Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   16. oktobra, 2020 at 10:09

   V CERKVENEM LETU CERKEV OBHAJA CELOTNO KRISTUSOVO SKRIVNOST, OD UČLOVEČENJA DO NJEGOVEGA PONOVNEGA PRIHODA V SLAVI! – KDAJ OBHAJATI ZAKRAMENTE? – KJE OBHAJATI ZAKRAMENTE? -LITURGIČNE RAZLIČNOSTI IN ENA SAMA SKRIVNOST!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Kaj je središče liturgičnega časa?
   Središče liturgičnega časa je nedelja, temelj in jedro celotnega cerkvenega leta. To ima svoj vrhunec v vsakoletnem velikonočnem prazniku, ki je praznik vseh praznikov.

   Kakšen pomen ima cerkveno leto?
   V cerkvenem letu Cerkev obhaja celotno Kristusovo skrivnost, od učlovečenja do njegovega ponovnega prihoda v slavi. Na določene dneve Cerkev s posebno ljubeznijo časti Marijo, presveto Božjo Mater, in obhaja tudi spomin svetnikov, ki so živeli za Kristusa, so z njim trpeli in so z njim poveličani.

   Kaj je molitveno bogoslužje?
   Molitveno bogoslužje je javna in skupna molitev Cerkve. Je molitev, ki jo opravlja Kristus skupaj s svojim telesom, Cerkvijo. Kristusova skrivnost, ki jo obhajamo v evharistiji, po tej molitvi posvečuje in preoblikuje ure vsakega dne. Molitveno bogoslužje je prvenstveno sestavljeno iz psalmov in drugih svetopisemskih besedil kakor tudi iz branja besedil cerkvenih očetov in duhovnih učiteljev.

   Ali Cerkev potrebuje kraje za obhajanje bogoslužja?
   Novozavezno bogočastje “v duhu in resnici” (Jn 4,24) ni vezano na noben poseben kraj. Kristus je namreč resnično božje svetišče, po katerem tudi kristjani in celotna Cerkev po delovanju Svetega Duha postanejo svetišča živega Boga. V svojem zemeljskem stanju pa božje ljudstvo kljub temu potrebuje kraje, v katerih se more zbirati skupnost, da bi obhajala bogoslužje.

   Kaj so sakralne stavbe?
   Sakralne stavbe so božje hiše. So simbol za Cerkev, ki živi na tem kraju, kakor tudi za nebeško bivališče. So kraji molitve, v katerih Cerkev obhaja zlasti evharistijo in časti Kristusa, ki je resnično navzoč v tabernaklju.

   Kateri prostori imajo v sakralnih stavbah poseben pomen?
   Poseben pomen imajo: oltar, tabernakelj, prostor za shranjevanje krizme in drugih svetih olj, škofov sedež (katedra) ali duhovnikov, ambon, krstilnik in spovednica.

   Zakaj Cerkev obhaja eno samo Kristusovo skrivnost po različnih liturgičnih izročilih?
   Zato, ker posamezno liturgično izročilo ne more izčrpno izraziti nedoumljivega bogastva Kristusove skrivnosti. Od samega začetka se je to bogastvo pri različnih ljudstvih in kulturah izražalo v takšnih oblikah, ki se v čudoviti mnogovrstnosti med seboj dopolnjujejo.

   Katero merilo zagotavlja edinost v mnogovrstnosti?
   To merilo je zvestoba do apostolskega izročila, se pravi občestvo v veri in zakramentih, ki jih je Cerkev prejela od apostolov. To občestvo pride do izraza v apostolskem nasledstvu in ima v njem svoje poroštvo. Cerkev je katoliška: zato more povezati v svoji edinosti vsa resnična bogastva kultur.

   Ali je v bogoslužju vse nespremenljivo?
   V bogoslužju, zlasti v bogoslužju zakramentov, obstajajo deli, ki so nespremenljivi – ker izvirajo iz božje ustanovitve – in katerih zvesta varuhinja je Cerkev. Poleg tega obstajajo deli, ki jih je mogoče predrugačiti in jih Cerkev more ter včasih celo mora prilagoditi kulturam različnih ljudstev.

   (vir: Kompendij KKC, 241- 249, se še nadaljuje)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Janez says:

   16. oktobra, 2020 at 8:30

   Iz knjige »Proslogion« sv. Anzelma, škofa (1. pogl.)

