Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   21. oktobra, 2020 at 11:09

   POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA!

   »STRAH GOSPODOV JE ŠOLA MODROSTI, PRED ČASTJO HODI PONIŽNOST« (Prg 15,33).

   Molimo: Oče naš, Zdrava Marija …

   Božje usmiljenje, ki nas poklicalo k sveti veri zaupamo vate!
   Marija, Kraljica, presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
2. Janez says:

   21. oktobra, 2020 at 11:00

   Andreja Barat: Katoliški laik – posebna vrsta ovce!, Domovina, 2. februar 2020

   Pogosto si napačno predstavljamo, da sta Cerkev predvsem cerkvena hierarhija in duhovščina. Katekizem katoliške Cerkve (C 31) pravi, da smo laiki vsi krščeni, ki nimamo kakšnega svetega reda ali redovniškega stanu. Papež Frančišek v apostolski spodbudi Veselje evangelija pravi, da so laiki velikanska večina Božjega ljudstva. V njihovi službi je manjšina: posvečeni nosilci službe.
   Cerkev smo torej mi. Mi vsi, laiki (98%) in posvečeni (2%). Neverni nas velikokrat posmehljivo imenujejo ovce, vendar s to prispodobo ni nič narobe. Tudi Jezus jo je uporabil, ko je želel prikazati svoj odnos do ljudi. V evangelijih, pa tudi v cerkveni govorici, ta podoba nima negativnega prizvoka, ampak izraža ljubečo skrb in vodstvo pastirjev ter zaupanje ovac. Zato poizkusimo odmisliti negativno konotacijo in ostanimo pri tej prispodobi. Po pašniški logiki smo torej laiki ovce, duhovniki, škofje, papež… pa so pastirji in oz. namestniki Pastirja.

   https://www.domovina.je/katoliski-laik-posebna-vrsta-ovce/

   Odgovori
   • Janez says:

     21. oktobra, 2020 at 11:17

     Domovina, Andreja Barat, 2. februar 2020 (sklepni del članka):

     Še posebej po Drugem vatikanskem koncilu se je razvila nova ovčja pasma. To je laik, ki svojo vero živi zelo aktivno. Ker ga je prekvasil Kristus, je samozavesten, tako v odnosu do nevernih, kot v odnosu do sovernikov in tudi pastirjev. Je iz srca zvest katoliški Cerkvi, vendar se ne boji spoštljivo opozoriti na njene dele, ki so gnili in potrebujejo očiščenje. Pridoma izkorišča informacijsko dobo, ki omogoča, da tudi zadnja ovca s periferije spremlja, kaj pravijo v glavni štali (Vatikanu) in si drzne odpreti usta in kritično zablejati, če kak lokalni pastir solira po svoje. Svoje vere ne veže na nekega duhovnika (ali več teh), pač pa jo živi (ob pomoči duhovnikov) osebno v odnosu do Pastirja. Zaveda se pomena in zaklada poklicnega duhovništva in tudi cerkvene hierarhije, ni pa od njega otroško odvisen.

     Čeprav tak laik pri nekaterih članih hierarhije včasih zbuja nekaj strahu in nelagodja, pa je nauk Cerkve jasen. Ali kot je preroško rekel tudi papež Janez Pavel II, bo tretje tisočletje tisočletje laikov. Zato zavzemimo vsak svoje mesto, ki nam ga je odkazal dobri Pastir in se (z V. Franklom) ne sprašujmo, kaj lahko mi pričakujemo od Boga (in Cerkve), pač pa najdimo smisel svojega življenja v vprašanju, KAJ BOG (IN CERKEV) PRIČAKUJETA OD MENE.

     Zato se vse spreminja po Heraklitu ali Pantha Rei, tudi Kristusova Cerkev in mi verniki, ki smo njeni Udje in Romarji na Poti v Nebeško Domovino!

     Odgovori
3. Miro says:

   21. oktobra, 2020 at 10:59

   POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI BOŽJA BESEDA!

   »ČLOVEKOVO SRCE SE POVZDIGUJE PRED PADCEM, PONIŽNOST STOPA PRED ČASTJO« (Prg 18,12).

   Molimo: Oče naš, Zdrava Marija …

   Božje usmiljenje, ki nas poklicalo k sveti veri zaupamo vate!
   Marija, Kraljica, presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
4. Janez says:

   21. oktobra, 2020 at 10:46

   Opus Dei: Verujem v Svetega Duha. Verujem v sveto katoliško Cerkev: Miguel de Salis Amaral

   Sveti Duh notranje povezuje vernike s Kristusom, tako da oblikujejo eno samo telo, Cerkev, v kateri obstaja raznolikost udov in služb.

   https://opusdei.org/sl-si/document/katoliska-cerkev/

   Brez temeljite bogoslovne izobrazbe in dobrega poznavanja verskih in teoloških zadev, ki so težke in zahtevne tudi za teologe in duhovnike, verniki brez strokovne podlage in bogoslovne izobrazbe ne moremo kvalificirano dialogizirati. Kaj šele učiti drugih, ki se trudijo le moliti po svojih iskrenih močeh k Bogu. In biti prevzeten in napuhnjen ter biti bolj pameten od drugih! Sktromnost in ponižnost veljata tako v Božjih Očeh kot tudi pred ljudmi! Ker vsi zelo zelo malo vemo o vsem brez Boga!

   Odgovori
   • Hvala says:

     21. oktobra, 2020 at 12:51

     Bog deli svoje darove Svetega Duha komur hoče, kdaj hoče, na kakšen način hoče, glede na svoj načrt in na sodelovanje posameznika itd…..

