, KADAR JE ON SAM NA DELU. VENDAR NI PRAV PREPUSTITI VSE GOSPODU, KADAR HOČE, DA NEKAJ NAREDIMO TUDI MI.”KAJTI TO JE BOŽJA VOLJA, VAŠE POSVEČENJE.” ( 1 Tes 4,3), ( Tomaš Špidlik-Osnove krščanske duhovnosti).

   Odgovori
7. Miro says:

   20. septembra, 2020 at 15:07

   SVETI DUH JE NEIZČRPEN VRELEC BOŽJEGA ŽIVLJENJA V NAS – KRISTJAN MISLI IN DELUJE V SKLADU S SVETIM DUHOM – DRAGOCENI DAR SVETEGA DUHA: SMO LJUBLJENI OTROCI BOGA OČETA – PUSTIMO SE VODITI PO POTI LJUBEZNI!

   To so bistveni poudarki, ki jih je v eni od katehez leta 2013 izpostavil papež Frančišek. Te misli in spodbude so še dandanes zelo aktualne in so močan vir navdiha za delovanje v moči Svetega Duha. O tem je dobro ponovno razmišljati in seveda v skladu s tem tudi živeti.

   »Sveti Duh nas uči, da gledamo s Kristusovimi očmi, da živimo življenje, kot ga je živel Kristus, da razumemo življenje, kot ga je razumel Kristus. Zato živa voda, ki je Sveti Duh, odžeja naše življenje: govori nam, da nas Bog ljubi kot otroke, da lahko ljubimo Boga kot njegovi otroci in da z njegovo milostjo lahko živimo kot Božji otroci, kot Jezus,« je med drugim poudaril papež Frančišek.

   Katehezo je sklenil s povabilom, naj se pustimo voditi Svetemu Duhu: »Pustimo, da nam spregovori na srce in nam pove, da je Bog ljubezen, da nas vedno čaka, da je Oče, ki nas ljubi kot pravi očka. Zares nas ljubi. Poslušajmo Svetega Duha in nadaljujmo to pot ljubezni, usmiljenja in odpuščanja.«

   Več o tem na:
   https://www.nadskofija-ljubljana.si/papez-francisek-sveti-duh-je-neizcrpen-vrelec-bozjega-zivljenja-v-nas

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   20. septembra, 2020 at 12:31

   MILOSTI NI MOGOČE ZASLUŽITI, TEMVEČ JO BOG SVOBODNO DAJE!

   BOŽJA BESEDA: »Nebeško kraljestvo je namreč podobno hišnemu gospodarju, ki je šel zgodaj zjutraj najet delavce za svoj vinograd. Z delavci se je pogodil za en denarij na dan in jih je poslal v svoj vinograd. Okrog tretje ure je šel ven in videl druge na trgu postajati brez dela. Tudi tem je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd, in kar je prav, vam bom dal.‹ In so šli. Okrog šeste in okrog devete ure je spet šel ven in storil prav tako. In ko je šel ven okrog enajste ure, je našel druge, ki so tam postajali, in jim je rekel: ›Kaj postajate tukaj ves dan brez dela?‹ ›Ker nas nihče ni najel,‹ so mu dejali. Tedaj jim je rekel: ›Pojdite tudi vi v vinograd!‹ Pod noč pa je gospodar vinograda rekel svojemu oskrbniku: ›Pokliči delavce in jim plačaj. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih.‹ Pristopili so torej tisti, ki so prišli okrog enajste ure, in dobili vsak po en denarij. Ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, vendar so tudi oni dobili vsak po en denarij. In ko so to prejeli, so godrnjali nad hišnim gospodarjem, češ: ›Ti zadnji so delali eno uro in si jih izenačil z nami, ki smo prenašali težo dneva in vročino.‹ Odgovoril je enemu izmed njih: ›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹ Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.« (Mt 20, 1-16)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+20%2C1-16&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Iz Komentarja cerkvenih očetov: Neznani pisec pravi, da je »vinograd kraj za gojenje kreposti, kot so ljubeznivost, čistost, potrpežljivost in številne druge odlike.« Sveti Janez Krizostom pa o delavcih, ki so bili ob različnih urah poklicani na delo, torej »ob zori, ob devetih, opoldne, ob treh in ob petih popoldne, so tisti, ki so se pridružili Cerkvi v različnih starostnih obdobjih in živeli v pravičnosti.« Sv. Ciril Aleksandrijski razloži besedo ‘dan’, »s katero Jezus označi celotno obdobje, med katerim poudari različne trenutke od Adamovega prestopka, pravičnih pri njihovem pobožnem delu, da bi potem jim povrnil dolžno plačilo glede na njihova dejanja.« To bolj podrobno razloži Neznani pisec: »Bog je šel ob zori ven in je poklical Adama in tiste, ki so bili z njim, ob deveti uri je poklical Noeta in tiste, ki so bili z njim, ob poldne je poklical Abrahama, popoldne ob treh Mojzesa in Davida. Ob petih pa je poklical pogane.« Sveti Ciril Aleksandrijski pravi: »Po pravici da Gospod vsakemu njemu pripadajoči ‘denarij’, torej milost Svetega Duha.« Gregor Veliki zato pravi: »Nihče se ne sme pritoževati nad velikodušnostjo Boga, da je dovolil tistim, ki so manj delali, vstopiti v nebeško kraljestvo (povzeto po spletni strani: hozana.si).