   Želim te gledati in videti moj Gospod (Volo vigilate et scient quia ego Dominus)
   Poskusi pregnati za trenutek svoje skrbi, odtegni se od vznemirljivih misli. Ne beli si glave zaradi hudih težav. Izbij si za trenutek iz glave sitnosti, ki te tarejo. Posveti ta čas Bogu. Pri njem si, vzemi si kratek oddih. Stopi v kamrico svoje duše. Pusti zunaj vse, kar ni Bog in kar te ne vleče k njemu, saj lahko zaideš na stranpoti! Zapri vrata, potem ga pa poišči v svojem bližnjme, v sebi in v svoji naravni okolici. Iz srca reci zdaj Bogu: Rad bi te videl, Gospod.

   Gani se že, Gospod, moj Bog; pouči moje srce, kako in kje te lahko najdem, kje in kako naj pridem k tebi.
   Gospod, če te ni tukaj, kje naj te vsaj odsotnega poiščem? če si pa povsod, zakaj te potem nikjer ne vidim navzočega? Seveda, saj prebivaš v nedostopni svetlobi! Kje je vendar ta nedostopna luč? Kako naj se ji že približam, tej nedostopni svetlobi? Koga mi daješ za vodnika? Kdo mi bo odprl vrata do nje, da bi te videl? Še to: za kakšnimi znamenji se skrivaš, pod kakšnim obrazom? Nisem te še videl, Gospod, moj Bog. Tvojega obraza še ne poznam. Kaj naj torej stori, vzvišeni Gospod, kaj naj stori tvoj daleč blodeči izgubljenec? Kaj naj stori tvoj služabnik, ki ga muči strah, da te ne ljubi? Saj si ga vrgel tako daleč proč od svojega obraza! Koprni po tem, da bi te videl, pa se mu zdi, da je tvoj obraz predaleč. Rad bi prišel k tebi, pa prebivaš v nedostopnem bivališču. Rad bi te našel, pa ne ve, kje si. Rad bi te poiskal, pa ne ve, kakšen si.

   Gospod, moj Bog si, moj Gospod, pa te še nikdar nisem videl. Ustvaril si me in odrešil. Vse si mi dal, kar imam dobrega, pa te še vedno ne poznam. Ustvaril si me zato, da bi te videl, pa še nisem prišel do cilja. Doklej še, Gospod? Doklej nas boš pozabljal? Doklej boš od nas odvračal svoj obraz? Kdaj nas boš pogledal in uslišal? Kdaj boš dal našim očem luč in nam razodel svoje obličje? Kdaj nas boš prenovil? Poglej, Gospod, usliši nas, daj nam luč, pokaži se nam. Vrni se k nam in vse bo dobro. Brez tebe pa je tako težko. Usmili se nas. Utrujeni si prizadevamo, da bi prišli k tebi, toda brez tvoje pomoči ne gre. Uči nas, kako naj te iščemo. Pokaži se nam, ko te iščemo. Saj te še iskati ni mogoče, če nas tega ne naučiš. Ne najdem te, če se ne pokažeš. Iskal te bom poln hrepenenja in ves željan. Našel te bom poln ljubezni. Ljubil te bom tako, da te bom iskal. Vedno Te bom iskal in Te prosil za Milost, da te bom tudi našel v svojem srcu, v svojih bližnjih in v naravi, ki me obkroža in kjer si Ti omniprezenten na veke vekov.
   Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj. Hvalimo in Slavimo Boga, da se nas Usmili. Božja Bolja naj se zgodi ne naša č,oveška. Amen.

   lhttp://www.fejstbog.si/index.php/okus-svetosti/329-zelja-po-gledanju-boga-sv-anzelm

   Brez Ljubezni
   DOLŽNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI HLADNEGA.
   ODGOVORNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI BREZOBZIRNEGA.
   PRAVIČNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDEGA.
   PRIJAZNOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI NEISKRENEGA.
   MODROST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI TRDOSRČNEGA.
   UREJENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI MALENKOSTNEGA.
   POŠTENOST BREZ LJUBEZNI TE NAREDI DOMIŠLJAVEGA.
   VERA BREZ LJUBEZNI TE NAREDI PRENAPETEGA.
   ŽIVLJENJE BREZ LJUBEZNI JE NESMISELNO.
   ŽIVLJENJE V LJUBEZNI JE SREČA IN VESELJE!