     Svetnica sestra Favstina Kowalska: Odlomek iz Dnevnika v večjo slavo Božjega Usmiljenja napisano Krakow, december 1991 s.M Elzbieta Siepak ZMBM:

     TEJ PREPROSTI, NEIZOBRAŽENI, A POGUMNI REDOVNICI, KI JE BREZMEJNO ZAUPALA V BOGA, JE GOSPOD JEZUS ZAUPAL VELIKO POSLANSTVO: VSEMU SVETU NAMENJENO OZNANILO USMILJENJA.”POŠILJAM TE”, JE DEJAL , “K VSEMU ČLOVEŠTVU Z OZNANILOM MOJEGA USMILJENJA. NOČEM KAZNOVATI OBOLELEGA ČLOVEŠTVA, MARVEČ OZDRAVITI GA S PRITEGNITVIJO NA SVOJE USMILJENO SRCE”. (DN 1588). “GLASNICA MOJEGA USMILJENJA SI; IZBRAL SEM TE ZA TO SLUŽBO V TEM IN PRIHODNJEM ŽIVLJENJU , ” (DN 1567).

     GLOBINO NJENEGA DUHOVNEGA ŽIVLJENJA RAZKRIVA DNEVNIK. POZORNO BRANJE TEJ ZAPISKOV RAZODEVA PODOBO O VISOKI STOPNJI ZEDINJENJA NJENE DUŠE Z BOGOM: O VELIKI DELEŽNOSTI BOGA V NJENI DUŠI, OBENEM O NJENIH NAPORIH IN DOSEŽKIH NA POTI H KRŠČANSKI POPOLNOSTI.

     GOSPOD JO JE OBDARIL Z MNOGIMI MILOSTMI: DAROM KONTEMPLACIJE.GLOBOKEGA POZNAVANJA SKRIVNOSTI BOŽJEGA USMILJENJA, Z VIDENJI, S SKITIMI STIGMAMI, Z DAROM PREROKOVANJA, POZNAVANJA ČLOVEŠKIH DUŠ, PA TUDI Z VELIKIM DASROM MISTIČNE POROKE.

     TAKO JE NADVSE BOGATO OBDAROVANA ZAPISALA:” NE MILOSTI, NE RAZODETJA NE ZAMAKNJENJA, KAKOR TUDI DRUGI DAROVI, NJEJ (DUŠI) PODELJENI, JE N MOREJO NAPRAVITI POPOLNE, TEMVEČ SAMO NOTRANJE ZEDENJENJE MOJE DUŠE Z BOGOM. (…). MOJA SVETOST IN POPOLNOST TEMELJI NA TESNEM ZEDINJENJU MOJE VOLJE Z BOŽJO VOLJO .” (DN 1107).

     Nedavno nazaj je papež Frančišek razglasil za BLAŽENEGA KARLA (CARLA) ACUTISA- LAIKA, ki je umrl star 15 let za levkemijo. Rojen je bil leta 1991. Zaradi izjemnega verskega znanja je verouk poučeval že pri 11. letih.

     Bol je izjemno nadarjen za delo z računalniki, kar so mu priznali tudi odrasli računalničarji , ki so ga označili za genija na tem področju, saj je bilo njegovo znanje na ravni strokovnjakov z univerzitetno izobrazbo. Itd…..

     Svetniki- TRIJE PASTIRČKI, KI SE JIM JE SVETA MARIJA PRIKAZALA na Portugalskem. Najstarejša izmed njih je bila Lucija, ki je bila ob prikazovanju stara 10 let. Niso bili šolani, niso bili bogati, Marija jih je učila, da so znali vse potrebno, po načrtu Vsemogočnega. Itd….

     Če beremo življenjepise svetnikov so nekateri dosegali znanje , oz. jaz temu ne rečem tako, ampak so prejeli RAZSVETLJENJE OD GOSPODA, IN SO NA TEM SVETU OPRAVILI NALOGO, KAKOR JE BILA BOŽJA VOLJA, brez vsake izobrazbe. Gospod stalno išče ljudi, ki so pripravljeni SODELOVATI Z NJIM-PONIŽNO, DA BO ON URESNIČIL NAČRT, KI GA IMA PRIPRAVLJENEGA. Kajti Bog ni kakor človek.

     Že včeraj sem poslala članek o UBOŽCU IZ NATARETA. IZ JEZUSA SO SE TUDI NORČEVALI, GA OPRAVLJALI , KER NI IMEL FORMALNE IZOBRAZBE. PONAVLJAM IN BOM PONAVLJALA- BOG JE BOG, ČLOVEK JE PA ČLOVEK. PRI BOGU NI NIČ NEMOGOČE IN PRI BOGU JE VSE MOGOČE.

     KRISTUS JE BOŽJA MOČ IN MODROST.: SAJ JE PISANO: UNIČIL BOM MODROST MODRIH, RAZUMNOST RAZUMNIH BOM ZAVRGEL.
     KJE JE MODREC, KJE JE PISMOUK, KJE JE RAZPRAVLJALEC SVETA? MA R NI BOG MODROSTI TEGA SVETA OBRNIL V NOROST? KER PAČ SVET PREK MODROSTI NI SPOZNAL BOGA V NJEGOVI MODROSTI, JE BOG PO NOROSTI OZNANILA SKLENIL REŠITI TISTE, KI VERUJEJO.
     JUDJE NAMREČ ZAHTEVAJO ZNAMENJA, GRKI IŠČEJO MODROST, MI PA OZNANJUJEMO KRIŽANEGA MESIJA, KI JE JUDOM V SPOTIKO, POGANOM NOROST. TISTIM PA, KI SO POKLICANI, JUDOM IN GRKOM, JE MESIJA BOŽJA MOČ IN BOŽJA MODROST. KAJTI BOŽJA NOROST JE MODREJŠA OD LJUDI IN BOŽJA SLABOTNOST MOČNEJŠA OD LJUDI ( 1 Kor- 19-25).