   Bog ne daje milosti tako kot se daje dnevna ali mesečna plača, temveč jo daje svobodno, kadar hoče in komur hoče (Razloženi evangeliji, France Rozman). Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi se v življenju dokopali do spoznanja, da milosti ni mogoče zaslužiti, temveč jo Bog svobodno daje. V tem duhu ponižno molimo za vse trpeče osebe, posebej za osebe, ki se priporočajo v molitev v rubriki: »Prosim za molitev«.

   MOLITEV ZA ŽIVLJENJE USMILJENJA
   (sv. Favstina Kowalska)

   V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.

   Ves se želim spremeniti v tvoje usmiljenje, da bi bil živi odsev tebe,
   o Gospod. Naj ta največja božja lastnost, to je brezmejno božje usmiljenje,
   skozi moje srce in mojo dušo dospe k bližnjim.

   Pomagaj mi, Gospod, da bi bile moje oči usmiljene, da bi nikoli ne sumničil
   in ne sodil po zunanjosti, ampak iskal to, kar je v dušah mojih bližnjih lepo,
   in jim pomagal.

   Pomagaj mi, Gospod, da bi bil moj sluh usmiljen, da bi se sklanjal k bližnjim
   v potrebah, da bi moja ušesa ne bila brezbrižna ob bolečini in vzdihljajih
   bližnjih.

   Pomagaj mi, Gospod, da bi bil moj jezik usmiljen, da bi o svojih bližnjih
   nikoli ne govoril zaničljivo, pač pa da bi imel za vsakega besedo tolažbe in
   odpuščanja.

   Pomagaj mi, Gospod, da bi bile moje roke usmiljene in polne dobrih del,
   da bi svojim bližnjim znale delati le dobro in bi nase sprejemal težja in
   napornejša opravila.

   Pomagaj mi, da bi moje noge bile usmiljene, da bi svojim bližnjim vedno
   hitele na pomoč, ne oziraje se na svojo onemoglost in utrujenost. Služenje
   bližnjim je moj pravi počitek.

   Pomagaj mi, Gospod, da bi bilo moje srce usmiljeno, da bi čutil vse
   trpljenje bližnjih in da nikomur ne odrečem svojega srca.

   Iskreno se bom srečeval tudi s tistimi, za katere vem, da bodo zlorabljali
   mojo dobroto, toda sam se bom zaprl v Srce usmiljenega Jezusa.

   O svojem trpljenju bom molčal.

   Moj Gospod, naj se tvoje usmiljenje odpočije v meni.

   Moj Jezus, spremeni me v sebe, kajti ti zmoreš vse.

   Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo v začetku, tako zdaj in
   vselej in vekomaj. Amen!

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   20. septembra, 2020 at 11:45

   MOLIMO, DA BI LAHKO BOLJE RAZUMELI POMEN MARIJINIH BESED: »ZGODI SE MI PO TVOJI BESEDI!«

   Sv. Maksimiljan Kolbe nam kot izjemen Marijin častilec in uresničevalec Božje volje gotovo ne govori iz nekega duhovnega lagodja, ampak nas pričevanjsko nagovarja s svojim trpečim življenjem, trdno zasidranem v Križanem, za kar je daroval tudi svoje življenje.

   »Veliko moramo moliti, da bi lahko bolje razumeli pomen besed, ki jih je Brezmadežna izgovorila v uri oznanjenja: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Naj se zgodi, kar hoče Bog. V teh besedah je zajeta vsa blaženost, toda tudi naša naloga tukaj na zemlji« (sv. Maksimiljan Kolbe).