   Ljubimo Boga in ljudi, prinašajmo ljudem v svet Luč Upanja in Dobrote, pomagajmo drugim in pomagali bomo sebi in prosimo Boga Milosti! Božja Pomoč pridi in ostani vedno z Nami, da bomo ostali močni in stanovitni v Veri in spolnjevali Božjo Voljo.

   Odgovori
3. Janez says:

   15. oktobra, 2020 at 18:42

   Niti noč niti ničesar drugega naj ne zaustavi tvojega usmiljenja in dobrote!

   Ne reci sočloveku: Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal. Naj ne bo premora med nagibom in dobrim delom. Ljubezen do človeka edina ne pozna odlašanja. Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dobro delo storjeno s pripravljenostjo, se ti bo dvakratno obrestovalo. Kar pa je izvršeno z nevoljo in prisiljenostjo, je zoprno in ni vredno hvale. Ko opravljamo dobra dela, ne tarnajmo, ampak se veselimo. Z veseljem darujmo in pomagajmo in poplačajmo bomo! Ako jarma vezi odpneš, pravi preprok, torej, če se odpoveš skopuštvu, pomišljanju, godrnjanju in preverjanju, kdo je dober in kdo ni, brez razmisleka, kaj boš imel od tega da si pomagal, kaj se bo zgodilo? Nekaj velikega in občudovanja vrednega. Prejel boš izredno plačilo: Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in zdajci zacvete tvoje ozdravljenje. Kdo si ne bi želel luči in ozdravljenja? Če torej Kristusovi služabniki, bratje in sodediči, sprejmete moje besede, poslušajte: Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. To pa ne le pri mizi, kot so storili nekateri, ali s pokopom kakor Jožef iz Arimateje ali s pripravo na pokop kakor Nikodem ali kakor so ga pred vsemi temi počastili modri z vzhoda z zlatom, miro in kadilom. Gospod hoče usmiljenja in ne daritve in več kot množica tolščih janjcev je vredno usmiljeno srce. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu. Njemu slava vekomaj. Amen.

   (sv. Gregor Nazianški)

   »Ne bodo prišli k Meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod, ampak tisti, ki spolnjujejo Božjo Voljo«, pravi Jezus. Vztrajati moramo v dobroti in usmiljenju ter služiti z veseljem ubogim, kot Mati Terezija in številni drugi misijonarji in svetniki, ne glede na vse preizkušnje, težave in ovire! Poplačani bomo, saj Bog vse vidi in vse ve. Pustimo farizeje in dvoličneže, da delajo kakor delajo, vsi bomo dobili svoje plačilo! Vsakdo bo odgovarjal Bogu, kako je izkoristil prejete Božje Talente in koliko je Ljubil, pomagal, služil drugim, odpustil, koliko dobrega je naredil iz vere v Jezusa in Evangelija. Vprašani bomo ne samo koliko smo molili in prejemali Evharistijo, kolikokrat smo šli na Božjo Pot, temveč tudi, koliko smo Ljubili in dobrega storili ter tako spolnjevali Božjo Voljo in služili ubogim in bolnim. Janez

   Božje Usmiljenje, Božja Dobrota in Božja Ljubezen vate zaupamo! Božja Volja naj se zgodi in ne naša človeška! Vemio, da imaš Ti v Svoji Modrosti razloge, zakaj se nam nekaj dogaja, kar ne razumemo! Bog daj nam potrpežljivost in stanovitnost, da bomo premagali s Tvojo Milostjo vse preizkušnje, Te Hvalili in Častili Vekomaj!

   Odgovori
4. Miro says:

   15. oktobra, 2020 at 17:47

   »GOSPOD NE GLEDA TOLIKO NA VELIKOST DEL, KI SMO JIH OPRAVILI, TEMVEČ BOLJ NA LJUBEZEN S KATERO SMO JIH STORILI«. (sv. Terezija Avilska)

   Več o življenju sv. Terezije Avilske na:
   http://svetniki.org/sveta-terezija-velika-avilska-redovnica-cerkvena-uciteljica-mistikinja

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Sv. Terezija Avilska, prosi za nas!

