Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   22. oktobra, 2020 at 11:29

   BITI SKUPAJ Z JEZUSOM V NJEGOVEM POČITKU IN MIRU
   Vsak dan doživljamo hiter tempo v službi in doma, ker se odzivamo na dogodke in ne znamo sprejeti prioritet, katere zadeve so najpomembnejše in katere manj. Zato tako pač izgleda naša trenutna življenjska situacija, da hitimo, čeprav so že v antričnem Rimu rekli hiti počasi, ker se daleč pride (festina lente)! Zato se ustavimo in se vprašajmo ali lahko nosimo vse stresne situacije in obremenitve v življenju, ki nas preveč obremenjujejo, ker vsega pač ne zmoremo postoriti v nulo in brezhibno? Ko se ustavimo pomislimo, da smo dostikrat porabili svojo energijo in šli do skrajne meje, ki si jo lahko privoščimo in zmoremo, da bi vse naredili v rokih! Naše življenje, kot ga doživljamo zdaj, je dostikrat preobremenjeno in čeprav vsi hrepenimo po Božjem Miru in po globljem počitku, ne moremo v vrvežu in hiternju najti Božjega Miru in nobene sprostitve. Zato se ustavimo in molimo ter se zamislimo. Jezus nas kliče, da pridemo k njemu rekoč: “Pridite k meni, vsi, ki ste težki in obremenjeni. Želim vas osvežiti. Vzemite moj jarem na vas in se učite od mene; ker sem krotkega in ponižnega srca; našli boste mir za svoje duše. Kajti moj jarem je nežen in moje breme je lahkotno »(Mt 11,28-30). Kaj nas Jezus zapoveduje s svojim pozivom? Imenuje tri stvari: “Pridite k meni in vzemite moj jarem na vas in se učite od mene”. Pridite in jaz vas bom poživil. In hvala Tebi Jezus Kristus, da nam Pomagaš, nas Vodiš in Učiš!

   Pridi k meni
   Jezus nas vabi, da se približamo in živimo v njegovi navzočnosti. Odpre nam vrata, da bi lahko z njim postali tesnejši odnos. Veseli smo, da smo z njim in da ostanemo z njim. Vabi nas, da z njim gojimo več druženja in ga spoznamo bolj intenzivno – tako, da ga z veseljem spoznamo in mu zaupamo, kdo je.

   Vzemite moj jarem nase pravi Jezus
   Jezus govori občinstvu ne samo, da pride k njemu, ampak tudi, da vzame njegov jarem. Zavedajte se, da Jezus ne govori samo o svojem “jarmu”, ampak izjavlja, da je njegov jarem, kakor bi bil, “njegovo breme”. Jarm je bil lesen oprtnik, ki je bil pritrjen na vrat dveh živali, predvsem volov, tako da sta lahko skupaj zbrala tovor. Jezus jasno razlikuje med bremeni, ki jih že nosimo, in tistimi, ki nam jih je dolžan nositi. Jarm nas povezuje z njim in vključuje nov tesen odnos. Ta odnos je del tega, da lahko hodimo v občestvu z njim. Jezus nas ni poklical k veliki skupini. Želi živeti v osebnem dvosmernem odnosu z nami, ki je blizu in vseprisoten, da bi lahko rekel, da smo z njim povezani kot z jarmom! Prevzemanje Jezusovega jarma pomeni živeti vse svoje življenje v skladu z njim. Jezus nas pokliče v intimno, dosledno, dinamično razmerje, v katerem raste naše razumevanje Njega. Rastemo v tem odnosu s tistim, s katerim smo povezani v jarem. Ko vzamemo naš jarem, ne poskušamo zaslužiti njegovega usmiljenja, ampak rduhovno rastemo, da ga sprejmemo od njega.