   Molimo, da bi mogli s pomočjo Svetega Duha bolje umevati pomen Marijine ponižnosti in njenih besed ter živeti v skladu z Božjo voljo!

   O Marija, brez madeža izvirnega greha spočeta, prosi za nas, ki se k tebi zatekamo!

   Odgovori
10. Janez says:

    20. septembra, 2020 at 10:12

    BITI SKUPAJ Z JEZUSOM V NJEGOVEM POČITKU IN MIRU WKG Schweiz Deddo
    Kako izgleda vaša trenutna življenjska situacija? Ali nosite obremenitve v življenju, ki vas obremenjujejo? Ste porabili svojo energijo in šli do skrajne meje, ki si jo lahko privoščite in zmorete? Vaše življenje, kot ga doživljate zdaj, je preobremenjeno in čeprav si hrepenite po globljem počitku, ne morete najti Božjega Miru in nobene sprostitve. Jezus vas kliče, da pridete k njemu: “Pridite k meni, vsi, ki ste težki in obremenjeni. Želim vas osvežiti. Vzemite moj jarem na vas in se učite od mene; ker sem krotkega in ponižnega srca; našli boste mir za svoje duše. Kajti moj jarem je nežen in moje breme je lahkotno »(Mt 11,28-30). Kaj nas Jezus zapoveduje s svojim pozivom? Imenuje tri stvari: “Pridite k meni in vzemite moj jarem na vas in se učite od mene”. Pridite in jaz vas bom poživil.

    Pridi k meni
    Jezus nas vabi, da se približamo in živimo v njegovi navzočnosti. Odpre nam vrata, da bi lahko z njim postali tesnejši odnos. Veseli smo, da smo z njim in da ostanemo z njim. Vabi nas, da z njim gojimo več druženja in ga spoznamo bolj intenzivno – tako, da ga z veseljem spoznamo in mu zaupamo, kdo je.

    Vzemite moj jarem nase pravi Jezus
    Jezus govori občinstvu ne samo, da pride k njemu, ampak tudi, da vzame njegov jarem. Zavedajte se, da Jezus ne govori samo o svojem “jarmu”, ampak izjavlja, da je njegov jarem, kakor bi bil, “njegovo breme”. Jarm je bil lesen oprtnik, ki je bil pritrjen na vrat dveh živali, predvsem volov, tako da sta lahko skupaj zbrala tovor. Jezus jasno razlikuje med bremeni, ki jih že nosimo, in tistimi, ki nam jih je dolžan nositi. Jarm nas povezuje z njim in vključuje nov tesen odnos. Ta odnos je del tega, da lahko hodimo v občestvu z njim. Jezus nas ni poklical k veliki skupini. Želi živeti v osebnem dvosmernem odnosu z nami, ki je blizu in vseprisoten, da bi lahko rekel, da smo z njim povezani kot z jarmom! Prevzemanje Jezusovega jarma pomeni živeti vse svoje življenje v skladu z njim. Jezus nas pokliče v intimno, dosledno, dinamično razmerje, v katerem raste naše razumevanje Njega. Rastemo v tem odnosu s tistim, s katerim smo povezani v jarem. Ko vzamemo naš jarem, ne poskušamo zaslužiti njegovega usmiljenja, ampak rduhovno rastemo, da ga sprejmemo od njega.

    Učite se od mene
    Da nas je Jezus našel pod jarmom, ne pomeni le sodelovati v njegovem delu, ampak tudi z odnosom z njim, da bi se učil od njega. Tukaj je podoba učenca, ki je povezan z Jezusom, katerega pogled se v celoti osredotoči na njega, namesto da bi samo hodil ob boku in gledal pred njim. Morali bi hoditi z Jezusom in od njega vedno prejeti svojo perspektivo in navodila. Poudarek ni toliko na obremenitvi, ampak na tisti, na katero smo povezani. Življenje z njim pomeni, da se vedno več o njem uči in resnično prepozna, kdo v resnici je.

    Nežen in lahek je jarem pravi Jezus
    Jarem, ki nam ga Jezus ponuja, je nežen in prijeten. Drugje v Novi zavezi se uporablja za opis Božje vrste in dobronamernih dejanj. “Okusil si, da je Gospod prijazen” (1, Peter 2,3). Luka opisuje Boga: “On je prijazen do nehvaležnih in zlobnih” (Lk 6,35). Jezusovo breme ali jarem je tudi “lahko”. To je morda najbolj čudna beseda, ki jo uporabljamo tukaj. Ali ni obremenitev opredeljena kot težka? Če je lahka, kako je lahko breme? Njegovo breme ni enostavno, nežno in lahkotno, ker je manj obremenjeno od našega, ampak zato, ker nas skrbi naše sodelovanje v njegovem ljubečem odnosu, ki je v občestvu z Očetom.