   Odgovori
5. Miro says:

   15. oktobra, 2020 at 16:43

   GOSPOD, NAJ V TVOJEM SRCU VEDNO ZNOVA ODKRIVAM BOŽJO USMILJENO LJUBEZEN!

   BOŽJA BESEDA: Gorje vam, ker zidate grobnice prerokom, ki so jih vaši očetje umorili! S tem izpričujete in potrjujete dela svojih očetov, kajti oni so jih umorili, vi pa jim zidate. Zato je tudi rekla Božja Modrost: ›Poslala bom k njim preroke in apostole. Nekatere izmed njih bodo umorili in preganjali, da se bo od tega rodu terjala kri vseh prerokov, ki je bila prelita od stvarjenja sveta: od Abelove krvi do krvi Zaharija, ki je bil ubit med oltarjem in svetiščem.‹ Da, povem vam, od tega rodu se bo terjala. Gorje vam, učitelji postave, ker ste vzeli ključ spoznanja. Sami niste vstopili, tistim pa, ki so hoteli vstopiti, ste to preprečili.« Ko je odšel od tam, so pismouki in farizeji začeli močno pritiskati nanj in skušali še marsikaj izvabiti iz njega, zraven pa so prežali, da bi ujeli kaj iz njegovih ust. (Lk 11,47-54)

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+11%2C47-54&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   V razgretem pogovoru Jezus razkriva laž in hinavščino pri učiteljih postave. Pove jim, da so bili predniki dvolični do prerokov in taki so oni do njega. S tem ne vodijo ljudi v Božje kraljestvo, ampak pripravljajo križ njemu. Trudil se bom biti z Jezusom, da ne bi zakril prave podobe Boga. Gospod, naj v tvojem srcu vedno znova odkrivam Božjo usmiljeno ljubezen. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Kot že večkrat zapisano, a žal še ne pri vseh dovolj razumljeno, molimo ob izvirih žive Božje besede! Z vero in zaupanjem molimo sveti rožni venec in rožni venec Božjega usmiljenja, in sicer po namenih molilcev v zvezi s korona krizo, ter po molitvenih prošnjah, ki so jih v rubriki »Prosim za molitev«, zapisali: Andreja, KRISTINA, Olga, Kras, Sofija, Hvala, Jasna, Janez, Marjetka, Žametna vrtnica, a., Martina, Veronika, Odresenje, Kristina, Nataša, Tina, Nina, Slavica, Kras, Tadi, Tanja, Mihael, popotnik, Vesna, janez, M. in drugi prosilci božjih milosti. Zgodi se presveta Božja volja!

   Danes, ko je četrtek, se poglobimo predvsem v skrivnosti Svetlega dela rožnega venca:

   Najprej molimo:
   Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:
   1. ki nam daj duha pokorščine.
   2. ki nam daj srečo uboštva.
   3. ki nam podeli milost čistosti.
   Slava Očetu.

   Nato pa sledi:
   Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:
   1. Ki je bil krščen v reki Jordan.
   2. Ki je v Kani Galilejski naredil prvi čudež.
   3. Ki je oznanjal božje kraljestvo.
   4. Ki je na gori razodel svoje veličastvo.
   5. Ki je postavil sveto evharistijo.

   Ponovno priporočam tudi molitev sv. Bernarda, po kateri so doslej že številni molilci doma in po svetu prejeli velike milosti za dušo in telo. Ne z nekim avtomatičnim ponavljanjem besed, ampak z ljubečim srcem ter z močno vero in zaupanjem v Marijino priprošnjo pri Bogu!

   SPOMNI SE, O PREMILA DEVICA MARIJA

   Spomni se, o premila Devica Marija, da še nikdar ni
   bilo slišati, da bi bila ti koga zapustila, ki je pod tvoje varstvo
   pribežal, tebe pomoči prosil in se tvoji priprošnji priporočal.
   S tem zaupanjem hitimo k tebi, o devic Devica in Mati, k tebi
   prihajamo in pred teboj zdihujoči grešniki klečimo (stojimo).
   Nikar ne zavrzi, o Mati Besede, naših besed, temveč milostno
   nas poslušaj in usliši. Amen.

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
6. Hvala says:

   15. oktobra, 2020 at 16:11

   Ljudje ne moremo Gospoda v ničesar prisiliti, siliti ali od Njega izsiliti. Moramo pa biti ponižni pred Njim in trdno verovati v NJEGA , MU POPOLNOMA ZAUPATI, V NJEGOVO DOBROTO, LJUBEZEN IN USMILJENJE.