     JEZUS JE TUDI REKEL: RESNIČNO , RESNIČNO, POVEM VAM: KDOR VERUJE VAME, BO DELA, KI JIH JAZ OPRAVLJAM, TUDI SAM OPRAVLJAL, IN ŠE VEČJA KOT TA BO OPRAVLJAL, KER GREM JAZ K OČETU. (Jn 14,12).

     NEBEŠKI OČE JE REKEL: PROSITE IN BOSTE PREJELI- PROSITE ZA DAROVE IN KARIZME SVETEGA DUHA IN JIH BO DAL. ŽELITE SI DAROV SVETEGA DUHA, PONIŽNO PROSITE IN GOSPOD VAM BO DAL.

     Z matematičnimi enačbami in nepriznavanju POPOLNE MOČI BOGU STVARNIKU- KI LAHKO PODELI MILOSTI KAKŠNE ŽELI IN KOMUR ŽELI, ne glede na stan, izobrazbo, itd…ne bo človek ničesar dosegel. PONIŽNO JE TREBA STOPITI PRED GOSPODA, NE PRED LJUDI, ON JE ALFA IN OMEGA VSEGA.

     Odgovori
     • Hvala says:

       21. oktobra, 2020 at 15:15

       Pripis!
       Meni ni hudo zaradi tega, če se pač nas nekatere označuje, da nekaj govorimo, pa nimamo formalne teološke izobrazne:, ali jo pa tudi nekateri imajo, hudo mi je zaradi JEZUSA, kajti trdno sem prepričana, da želi nekaj povedati tako vam, kot vsem nam. Poslušati Ga moramo, mnogo bi vam lahko povedala o tem, povem pa še enkrat, ČE GOSPODA PROSIMO, DA SE NAM RAZODENE, BO TO STORIL, AMPAK PROSITI GA S PONIŽNOSTJO. IN KO ON RAZODENE IN POKAŽE, ČLOVEK NE POTREBUJE NOBENE FORMALNE IZOBRAZBE.

       Jaz verujem v Njega, verujem v Njegovo Moč in Modrost in to mi zadošča. ČE IMAM JEZUSA IMAM VSE NA SVETU.

       Odgovori
       • Hvala says:

         21. oktobra, 2020 at 16:06

         Favstina Kowalska je imela samo tri razrede osnovne šole _KAKŠNA VELIKA SVETNICA JE ; NEPOZABNA ZA VSE VEKE, CELO VEČNOST, SVETNICO NI NAREDILA IZOBRAZBA, AMPAK JEZUS, KER MU JE ZAUPALA.

         Odgovori
       • Janez says:

         21. oktobra, 2020 at 16:43

         Žal mi je, ampak mojo Molitev za Svetro Cerkev ste obdali s pripombo Vi in Miro. Zelo sem bil užaljen in potrt, ko xem povzel in dopolnil Molitev za Sveto Cerkev iz Kristjan Moli, Družina 1982, ki jo je odobril Nadškofijski Ordinariat 2. februarja 1982, na osnovi škofijskih liturgučnih svetov v Sloveniji, kjer je bilo podano temeljno sporočilo: ” Ljubimo Kristusovo in našo sveto, romarsko, apostolsko in misijonarsko Cerkev”. Nobene volje in želje več nisem imel za ustvarjalnio delo! Povekm vam, nobenih kompendijev ali Katekizmov ne rabimo, če iz vsega srca molimo k Bogu na svoj način brez dodatnih opazk in pripomb, ker moliomo goreče iz srca tako, kot vem in čutim da je prav! Jaz ne rabim Nobenih pravil, ker Ljubim Boga in Cerkev iz Srca! Mene ne zanimajo detajli kdo vodi Sveto Cerkev, Kristus ali Sveti Duh, ker je Jezus ustanovil Cerkev, ampak to, da jo dejavno in goreče podpiramo in ljubimo ter obiskujemo zaradi molitev, svetih maš in praznovanja Svete Evharistije, spovedovanja ter obhajanja idr. razlogov. Kolikokrat smo se verniki po službi ali prihoda s tujine vsedli v klopi in molili k Njemu in nam je odleglo! In niso na mestu pripombe, ki razvodenijo nek kristjanov trud, posredovati molitev občestu, za kar si se ful potrudil. Zadnjič sem vas prosil, da bodimo sočutni, strpni in sočutni, ko se vsak na svoj način trudimo, da molimo in slavimo Boga ter ga prosimo, da nas Vodi in Poduči, kaj je orav in kaj je Božja Volja, ne človeška volja!. Božja Pota so skrivnostna!