   Učite se od mene
   Da nas je Jezus našel pod jarmom, ne pomeni le sodelovati v njegovem delu, ampak tudi z odnosom z njim, da bi se učil od njega. Tukaj je podoba učenca, ki je povezan z Jezusom, katerega pogled se v celoti osredotoči na njega, namesto da bi samo hodil ob boku in gledal pred njim. Morali bi hoditi z Jezusom in od njega vedno prejeti svojo perspektivo in navodila. Poudarek ni toliko na obremenitvi, ampak na tisti, na katero smo povezani. Življenje z njim pomeni, da se vedno več o njem uči in resnično prepozna, kdo v resnici je.

   Nežen in lahek je jarem pravi Jezus
   Jarem, ki nam ga Jezus ponuja, je nežen in prijeten. Drugje v Novi zavezi se uporablja za opis Božje vrste in dobronamernih dejanj. “Okusil si, da je Gospod prijazen” (1, Peter 2,3). Luka opisuje Boga: “On je prijazen do nehvaležnih in zlobnih” (Lk 6,35). Jezusovo breme ali jarem je tudi “lahko”. To je morda najbolj čudna beseda, ki jo uporabljamo tukaj. Ali ni obremenitev opredeljena kot težka? Če je lahka, kako je lahko breme? Njegovo breme ni enostavno, nežno in lahkotno, ker je manj obremenjeno od našega, ampak zato, ker nas skrbi naše sodelovanje v njegovem ljubečem odnosu, ki je v občestvu z Očetom.

   Najdi mir in vode počitka
   S tem deljenjem tega jarma in učenjem od njega, kar nam je povedal Jezus, nam daje Mir in počitek. Za poudarek, Jezus dvakrat ponovi to misel, in drugič reče, da najdemo počitek “za naše duše”. Koncept počitka v Svetem pismu presega zgolj prekinitev našega dela. Povezuje se z hebrejsko idejo Shalom (Mir) – Shalom je Božji namen, da ima njegov narod blaginjo in dobro počutje ter da pozna dobroto Boga in njegove poti. Razmislite: kaj Jezus želi dati tistim, ki jih je sam poklical? Zdravilni počitek za njihove duše, osvežitev, celostno počutje. Lahko zaključimo, da nas druge obremenitve, ki jih nosimo s seboj, ko ne pridemo k Jezusu, naredijo resnično utrujene in ne puščajo miru. Biti z njim in se učiti od njega je naš sobotni počitek, ki sega v globino, kdo smo.

   Krotkost in ponižnost
   Kako to, da mu Jezusova krotkost in ponižnost omogočata, da nam da počitek za dušo? Kaj je Jezus posebej pomemben? Pravi, da je njegov odnos do Očeta odnos pravega dajanja in sprejemanja. “Vse mi je dal moj oče in nihče ne pozna sina razen očeta; in nihče ne pozna Očeta kot samo Sina, ki ga Sin želi razodeti »(Mt 11,27). Jezus je vse prejel od Očeta, ker mu jih je Oče dal. Odnos z Očetom opisuje kot odnos medsebojnega, osebnega in intimnega poznavanja. Ta odnos je edinstven – nihče razen Očeta, ki pozna Sina na ta način, in ni nikogar razen Sina, ki tako Očeta pozna Očeta. Njihova intimna in večna bližina pomeni medsebojno poznavanje. Kako Jezusov opis sebe, kot krotkega in iskrenega, visi z opisom odnosa, ki ga ima s svojim očetom? Jezus je “prejemnik”, ki prejme od tistega, ki ga dobro pozna. Ne samo, da navzven odklanja Očetovo voljo, ampak da velikodušno, kar mu je bilo prosto dano. Jezus je vesel, da živi v miru, ki izhaja iz delitve razumnega, ljubečega in dajanja odnosa z Očetom.