   ČLOVEK IMA POPOLNO ZAUPANJE V GOSPODA RES TAKRAT, KO MU NE KAŽE SVOJE IZIDE IZ SITUACIJE, SVOJE ČLOVEŠKE NASVETE, KI JIH MI LJUDJE PONAVADI DELIMO LJUDEM, AMPAK PROSI, MOLI IN IZPOLNJUJE VSE KAR JE ON ZAPOVEDAL. IZPOLNJEVATI VSE NAŠTETO JE POTREBNO NE Z NEKO “IHTO” ALI V “MRZLIČNEM STANJU ” V NAŠEM ŽIVLJENJU VSAK DAN, ČE SE TAKO IZRAZIM. TUDI NE, DA SEDAJ Z VSO SILO NEKAJ IZPUŠČAMO ITD IN IŠČEMO NE VEM KAJ. PRAVA LJUBEZEN DO BOGA TEGA NE POČNE. STANJE, KI GA IMAMO , SPLOŠNO SVETOVNO IN PA OSEBNO JE POTREBNO SPREJETI, GA OBJETI IN ŽIVETI DALJE, DOKLER PAČ GOSPOD NE ODLOČI DRUGAČE IN TO V VSAKI SITUACIJI.

   TO JE TISTA POKORŠČINA BOGU, KAR SMO ŽE VEČKRAT OMENJALI. TO JE PA RES TEŽKO. MOGOČE SO ŽIVLJENJSKE SITUACIJE TEGA ČASA IN PRIVATNIH KRIŽEV DOPRINESLE, DA BOMO LAŽJE RAZUMELI, KAJ JE POKORŠČINA BOGU.

   ČE NEKAJ V ŽIVLJENJU MRZLIČNO IŠČEMO, ČAKAMO, ALI ODRIVAMO, SMO ŠE VEDNO NA POTI POBEGA IZ DANE SITUACIJE, JEZUS PA PRAVI, DA NE SMEMO BEŽATI IZ SITUACIJE ; V NAŠEM MIROVANJU JE MOČ. TO SE PRAVI V PONIŽNEM ČAKANJU NA NJEGOVO REŠITEV.
   PRAVA LJUBEZEN VSE POTRPI, JE DOBROTLJIVA, NI NEVOŠČLJIVA, NI BREZOBZIRNA , NE IŠČE SVOJEGA.

   KDO SI NE BI ŽELEL, DA BI NAM VSEM BILO DOBRO , LEPO IN DA BI VSI ŽIVELI V MIRU. VENDAR TO NI TAKO (moje mišljenje).

   Odgovori
7. Miro says:

   15. oktobra, 2020 at 14:19

   KOLIKOKRAT SE PRITOŽUJEMO NAD KRIŽI NAŠEGA ŽIVLJENJA, PA NE VIDIMO, DA RAVNO PREKO NJIH LAŽJE STOPAMO SKOZI ŽIVLJENJE – MI NE VEMO VSEGA, BOG PA VE!

   To je z ilustracijami lepo nakazano v priloženi fotozgodbi o križu. Čeprav je tu že bila predstavljena, se je nad njo dobro ponovno zamisliti. Morda nam bo misel o veliki vrednosti križa prav prišla ravno takrat, ko bomo potrebovali »most« za prečkanje preko »prepada« neke življenjske stiske.

   https://papa.rkc.si/blog/?p=66

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   15. oktobra, 2020 at 14:10

   POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA O LJUBEZNI IN PONIŽNOSTI!

   GOSPOD JEZUS KRISTUS: »Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam« (Mt 11,29).

   Prosimo Gospoda v molitvi za duha ljubezni in ponižnosti! Naj Gospodova ljubezen, s katero me je On vzljubil in dal zame samega sebe, postane moja ljubezen do Njega (prim. Gal 2,20).