         Okoli bogoslovne izobrazbe pa toliko: nič mi ne pomaga če sem se tega učil, pa nisem zaključil, ker sem študiral ekonomijo in matematiko; bogoslovje je zečlo težek in zahtzeven študij, ki traja 6 let! Zato menim, da o resnih teoloških temah naj spregovorijo kvalificirani teologi in profesorji TF ter duhovniki tako, da bodo nam vernikom strokovno in preprosto pojasnili in razložili vse, kar nas zanima in kar rabimo za naše versko znanje in življenje. Nekateri se potrudijo, nekateri pač ne odgovarjajo na naša pobude in vprašanja! Obstaja problem, da z laičnim razumevanjem verskih zadev npr. Božja Volja, Štirje Duhovni Zakoni v krščanstvu, Božja Milost, Odrešenje Jezusa Kristusa, Božja Trojica, Sveto pismo ali biblicistika, Mariologija, Kristologija, Patristika, Pastoralna medicina in Psihologija, filozofija, kazuistika, moralna teologija, Cerkveno Pravo etc. lahko kaj narobe razumemo in tolmačimo; zato sem prosil in pisal nekaterim našim dohovnikom po elektronski pošti in prosil za tolmačenje; na Ognjišču sem dobil odgovor od upokojenega mariborskega nadškofa etc. etc. ali od drugih, tudi od evangeličanskih teologov. Imamo pravico vedeti in se podučiti ter vse, kar nam je Bog daroval posredovati zastonj naprej z dobro voljno in ljubeznijo drugim vernikom. Večkrat sem poudaril: ” O Bogu in verskih zadevah ter Cerkvi ne moremo verniki in bogoslovci vedno zadosti vedeti, če ni taka Božja Volja in da nas poduči na Milosten način Bog Sveti Duh”. Zato tudi bogoslovci in duhovniki veliko in ponižno molijo in prosijo Boga za Poduk in Razsvetlitev”, da vedo kaj je prav ali Deum scire nemo potest nisi Deo Docente”. Brez Boga ne samo, da nismo NIČ, tudi ne vemo NIČ! Imate prav, četudi ne študirate teologije imate pravico, da se izobražujete in širite svoje obzorje. Vendar preverite, da so viri in gradiva strokovno odobrena od Cerkve in pravilna!

         Predlagam, da svoje predstojnice zaprosite za študij na TF Ljubljana, ker imate velik0 zanimanje in voljo. Vendar to pomeni veliko študijskih obveznosti in dela, kar pa bi se rezultiralo v povečanju bogoslovnega znanja in poglobitvi verskega znanja o Bogu in Veri. Obžalujem, da se je iz posredovane Molitve za našo sveto katoliško Cerkev vse tole izcimilo!

         Želim Vam sestra Hvala vse dobro in želim, da Vas bo Vedno Vodila in Vas Podučevala Božja Milost in Ljubezen! Pax et Bonum. Janez

         Odgovori
         • Janez says:

           21. oktobra, 2020 at 17:03

           Bog Vsemogočni, obžalujem vse s čimer sem prizadel sestro Hvala, pa tudi, da nisem bolj pokončno sprejel njenih pripomb in sem se užaljen umaknil ter sem hotel prenehati pisati molitve in prispevke na to medmrežje. Umiril sem se, zmolil, premislil in spokorim se na kolenih pred Teboj Nebeški Oče, ki vse Veš in Vidiš, da nama obema odpustiš in dovoliš, da začneva po spravi sšet vse znova. Vse delo in vse prispevke ter molitve naj bodo Tebi v Čast in Slavo Vsemogočni Večni in Ljubeči Bog. Prosim Te Oče, pomagaj sestri Hvala, da bo na način, za katerega Ti veš, da je pravi v Tvojih Očeh, formalno ali kot študijski samouk pridobivala verska in bogoslovna znanja in jih darovala naprej drugim vernikom. Če te lahko prosim Vsemogočni Bog, omogoči ji študij na Teološki fakulteti, da bo sistematično pridobila zadosti vedenja in znanja in ga uporabljala in darovala naprej Vernikom, Tebi v Čast in Slavo! Res bo morala, veliko študirat in obenem delati, vendar ima Veliko Ljubezen do Boga in Voljo, da se uči in študira, da bo več vedela in znala, kako služiti Bogu in Ljudem.

           Odpusti Mi Oče, ker sem užaljen grešil in užalil svojo sestro Hvala v Kristusu! Pomagaj nama, da se bova pobotala in se odslej še bolj zavzeto trudila za medsebojno spoštovanje, molila in delala vse za Večjo Božjo Slavo in poglobljeno in gorečo Vero kristjanov! Naj vas vedno spremlja Božja Ljubezen sestra Hvala! BVB. Janez
         • Hvala says:

           21. oktobra, 2020 at 18:51

           Spoštovani gospod Janez!

           Ne misliti, da sem jezna na vas ali užaljena ! Glejte, želim se držati Gospodovega nauka, za ljudi je potrebno moliti, da si vsak dan odpustimo in se blagoslavljamo. Tudi vi odpustite meni, kar koli sem vas nehote prizadela, namen sem imela, da ne bi nikogar v življenju prizadela ali prizadevala, ampak človek ima svoje slabosti in napake.

           Lepo je, da ste povedali svoje mišljenje, jaz svoje in gospod Miro, ki je izobražen v teologiji tudi.
           Molim za vse nas na tej internetni strani, tudi za vas. Želim vam, da vam Gospod podeli, tisto kar Ga prosite.

           Pozabimo razprtije, ker se to ne spodobi za kristjane in pojdimo veselo v novo jutro. Gospod Janez , ne odnehati, Gospod ima za vsakega človeka načrt in pomoč, tako ima tudi za vas.
           Hvala za vse , želim, da bi vam Gospod dal svoj mir in blagoslove! Vse dobro!
5. Janez says:

   21. oktobra, 2020 at 10:38

   Domovina: Napetosti med tradicionalnejšimi in liberalnejšimi krogi v Katoliški cerkvi