   Jezusovo občestvo
   Jezus je dinamičen in nenehno povezan z Očetom pod jarmom in ta vez obstaja že stoletja. On in Oče sta ena v pravem odnosu do dajanja in sprejemanja. V Janezovem evangeliju pravi, da dela in govori samo to, kar vidi, sliši in spolnjuje ukaze Svojega Očeta. Jezus je ponižen in ponižen, ker je povezan z Očetom v svoji ljubezni. Jezus pravi, da so edini, ki poznajo Očeta, tisti, ki jih je nameraval razkriti. Kliče vse, ki so spoznali, da so naporni in obremenjeni. Klic je namenjen vsem ljudem, ki so naporni in obremenjeni, resnično vpliva na vse. Jezus išče ljudi, ki so pripravljeni sprejeti nekaj.

   Delitev bremena
   Jezus nas kliče na “borzo prenašanja bremen tovora”. Jezusova zapoved, ki naj bi prišla, da bi sprejela in se učila od, pomeni zapoved, da se sprostimo vseh težkih bremen, s katerimi smo prišli k Njemu. Odrečemo se jarmu in mu ga damo. Jezus nam ne ponuja svojega bremena in jarma, da bi dodal svoje obstoječe bremena in jarem. Ne daje nasvetov o tem, kako lahko učinkoviteje ali učinkovito prenašamo svoje tovore, da bi jih naredili lažje. Ne daje nam ramenskih blazinic, tako da nas trakovi naših tovorov potiskajo manj strmo. Ko nas Jezus pokliče v edinstven odnos z njim, nas izzove, da Mu predamo vso težino bremena, kolikor pač tehta. Ko poskušamo vse prenašati sami, pozabimo, kdo je Bog in ne gledamo več na Jezusa. Ne poslušamo ga več in pozabljamo, da ga poznamo. Breme, ki ga ne odlagamo na Jezusa, je v nasprotju s tem, kar nam je Jezus dejansko daroval.

   Ostani v meni in jaz v tebi pravi Jezus učencem
   Jezus je svojim učencem zapovedal, naj ostanejo v njem, ker so njegova trta in trta. “Ostani v meni in jaz v tebi.” Kako trta ne more roditi sadja samega sebe, če ne ostane na trti, tako ne boste obstali, če ne boste ostali z menoj. Jaz sem trta, vi stemladike na tej trti. Kdor ostane v meni in jaz v njem, prinese veliko sadu; ker brez mene ne morete storiti ničesar »(Joh 15,4-5). Jezus vas kliče, da vsak dan ponovno zaslužite to čudovito, življenje dano z jarmom. Jezus si prizadeva, da bi nam omogočil, da živimo vedno bolj v njegovi duši – miru, ne samo, ko se zavedamo, da jih potrebujemo. Da bi delil svoje jarme, nam bo pokazal več o tem, kaj še vedno nosimo, ki resnično ustvarja utrujenost in nas ohranja, da živimo v njegovem počitku. Mislimo, da bi lahko kasneje prevzeli njegov jarem, potem ko smo obvladali razmere in umirili stvari. Potem, ko so v redu, ko je bolj praktično živeti in delovati v položaju, v katerem iz njega dobimo vsakodnevni počitek.

   Jezus veliki duhovnik in Odrešenik
   Ko predate vse svoje breme bolezni, skrbi in težav Jezusu, zapomnite si, da je On Gospod, naš veliki duhovnik in naš Odrešenik. Kot naš veliki veliki duhovnik že pozna vsa bremena in jih je vzel na sebe in prevzame naše. On je prevzel naša težavna in zavožena življenja na raznih krivih in grešnih stranpoteh Življenja, vse naše probleme, borbe, grehe, strahove, napore, iskanja itd. In je naredil vse, da nas ozdravi od znotraj v naših dušah. Lahko mu zaupaš. Ni vam treba skrbeti za predajo težav: stara bremena, nove borbe, majhna, navidezno nepomembna bremena ali tista, ki se zdijo zelo velika. Pripravljen je in vedno zvest – povezan si z njim in on z Očetom, vse pa je povezano v Svetem Duhu. Ta proces rasti, da se navadite na popolno vez z Jezusom – odvrnitev od vas k njemu, novo življenje v njegovem počitku – se nadaljuje in krepi vaše celotno življenje. Nobenega sedanjega ali preteklega boja in nobene skrbi ni nujnejše, kot vam je to všeč. Zakaj te kliče Jezus k sebi? Da sami delimo in uživamo po Njem v svojem življenju, v svojem počitku brez raznih bremen in da nam podari Božji Mir. Tega se morate zavedati, ko nosite napačne obremenitve in jih nosite s seboj. Obstaja samo eno breme, ki ste ga pozvani nositi in to je Jezus Odrešenik in Učenik. In On nam hoče pomagati on nas Odrešiti. On je naš dragi Brat, Učenik, Odrešenik, Bog, Prijatelj in Usmiljeni Samaritan, ki nam vedno pomaga! Zapustimo Cono Udobja, molimo in se napotimo po Poti, ki Vodi k Jezusu!