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Janez says:

   15. oktobra, 2020 at 13:46

   Ali lahko človek živi brez Boga? Ne brez Boga ne moremo živeti!
   V nasprotju s trditvami ateistov in agnostikov skozi stoletja človek ne more živeti brez Boga. Človek ima lahko smrtni obstoj brez priznavanja Boga, ampak ne brez dejstva o Bogu. Bog kot Stvarnik je ustvaril človeško življenje in vse Stvarstvo. Kjer je Ura je tudi Urar in kjer je Zidana Hiša je tudi Zidar! Če rečemo, da lahko človek obstaja ločeno od Boga, je tako, kot da rečemo, da lahko ura obstaja brez izdelovalca ur ali roman brez pisatelja ali hiša brez zidarja. Svoj obstoj dolgujemo Bogu, po čigar podobi smo ustvarjeni (Prva Mojzesova knjiga 1,27). Naš obstoj je odvisen od Boga, najsi priznavamo njegov obstoj ali ne, »…kajti v njem je bilo ustvarjeno vse, kar je v nebesih in kar je na zemlji, vidne in nevidne stvari, tako prestoli kakor gospostva, tako vladarstva kakor oblasti. Vse je bilo ustvarjeno po njem in zanj. On je obstajal pred vsemi stvarmi in v njem je utemeljeno (ima svoj obstoj) vse…« (Pismo Kološanom 1,16-17).

   Bog kot Ohranjevalec življenja nenehno daje življenje (Psalm 104,10–32). On je življenje (Evangelij po Janezu 14,6) in Kristusova moč drži vse stvarstvo (Pismo Kološanom 1,17). Tudi tiste, ki zavračajo Boga, ohranja pri življenju: »On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim« (Evangelij po Mateju 5,45). Če mislimo, da lahko človek živi brez Boga, je tako, kot da predpostavljamo, da lahko sončnica živi brez svetlobe ali vrtnica brez vode.

   Bog kot Odrešenik daje večno življenje tistim, ki verujejo. V Kristusu je življenje, ki je luč ljudi (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je prišel, »…da bi imeli življenje in ga imeli v obilju« (Evangelij po Janezu 10,10). Vsem, ki verujejo izključno vanj, je obljubljena večnost z njim (Evangelij po Janezu 3,15–16). Da bi človek živel – resnično živel –, mora osebno poznati Jezusa Kristusa (Evangelij po Janezu 17,3).

   Brez Boga ima človek samo fizično življenje. Bog je posvaril Adama in Evo, da bosta tisti dan, ko ga bosta zavrgla, »gotovo umrla« (gl. Prva Mojzesova knjiga 2,17). Kot vemo, nista bila poslušna, a tistega dne nista fizično umrla; pač pa sta umrla duhovno. Nekaj v njiju je umrlo – duhovno življenje, ki sta ga poznala, občestvo z Bogom, svoboda, da sta uživala v Bogu, nedolžnost in čistost njune duše – vsega tega ni bilo več. Adam, ki je bil ustvarjen, da bi živel in imel občestvo z Bogom, je bil preklet s popolnoma mesenim obstojem. Bog je ustvaril Adama iz prahu za veličastvo v odnosu s seboj. Zdaj pa bo šel Adam, ločen od Boga, iz prahu v prah. Tako kot Adam človek brez Boga danes še vedno deluje v zemeljskem, fizičnem obstoju. Takšen človek izkusi neko minljivo srečo. Navsezadnje obstaja določena mera uživanja in užitka pod Božjo splošno milostjo za vse stvarstvo. Vendar celo to uživanje in užitki ne morejo biti v celoti in popolnoma uresničeni brez odnosa z Bogom. Nekateri, ki zavračajo Boga, živijo življenje zabave in razvedrila. Zdi se, da njihova mesena prizadevanja zagotavljajo brezskrben in zadovoljujoč obstoj. Sveto pismo pravi, da je v grehu določena mera uživanja (Pismo Hebrejcem 11,25). Problem je v tem, da je to začasno; življenje na tem svetu je kratko (Psalm 90,3–12). Prej ko slej hedonist, tako kot izgubljeni sin v priliki, ugotovi, da ga posvetni užitki ne morejo ohraniti pri življenju (Evangelij po Luku 15,13–15). Vendar ni vsak, ki zavrača Boga, nespameten iskalec užitkov. Obstaja mnogo neodrešenih ljudi, ki živijo disciplinirano, trezno življenje. Njihovo disciplinirano vedenje vodi v določeno mero sreče in izpolnitve. Sveto pismo uči določena moralna načela, ki bodo koristila vsakomur na tem svetu, kot so zvestoba, poštenost, samoobvladanje itd. Vendar če ponovimo, brez odrešujočega odnosa z Bogom ima človek samo ta začasni svet. Če gremo gladko skozi to umrljivo življenje s pridnostjo, zmernostjo itd., nas to ne pripravi na večno posmrtno življenje, ki mu sledi. Preberite si priliko o bogatem kmetu v Evangeliju po Luku 12,16–21 in Jezusov pogovor z bogatim (a zelo moralnim) mladeničem v Evangeliju po Mateju 19,16–23.