   Domovina: Andreja Barat 11. avgusta 2019 ob 8:55

   Domovina: Andreja Barat 11. avgusta 2019 ob 8:55
   Napetosti med tradicionalnejšimi in liberalnejšimi krogi v Katoliški cerkvi
   Že star pregovor pravi, da božji mlini meljejo počasi in to velja tudi za cerkvene mline. Vseeno pa je v zadnjih letih, v obdobju papeža Frančiška, videti, da so mlini le začeli mleti malo hitreje. Medtem, ko so mnogi skoraj olajšano zavzdihnili: »Končno!«, drugi niso zadovoljni. Pred leti preminuli kardinal Martini je dejal, da je Cerkev 200 let za časom in da bo potrebno odstraniti veliko pepela, da bomo spet prišli do žerjavice in »prižgali« svet. Istočasno pa nekateri vsako novost in vsak odmik od poznanega okličejo za herezijo in razpad katolištva.
   So tradicionalisti morda podobni starejšemu sinu iz Jezusove prilike, ki ne more sprejeti očetovega velikodušnega srca? Ali pa so morda liberalci podobni mlajšemu sinu, ki se mu zdi, da lahko dragoceno očetovo dediščino zapravi za lahkoživo življenje? Kaj pa o vsem skupaj pravi Oče, ki je v bistvu edini merodajen?
   Razhajanja … Teme na katerih se ta dva tabora največkrat razhajata, so različne (odnos do avtoritete, različnosti, ločencev, duhovništva, zakona, spolne morale, kontracepcije, lgbt skupnosti …). Vse od objave dokumenta Amoris laetitia se oglašajo tradicionalisti in se spotikajo ob nekaj vrstic iz papeževe apostolske spodbude, čeprav je bilo večkrat poudarjeno, da ne gre za spremembo nauka, ampak zgolj za spremembo tona in načina, s katerim Cerkev nagovarja kristjane, ki jim v življenju ni uspelo v polnosti udejanjiti katoliške morale. V zadnjem času je veliko kritik deležna tudi tako imenovana Amazonska sinoda, ki se še niti ni zgodila … Pripravljalni dokument se zdi nekaterim sporen (ali celo heretičen), ker daje na mizo sinode teme kot so celibat, ekologija, politika … Tukaj se lahko upravičeno vprašamo, kakšno zaupanje v Svetega Duha imajo kritiki, če se jim zdi, da o nekaterih temah škofje niti razpravljati oziroma študirati in proučevati ne bi smeli!?
   V zadnjih tednih burijo duhove tudi kadrovske in statutne spremembe na Papeškem inštitutu Janeza Pavla II. Inštitut, ustanovljen v začetku osemdesetih let, je imel namen poglabljati pomen družine in zakona ter usposabljati kvalitetne kadre, ki bi svetu posredovali krščanske družinske vrednote. To poslanstvo je inštitut tudi opravljal, je pa bil v zadnjih letih deležen očitkov, da obravnava družinsko in zakonsko dinamiko preveč konservativno in predvsem z vidika moralne teologije. Nova usmeritev pa naj bi inštitut usmerila k bolj celostni obravnavi. Tako vsaj razloge za spremembe pojasnjujejo iz papeževe pisarne. Odzivi so seveda burni, čas pa bo najbrž stvari pokazal v bolj jasni luči …
   Gotovo pa je h kritikam (vsaj nekaterim) pripomogla tudi prenova kurije pod novim papežem, ki je pometla kar nekaj visokih glav. Dandanes pač ni preveč higienično braniti svojih privilegijev in ugleda, zato pa je toliko bolj priročno sebe narediti za branitelja »prave vere« pred heretičnim papežem. Gre torej za malomeščanske vatikanske spletke in kaprice posameznikov od katerih so morda mnogi že davno izgubili stik z realnostjo? Ali pa za resnični spopad okoli resnic katoliške vere? Pri vsem tem ne gre spregledati, da so zgornje teme, okoli katerih se lomijo kopja, seveda pomembne, nikakor pa ne sodijo med temelje krščanske vere in tudi tekom zgodovine se je cerkveni nauk glede njih spreminjal in razvijal

   Ideološke teme?
   Pri vsem tem ne gre spregledati, da so zgornje teme, okoli katerih se lomijo kopja, seveda pomembne, nikakor pa ne sodijo med temelje krščanske vere in tudi tekom zgodovine se je cerkveni nauk glede njih spreminjal in razvijal. Zato je izjemno pomembno, da te teme ne postanejo srčika naše vere. Tudi ne smemo zaiti v past, da bi na ta vprašanja gledali izključno v luči moralne teologije. Ta ni in ne sme biti središče niti naše vere niti teologije.

   Moralna teologija je orodje in pomoč za boljše, bolj vredno krščansko življenje, ni in ne sme pa biti točka, kjer pade ali stoji naša vera. Zato iz teh vprašanj in odgovorov nanje ne smemo delati ideologije, da ne bomo postali kot farizeji, ki so se spotikali nad Jezusom, ker je v soboto ozdravil bolnega.

   »Naš« papež
   Videti je, da smo danes spet priča delitvam, s katerimi se je pri Korinčanih moral ukvarjati že sveti Pavel, ko so nekateri trdili: »Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz pa Kristusov.« (1 Kor 1,10-17) Tisti, ki se jim zdi papež Frančišek premalo tradicionalen, se radi sklicujejo na papeža Janeza Pavla II. Pri tem pa pozabljajo na to, da je bil tudi on, v svojem dolgem pontifikatu, v nekaterih obdobjih in temah, veliko pred svojim časom in niti najmanj konservativen.

   Mnogi bi pod svoj idejni plašč nadvse radi vzeli tudi zaslužnega papeža Benedikta XVI., a ta ni preveč kooperativen, saj ob večini priložnosti, ko se javno oglasi, izraža edinost z aktualnim papežem. Podpoglavje je Pij X., ki so ga skrajni tradicionalisti naredili že skorajda za svojo ikono.