    Najdi mir
    S tem deljenjem tega jarma in učenjem od njega, kar nam je povedal Jezus, nam daje počitek. Za poudarek, Jezus dvakrat ponovi to misel, in drugič reče, da najdemo počitek “za naše duše”. Koncept počitka v Svetem pismu presega zgolj prekinitev našega dela. Povezuje se z hebrejsko idejo Shalom – Shalom je Božji namen, da ima njegov narod blaginjo in dobro počutje ter da pozna dobroto Boga in njegove poti. Razmislite: kaj Jezus želi dati tistim, ki jih je sam poklical? Zdravilni počitek za njihove duše, osvežitev, celostno počutje. Lahko zaključimo, da nas druge obremenitve, ki jih nosimo s seboj, ko ne pridemo k Jezusu, naredijo resnično utrujene in ne puščajo miru. Biti z njim in se učiti od njega je naš sobotni počitek, ki sega v globino, kdo smo.

    Krotkost in ponižnost
    Kako to, da mu Jezusova krotkost in ponižnost omogočata, da nam da počitek za dušo? Kaj je Jezus posebej pomemben? Pravi, da je njegov odnos do Očeta odnos pravega dajanja in sprejemanja. “Vse mi je dal moj oče in nihče ne pozna sina razen očeta; in nihče ne pozna Očeta kot samo Sina, ki ga Sin želi razodeti »(Mt 11,27). Jezus je vse prejel od Očeta, ker mu jih je Oče dal. Odnos z Očetom opisuje kot odnos medsebojnega, osebnega in intimnega poznavanja. Ta odnos je edinstven – nihče razen Očeta, ki pozna Sina na ta način, in ni nikogar razen Sina, ki tako Očeta pozna Očeta. Njihova intimna in večna bližina pomeni medsebojno poznavanje. Kako Jezusov opis sebe, kot krotkega in iskrenega, visi z opisom odnosa, ki ga ima s svojim očetom? Jezus je “prejemnik”, ki prejme od tistega, ki ga dobro pozna. Ne samo, da navzven odklanja Očetovo voljo, ampak da velikodušno, kar mu je bilo prosto dano. Jezus je vesel, da živi v miru, ki izhaja iz delitve razumnega, ljubečega in dajanja odnosa z Očetom.

    Jezusovo občestvo
    Jezus je dinamičen in nenehno povezan z Očetom pod jarmom in ta vez obstaja že stoletja. On in Oče sta ena v pravem odnosu do dajanja in sprejemanja. V Janezovem evangeliju pravi, da dela in govori samo to, kar vidi, sliši in spolnjuje ukaze Svojega Očeta. Jezus je ponižen in ponižen, ker je povezan z Očetom v svoji ljubezni. Jezus pravi, da so edini, ki poznajo Očeta, tisti, ki jih je nameraval razkriti. Kliče vse, ki so spoznali, da so naporni in obremenjeni. Klic je namenjen vsem ljudem, ki so naporni in obremenjeni, resnično vpliva na vse. Jezus išče ljudi, ki so pripravljeni sprejeti nekaj.

    Delitev bremena
    Jezus nas kliče na “borzo prenašanja bremen tovora”. Jezusova zapoved, ki naj bi prišla, da bi sprejela in se učila od, pomeni zapoved, da se sprostimo vseh težkih bremen, s katerimi smo prišli k Njemu. Odrečemo se jarmu in mu ga damo. Jezus nam ne ponuja svojega bremena in jarma, da bi dodal svoje obstoječe bremena in jarem. Ne daje nasvetov o tem, kako lahko učinkoviteje ali učinkovito prenašamo svoje tovore, da bi jih naredili lažje. Ne daje nam ramenskih blazinic, tako da nas trakovi naših tovorov potiskajo manj strmo. Ko nas Jezus pokliče v edinstven odnos z njim, nas izzove, da Mu predamo vso težino bremena, kolikor pač tehta. Ko poskušamo vse prenašati sami, pozabimo, kdo je Bog in ne gledamo več na Jezusa. Ne poslušamo ga več in pozabljamo, da ga poznamo. Breme, ki ga ne odlagamo na Jezusa, je v nasprotju s tem, kar nam je Jezus dejansko daroval.