   Brez Boga je človek neizpolnjen, celo v svojem umrljivem življenju. Človek nasprotuje sočloveku, ker nima miru s seboj. Človek se vojskuje v sebi, ker nima miru z Bogom in je nemiren na svojih človeških poteh, kjer je zataval in ne pozabil na Boga. Iskanje užitkov zaradi užitkov samih je znak notranjega nemira. Iskalci užitkov v zgodovini so vedno znova odkrili, da se začasna razvedrila v življenju umaknejo še globljemu obupu. Glodajočega občutka, da »je nekaj narobe«, se je nemogoče otresti. Kralj Salomon je preiskal vse, kar ponuja ta svet, in zapisal svoje ugotovitve v knjigi Pridigar.Salomon je odkril, da je znanje samo po sebi prazno (Pridigar 1,12–18). Ugotovil je, da sta užitek in bogastvo prazna (2,1–11), materializem je neumnost (2,12–23), bogastvo je minljivo (6. poglavje). Salomon zaključi, da je življenje Božji dar (3,12–13) in da je edini modri način življenja, da se bojimo Boga: »Končna beseda po vsem, kar si slišal: Boj se Boga in izpolnjuj njegove zapovedi, kajti to je za človeka vse! Bog namreč pripelje pred sodbo vsako dejanje, tudi vsako zakrito, naj bo dobro ali húdo« (12,13–14). Z drugimi besedami, v življenju je več kot samo fizična dimenzija. Jezus to poudarja, ko pravi: »Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust« (Evangelij po Mateju 4,4). Ne kruh (fizično), ampak Božja beseda (duhovno) nas ohranja resnično žive. Zaman je iskati v sebi zdravilo za svoje nadloge. Človek lahko najde resnično življenje in izpolnitev samo v Jezusu Kristusu (Evangelij po Janezu 10,10; 14,6).

   Brez Boga je človekova usoda pekel. Človek brez Boga je duhovno mrtev. Ko je fizičnega življenja konec, se sreča z večnim trpljenjem in je ločen od Božje milosti. V Jezusovi pripovedi o bogatašu in Lazarju (Evangelij po Luku 16,19–31) bogataš uživa v lahkotnem življenju, ne da bi pomislil na Boga ali druge, medtem ko Lazar v svojem življenju trpi. Šele po smrti bogataš resnično dojame, kako hudo je, da je zavrnil Jezusa Kristusa. Bogataš je prepozno spoznal, da je življenje več kot iskanje bogastva. Medtem pa je Lazar potolažen v raju. Za oba moža je kratko trajanje njunega zemeljskega obstoja zbledelo v primerjavi z večnim stanjem njune duše.

   Človek je edinstvena stvaritev. Bog je položil občutek večnosti v naše srce (Pridigar 3,11) in ta občutek brezčasne usode se lahko izpolni le v samem Jezusu Kristusu. Ljubimo Boga in se mu nenehno Zahvaljujmo in ga Slavimo ter prosimo, da nas bo Vodil in Učil, kaj je Božja Volja in pravično življenje! Brez Boga ne moremo živeti! On je Naše Vse, kar smo in kar premoremo! Prosimo Gospoda, da se bo vse prav uredilo in postavilo na svoje mesto in da se bomo poboljšali in živeli pravično ter Hodili po Poti k Jezusu!

   Gotquestions, lastni doprinos et altro. Dopolnjeno in razširjeno: že objavljeno!

   Odgovori
10. Miro says:

    15. oktobra, 2020 at 13:40

    MARIJA NAS VODI K JEZUSU, K NJEGOVIM ZAKRAMENTOM, K ŽIVLJENJU PO EVANGELIJU – MILOSTNO POGLEJ NA NAS

    Pater Anton Nadrah v knjižici »Nauči nas moliti« omenja tudi nekega moža, ki ni hodil v cerkev in ni kazal nobenih znamenj vernosti.