   Papež Frančišek je v Cerkev nedvomno prinesel svež veter in spremembe. Z njim so nova krila dobili liberalni krogi. Že to, da je prvi neevropski papež v zgodovini novega veka, je novost. Prinaša nov način komunikacije tako z vernimi kot nevernimi. Požvižga se na zunanja znamenja časti. Živi skromno in spoštuje druge. Nedavno je spremenil celo stoletni prevod molitve Očenaš. Po novi verziji ni Bog tisti, ki nas pelje v skušnjavo, ampak tisti, ki nam pomaga, da ne pademo v skušnjavo. Povsem nova paradigma. Ali papež spreminja bistvo krščanske vere, ali pa je z osrednje krščanske molitve samo odpihnil heretični prah stoletij, ki nam Boga slika kot paznika, ki nam nastavlja pasti in ne kot ljubečega Očeta, o kakršnem nam je govoril Jezus? Ali papež spreminja bistvo krščanske vere, ali pa je z osrednje krščanske molitve samo odpihnil heretični prah stoletij, ki nam Boga slika kot paznika, ki nam nastavlja pasti in ne kot ljubečega Očeta, o kakršnem nam je govoril Jezus? Cerkev mora spet dobiti zaupanje med verniki in ljudmi ter vse narediti, da se bodo verniki vrnili v Naročje Svete Cerkve! Zaradi tega, ker je Cerkev sveta, apostolska, misijonarska, prostor Ljubezni, Miru, Dobrote, Usmiljenja, Odšpuščanja, Odrešenja, ki prinaša med vse ljudi Božje kraljestvo!

   Eden od temeljev katoliške vere …… je papeštvo. Je ena od prvin katolištva in je bilo skozi stoletja garant prave vere. Zato ni mogoče mimo vtisa, da gre pri ostrih kritikah papeža tudi za veliko napuha in nepokorščine nasprotnikov. Ali res tako cenimo sebe, svoj intelekt, svoje razsvetljenje, da trdimo, da ta papež nima prav, da seka čisto mimo? Ali je morda Sveti Duh zaspal, da nam ne bi govoril po papežu Frančišku, če nam je govoril po prejšnjih papežih? Ali pa smo mi zakrknili svoja srca in nočemo slišati njegovega glasu? Prej je glavne smernice vlekel Janez Pavel II., zdaj pa jih pač papež Frančišek. Morda je v osemdesetih in devetdesetih svet potreboval Janeza Pavla II., danes pa potrebuje papeža Frančiška. Ecclesia semper Reformanda ali cerkev se nenehno spreminja in posodablja!

   Cerkev kot bolnišnica ali kot carinarnica?
   Vsa trenja med katoliškimi tradicionalisti in liberalci padejo na zgornjem vprašanju. Kaj je Cerkev? Kakšno vlogo ji je Bog namenil na Zemlji? Jezus nam je na to vprašanje zelo jasno odgovoril, ko je rekel, da ni prišel klicat pravičnih ampak grešnike in da zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni (Mr 2,17). Seveda je res, da tudi v bolnišnici veljajo neka pravila in človek, ki želi ozdraveti (od slabosti in greha) mora slediti navodilom. Vendar pa ta nikoli ne smejo postati sama sebi namen, ne glede na to, kako zelo pomembna se nam zdijo in ne glede na to, da veljajo že stoletja. Če vzamemo primer iz družinskega življenja: majhen otrok ne sme sam preko ceste, večji otrok morda rabi občasen opomin k previdnosti, odrasel človek pa mora biti sposoben sam presoditi, kdaj lahko gre.

   Nihče od nas se ne bo zveličal zgolj zato, ker pridno izpolnjuje zapovedi. Tudi ne zato, ker za vsako ceno brani del nauka in ga postavlja nad temelje krščanske vere. Zveličali se bomo zaradi Božje milosti. In ta v nas naredi tako spremembo, da bomo začeli izpolnjevati tudi zapovedi. Da pa skupina ljudi, ki išče (verjetno nezavedno) lastno zasluženje in pozablja na to, da je že to, da imajo temelje in možnosti, da lahko živijo točno po zapovedih, velika milost in ne samo njihova zasluga, drugim (ki morda tega niso imeli) zapira vrata k milosti, pa gotovo ni Božje delo in pomeni veliko nezaupanje v Boga in njegove načrte. Svet je lačen Kristusa. Narodi in množice hrepenijo po njegovi besedi, usmiljenju, odrešenju. Ali nismo naredili iz Očetove hiše, kjer je vsega v izobilju za vsakogar, tržnice, kjer dobijo milost le tisti, ki zadostijo merilom? Ali ne zaupamo več Njemu, ki spreminja srca in pravi grešnici: »Pojdi in ne greši več«? Bilo bi namreč skrajno neprijetno, če bi v svojem zemeljskem življenju natančno izpolnili vse zapovedi in pravila, ob koncu časov pa bi slišali to, kar so slišali farizeji: »Cestninarji in nečistnice pojdejo pred vami v Božje kraljestvo…« (Mt 21,31)

   Domovina: Mnenje bralke Helena 11. avgusta 2019 ob 20:34 At 20:34
   Vam priporočam, da preberete knjigo p. Metoda Benedika: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba, Celje 1989 (dopolnjena izdaja 1996).

   Potem boste mogoče malo manj kritični do sedanjega papeža. Jaz sem pri branju te knjige dokončno razumela, da je Cerkev Božja, ne cerkvena ustanova. In tudi Jezusove besede: Jaz bom z vami do konca sveta … II. vatikanski koncil sem doživela kot najstnica in spominjam se ga izjemno pozitivno. Prebudil je v nas – takrat mladih – zanimanje za Kristusa in vero.
   Komur pa ustreza tradicionalizem, mu pa tudi nihče ne brani, da se ga drži. Spominjam se ene stare tete, ki je bila izjemno “po starem” pobožna in je bila čudovita ženska. Za razliko od moškega v soseščini, ki je bil vsak dan pri sv. maši, doma so molili 3x na dan, zvečer obvezno rožni venec – kako je bil pa ta človek hudoben, pa tudi vsi sosedje vemo. II. vatikanski koncil je predvsem poudaril, da je treba slediti Kristusovi zapovedi ljubezni. Tako, kot je povedal Jezus: “Ne tisti, ki mi pravi gospod, gospod – ampak tisti, ki mojo besedo spolnjuje , tisti je moj učenec.” In še: “Ne sodite, da ne boste sojeni…” Velja tudi za tiste, ki pametujejo, kako bi moral ravnati papež Frančišek in ga obsojajo. Sploh pa, kot tradicionalisti, bi morali brezpogojno verjeti vsaki njegovi besedi – razmišljanje s svojo glavo in presojanje besed je vendar za liberalce … Vsak naj svojo vero izraža tako, kot se mu zdi prav. Eni bolj konzervativno, eni pa malo manj. Sodba pa je v Božjih rokah, ne v človeških.