    Ostani v meni in jaz v tebi pravi Jezus učencem
    Jezus je svojim učencem zapovedal, naj ostanejo v njem, ker so njegova trta in trta. “Ostani v meni in jaz v tebi.” Kako trta ne more roditi sadja samega sebe, če ne ostane na trti, tako ne boste obstali, če ne boste ostali z menoj. Jaz sem trta, vi stemladike na tej trti. Kdor ostane v meni in jaz v njem, prinese veliko sadu; ker brez mene ne morete storiti ničesar »(Joh 15,4-5). Jezus vas kliče, da vsak dan ponovno zaslužite to čudovito, življenje dano z jarmom. Jezus si prizadeva, da bi nam omogočil, da živimo vedno bolj v njegovi duši – miru, ne samo, ko se zavedamo, da jih potrebujemo. Da bi delil svoje jarme, nam bo pokazal več o tem, kaj še vedno nosimo, ki resnično ustvarja utrujenost in nas ohranja, da živimo v njegovem počitku. Mislimo, da bi lahko kasneje prevzeli njegov jarem, potem ko smo obvladali razmere in umirili stvari. Potem, ko so v redu, ko je bolj praktično živeti in delovati v položaju, v katerem iz njega dobimo vsakodnevni počitek.

    Jezus veliki duhovnik in Odrešenik
    Ko predate vse svoje breme bolezni, skrbi in težav Jezusu, zapomnite si, da je On Gospod, naš veliki duhovnik in naš Odrešenik. Kot naš veliki veliki duhovnik že pozna vsa bremena in jih je vzel na sebe in prevzame naše. On je prevzel naša težavna in zavožena življenja na raznih krivih in grešnih stranpoteh Življenja, vse naše probleme, borbe, grehe, strahove, napore, iskanja itd. In je naredil vse, da nas ozdravi od znotraj v naših dušah. Lahko mu zaupaš. Ni vam treba skrbeti za predajo težav: stara bremena, nove borbe, majhna, navidezno nepomembna bremena ali tista, ki se zdijo zelo velika. Pripravljen je in vedno zvest – povezan si z njim in on z Očetom, vse pa je povezano v Svetem Duhu. Ta proces rasti, da se navadite na popolno vez z Jezusom – odvrnitev od vas k njemu, novo življenje v njegovem počitku – se nadaljuje in krepi vaše celotno življenje. Nobenega sedanjega ali preteklega boja in nobene skrbi ni nujnejše, kot vam je to všeč. Zakaj te kliče Jezus k sebi? Da sami delimo in uživamo po Njem v svojem življenju, v svojem počitku brez raznih bremen in da nam podari Božji Mir. Tega se morate zavedati, ko nosite napačne obremenitve in jih nosite s seboj. Obstaja samo eno breme, ki ste ga pozvani nositi in to je Jezus Odrešenik in Učenik. In On nam hoče pomagati on nas Odrešiti.

    Avtor Cathy Deddo, medmrežje Weltweite Kirche Gottes Schweiz

    MOLITEV ZA VSE, KI SO NAM BLIZU
    Jezus, Marijin sin, ko si umiral na križu, si še poskrbel za svojo Mater Marijo.
    Tako Ti hočemo tudi mi po Tvojem zgledu slediti in Moliti za vse, ki so nam dragi in blizu.
    Prosimo Te za Milost, da ne bi tega nikoli pozabili.
    Vodi nas vse k Luči Svcoje Resnice in nas v Njej ohrani.
    Prosimo podari nam poseben Dar Stanovitnosti.
    S tem namenom molimo za starše, očeta in mater,
    za brate in sestre, sorodnike in prijatelje,
    za učitelje in učence,
    za stanovske tovariše in predstojnike,
    za sosede in znance,
    za tiste ki nam izkazujejo Dobrote in Usluge,
    kakor tudi za tiste, ki nam nasprotujejo in nam hočejo slabo.
    Prosimo Te tudi za obrekovalce in preganjalce, bodi jim blizu s svojim Usmiljenjem.
    Prosimo Te gospod za vse Žive in Rajne,
    ki so se poslovili od nas.
    Sprejmi jih k Sebi, da bodo pri Tebi Živeli v Večni Sreči. Amen

    Molitev po kardinalu in svetniku Johnu Henryju Newmanu.

    Odgovori