    Duhovnik ga je vprašal: »Prijatelj, kdaj ste zadnjikrat molili?«

    »Sinoči.«

    »To je nemogoče! Vi da bi molili, ki imate take nazore, ki tako živite? Kdor ne veruje v Boga, ne moli.«

    »Vsak večer zmolim zdravamarijo, sicer ne morem zaspati, če sem še tako utrujen. Vero sem izgubil v šoli. Mati me je prosila, rotila, jokala. Odšel sem po svetu. Prišlo je pismo, da je mati na smrt bolna in da zelo želi, da bi me še enkrat videla. Ko sem prišel, mi je rekla: ‘Moj otrok, ne pozabi popolnoma na Boga! Je Bog, je večnost, je sodba! Čutim, da je. Verjemi mi. Ob smrti človek ne laže. Poslušaj, otrok, prošnjo svoje umirajoče matere: Moli vsak dan eno zdravamarijo zase in zame. Obljubi mi, daj mi roko!’ Obljubo zvesto držim, sicer ne morem zaspati. Prepričan sem, da me rajna mati sama k temu opominja.«

    Čez kakih deset let se je mož spreobrnil. Začel je vsak dan hoditi k maši in pogosto k zakramentom.

    V začetku tega stoletja je na Dunaju živela igralka, ki se je iz vere le norčevala in ni hodila k maši. Ohranila pa je lepo navado, ki se je je naučila od svoje matere: rada je krasila Marijine podobe s cvetjem in zelenjem. Šopke je dajala svoji služkinji, da jih je nosila v cerkev k Marijinemu oltarju. Nekoč je šla pogledat v cerkev, da se prepriča, ali njena služkinja res nosi cvetje k Mariji. Ko je videla pred Marijo svoje cvetje, velik šopek vijolic, se je zaustavila. Marija je ni pustila oditi. Gledala jo je tako milo in proseče. Žarek božje milosti je deloval. Igralka je po dolgih letih zopet molila. Spreobrnila se je in začela novo življenje.

    Marija nas vodi k Jezusu, k njegovim zakramentom, k življenju po evangeliju. Zato se v pesmi z zaupanjem zatekamo k njej: »Milostno poglej na nas, Mati Bogu mila, dobra bodi nam ves čas, kot do zdaj si bila.«

    (povzeto po: Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah)

    Odgovori
    • Janez says:

      15. oktobra, 2020 at 13:56

      Miro zelo lepo in ganljivo! Še več spodbudnih in lepih prispevkov si izmenjajmo, da bomo drug drugemu v podporo. Z več milostne Božje Svetlobe in Dobrote, da bomo stanovitni v Veri in Molitvi. Molimo, molimo in še enkrat prosim molimo vsi, da se nas Bog usmili in ustavi širitev koronavirusa! Spodbudimo molilce in prosilce, da bomo vsi rednio molili in prosili Dobrega Boga Usmiljenja. Sedaj je važna molitev in naša spokoritev, da se bomo poboljšali! Dovolj je bilo raznih drugih prispevkov, ker je dovolj modrovanja in premišljevanja o verskih stvareh. Za to bo še čas, da bomo razmišljali o verskih stvareh kasneje. Prosimo in molimo Boga, Marijo, sv. Jožefa in svetnike, da se nas Bog Usmili in nam Pomaga! BVB. Janez.

      Odgovori
      • Miro says:

        15. oktobra, 2020 at 14:33

        Res je, spoštovani g. Janez. S svojim prispevki k temu zelo spodbuja tudi gospa Hvala, samo potrebno se je v njih poglobiti s pomočjo Svetega Duha. V tem mesecu se vsi skupaj posvetimo molitvi rožnega venca. Pri tem ne pozabimo tudi na molitev rožnega venca Božjega usmiljenja ter na SVETO MAŠO, kjer nam Gospod podarja potrebne milosti, tako za dušno kot telesno zdravje. Predvsem pa v Evharistiji prejemamo milosti, ki so nujno potrebne za naše duhovno življenje, za opravljanje del usmiljenja in celovito odrešenje.

        Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije, zaupamo vate!
        Marija, Kraljica rožnega venca, prosi za nas!

        Odgovori