   Molimo Boga, da bomo z Njegovo Milostjo in po Naukih Svetega Duha prav delali in ravnali in nikoli ne zgrešili Poti, ki Vodi k Jezusu Odrešeniku! Božja Pomoč Ostan z Nami vsemi!

   Odgovori
6. Hvala says:

   20. oktobra, 2020 at 18:08

   UBOŽEC IZ NAZARETA

   Vsekakor ob branju evangelijev ugotavljamo, da je Jezus
   uporabljal Sveto pismo samozavestno in sproščeno ter z enako usposobljenostjo
   kakor učitelji, ki so bili bolj izkušeni v
   postavi. Kje ga je študiral?
   Ubožec iz Nazareta ni delal religijske kariere, kakor jo
   je pozneje Savel iz Tarza ob nogah Gamaliela, od katerega je
   prejel akademsko stopnjo, ki mu je bila podeljena z dejanjem,
   označenim kot semihá ali polaganje rok. Tisti, ki so hoteli
   opravljati vidne službe v civilni družbi ali v levitski strukturi,
   so hodili v rabinske šole. Toda Ubožec iz Nazareta ni težil
   k takšnim vlogam niti ni imel rabinskega poklica, tako da si
   ni prizadeval za akademsko pripravo niti ni gojil odnosov z
   duhovniškim razredom. Bil je preprost laik, ki so ga imeli visoki
   dostojanstveniki v prestolnici za nevedneža s severa in za
   človeka, ki vtika svoj nos v stvari, na katere se ne spozna in
   ga ne zadevajo (Ignacio Larranaga).

   https://sv-jozef-maribor.si/images/knjige/Ubozec_iz_Nazareta.pdf

   Tako kot je bilo pred 2000 leti, tako je danes. Ljudje ocenjuje človeka po zunanjosti, po izobrazbi, po premoženju, po ugledi. Jezusa so ocenjevali in komentirali. imeli so ga za nevedneža , čudili so se, in govorili: Ali ni to tesarjev sin? , itd,: V srce človeka pa ne vidi nihče razen Boga.

   Tako kot opisuje Ignacio; Bogu se je resnično posrečilo postaviti na glavo vse naše človeške verjetnostne izračune. Tako je tudi danes, ljudje delamo verjetnostne izračune in kalkuliramo s svojimi možgani, Gospod pa ima svoj načrt in Modrost.

   Odgovori
7. Janez says:

   20. oktobra, 2020 at 18:01

   ČLOVEKU JE POTREBNO POLEG SLUŽENJA IN DELA TUDI GOREČA MOLITEV, VERA, TIŠINA IN DUHOVNOST
   Če se nenehno borite s temnimi mislimi, strahovi in bojaznimi, pesimističnimi pričakovanji
   če nenehno negativno razmišljate ali se smilite sami sebi,
   kot da ste najnesrečnejše bitje na svetu, potem lahko celo zbolite in boste žalostni in depresivni zase in za druge.
   Dobite lahko glavobol, ne morete jesti in ne morete dobro spati ter funkcionirati med ljudmi in normalno delati.
   Na živce greste vsem v oklici tako zelo, da tudi vaši sosedje lahko postanejo zlovoljni in nervozni,
   kar je negativno in nalezljivo tudi za druge ljudi v vaši okolici.
   Zato vse svoje skrbi in strahove ter slabo voljo zaključite takoj v istem dnevu in skrbi
   ter strahove ne vlecite v naslednji dan, da začnete nov dan znova ter jih prenesite na Boga.
   Zakoni in družine ter znanstva z drugimi ljudmi okoli nas lahko zaradi vašega negativizma in pesimizma razpadejo,
   prijateljstva se prekinejo zaradi nesporazumov in jeze ter raznih zamer,
   ali prehitro izrečenih besed in krivičnih očitkov drugim.
   Poskušajte pobegniti iz vsega tega in se rešite takoj in zakoračitev v polje svetlobe, radosti in optimizma.
   Bog je Ljubezen, Usmiljenje, Dobrota in Odrešenje, ki nam hoče le dobro.
   Nehajte se doma premetavati na naslanjaču in se dolgočasiti ter prežvekovati razne brezplodne misli s seboj ter preigravati žalostne domislice ter se smiliti samemu sebi in obupovati!.
   Pojdite in naredite kaj dobrega, vzemite stvari v svoje roke, molite in služite ter pomagajte in Bog bo prišel k vam!
   Naredite spremembo in spreobrnite se v vedrega in dobrega kristjana, ki je Svetla Luč Dobrote in zato magnet za ljudi.
   Pojdite ven s prijatelji in popijte pijačo ali plavajte, posvetite se svojemu hobiju ali pa se odpravite na sprehod z znanci v naravo, prekopljite gredice in posadite rože in zelenjavo, očistite stanovanje in skuhajte kaj dobrega za koga.
   Fizična sprostitev vam bo prinesla mir, in mir bo prinesel boljšo voljo ter podvojeno moč optimizma,
   da se duh okrepča in da šesimizem oddide stran in vas napolni svetkloba Dobrote in Usmiljenja.
   Najprej pa potrebujete notranjo tišino, notranji mir,da boste zdravi, sveži in srečeni v življenju ter delali dobro ljudem.
   In prenehajte se ukvarjati sami s seboj; raje pomagajte drugim in pomagali boste sebi.
   Zmolite k Njemu in se pomirite. Pogovorite se z Njim. Naredite nekaj dobrega za druge in zase.
   Bodite veseli in polni Radosti, ko greste med ljudi, prinašajte jim Optimizem in Luč Upanja!
   DARUJTE JIM UPANJE, VESELJE IN NASMEH,
   da jim prinesete Božji Mir in Toplo Sonce Božjega Usmiljenja in Očetove Ljubezni. Amen.

   Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim(Bund ohne Namen). Že objavljeno in nekoliko dopolnjeno.

   Psalm 62,6: Le pri Bogu se umiri moja duša, kajti od njega je moje upanje.

   Odgovori
8. Hvala says:

   20. oktobra, 2020 at 17:13

   Stari Porfirij z gore Atos je nekoč svetoval obupani materi, katere odraščajoči otroci niso želeli sodelovati v nedeljski liturgiji:

   Nikoli jih v nič ne sili. Če jim želiš kaj povedati, jim povej z molitvijo. Otroci ne poslušajo z ušesi. Šele ko jih obsije Božja milost, začnejo poslušati, kar jim želimo povedati. V svoji molitvi povej Božji materi, kaj bi rad povedal njim, in ona sama jih bo usmerila k temu. Naj bo tvoja molitev ta duhovna nežnost, s katero obdajaš svojega otroka. Takšno nežnost on sprejema. Včasih se zgodi, da želimo otroka pobožati, on pa pobegne. Duhovne nežnosti pa se otroci nikoli ne branijo (Aleteia).

   Odgovori
9. Hvala says:

   20. oktobra, 2020 at 15:20

   VSI SE SAMO PRITOŽUJEJO -Upravičeno? Aleteia

   Vprašanje bralke

   Zadnje čase presenečena spremljam, kako znanci, sosedje in bližnji kritizirajo in nergajo, da je vse narobe. Sprašujem se, ali res tako slabo živimo.
   Elizabeta

   Odgovarja: Andreja Kastelic, Škofijska karitas Novo mesto
   Kritiziranje, negodovanje oziroma ustvarjanje vtisa, da je vse narobe, in iskanje krivcev za lastno nezadovoljno življenje je način shajanja, ki ga mnogi danes prevzamejo, ker ta preprosto dopušča, da so pasivni. Tako posamezniki ne prevzemajo odgovornosti za lastno življenje, ker so prepričani, da bi jim morala država zagotoviti boljše pogoje, da se jim nenehno dogajajo krivice, nihče jim ne pomaga ipd.

   Velikokrat pa posledice takšnih odločitev niso le lastna apatičnost in osebnostno nazadovanje, ampak te vplivajo tudi na druge, npr. nekdo, ki je v življenju doživel zlorabo, a travmatične izkušnje ni predelal, lahko sam postane tisti, ki rani druge. Torej nikakor ne smemo zanikati teže doživetih travm, vendar pa nas to ne razbremeni odgovornosti.
   Vsakdo od nas ima kakšno rano, ki nam je bila zadana v življenju, vendar pa smo odrasli odgovorni, kako bomo s temi ranami ravnali. Ali bomo dopustili, da se razbolijo, večajo in jih bomo celili le s sprenevedanjem ter se smilili sami sebi, ali pa bomo naredili vse, da se rane čim hitreje in čim bolj temeljito zacelijo, in se poskušali iz doživetega kaj naučiti.

   https://si.aleteia.org/2019/02/02/neprestano-nerganje-in-kritiziranje-res-tako-slabo-zivimo/

   Odgovori
10. Hvala says:

    20. oktobra, 2020 at 13:03

    Kako hitro nas zanese, da uporabimo svoje sposobnosti zase proti drugemu. Kako hitro s kritiko rušimo družino, skupnost, župnijo, Cerkev? Duh Babela je ves čas na delu. Upirati se mu moramo neprestano in seveda služiti drugemu, Božjemu duhu, ki ves čas deluje v korist skupnosti.

    Ne recimo torej, kakor graditelji Babela: »Dajmo …, naredimo si ime!« ampak Naredimo ime Kristusu in Njegovi Cerkvi, pripravimo mu pot, da bo lahko prišel do vsakega. Naj bo takšno, tudi naše delovanje. Da bo božje kraljestvo že med nami, da bomo na koncu tudi mi lahko sedli za mizo v božjem kraljestvu (Mirenski grad).

    http://www.mirenski-grad.si/it/node/1218

    Odgovori
    • Miro says:

      20. oktobra, 2020 at 13:32

      Ja, res je. Zelo hitro se pustimo zapeljati duhu Babela in se tega dostikrat v svoji duhovni vznesenosti sploh ne zavedamo. Vendar nam BOŽJA BESEDA nenehno nastavlja ogledalo:

      »Kdo ti namreč more dati prednost? Kaj imaš, česar bi ne prejel? Če pa si prejel, kaj bi se ponašal, kakor bi ne prejel?«
      (1 Kor 4,7)

      Bogu hvala za božjo besedo, saj nas nenehno postavlja na realna tla. »To smo, kar smo pred Bogom – nič več in nič manj,« nas uči sv. Vincencij Paveljski. Veliko molimo, da bi se lahko z Božjo pomočjo lahko odprli duhu ponižnosti in poslušnosti po vzoru Preblažene Device Marije!

      Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
      Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

      Odgovori