   Avtor Cathy Deddo, medmrežje Weltweite Kirche Gottes Schweiz

   2 Mz 33,14 »Moje obličje bo šlo in naklonil ti bom počitek.«

   Odgovori
   • Hvala says:

     22. oktobra, 2020 at 11:58

     Res je, da sprejmemo Njegov jarem in svojega oddamo Njemu, da Ga bo nosil. Ampak ta proces zorenja res traja, to ni od danes na jutri. Mi smo ljudje in vse gledamo skozi človeške oči. Kakšna razlika je, če človek odda breme Jezusu, ali ga pa želi nositi sam. Sam ga ne bo mogel nositi, ker ga bo breme nekega dne strlo do konca. Jarem- je skupaj hoditi v dvoje z Jezusom.

     Če pogledamo pri konjih, ko so bili ali pa so še vpreženi ponavadi dva skupaj , da vlečeta voz. Če ne bosta hodila skupaj, če bo en vlekel naprej, drugi nazaj , ne bo voz šel nikamor.

     Je pa tudi zanimivo in razmišljam o tem, koliko ljudi na svetu bi brez “jarma Gospoda” hodilo z roko v roki z Njim?.

     Odgovori
   • Janez says:

     22. oktobra, 2020 at 21:44

     Tu spodaj v linku je dobra obrazložitev papeža Frančiška. ki zelo nazorno pojasni, kar je obravnavano zgoraj.

     Kot sledi iz Matejevega evangelija Jezus pravi: ‘Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obremenjeni, in jaz vam bom dal, da se boste spočili … učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste počitek svojim dušam’ (Mt 11,28-29). Gospodovo povabilo je presenetljivo: preproste in s težkim življenjem obremenjene osebe kliče, naj mu sledijo, in jim obljublja, da bodo v njem našle počitek in tolažbo. Jezus nam želi vse dobro in hoće, da mu sledimo in se Učimo od Njega. Noben breme ali jarem naj ne bi bil pretežak za vernika, ki sledi Jezusu in Spolnjuje Božjo Voljo, saj preložino naša bremena in skrbi na Jezusa. Več pa je za prebrat spodaj v linku. Jasno, strokovno in temeljito je pojasnjeno za zainteresirane vernike.

     http://www.mirenski-grad.si/pridite-k-meni-vzemite-moj-jarem-ucite-se-od-mene

     Odgovori
     • Miro says:

       23. oktobra, 2020 at 8:18

       Do globljega razumevanja božjih skrivnosti lahko pridemo le po poti ponižnosti pred Bogom in svobodne razpoložljivosti srca, pripravljenega sprejeti tisto, kar nam sporoča Božja beseda in tudi z veseljem živeti v skladu s tem.

       BOŽJA BESEDA:

       “Prav tisto uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: »Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč” (Lk 10,21).

       Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

       Odgovori
     • Janez says:

       23. oktobra, 2020 at 10:43

       Ljubimo Boga in Ljudi, bodimo podobni Kristusu v Usmiljenju in Ljubezni. Prosimo Boga, da nas vernike poduči, da bomo pravilno razumeli Božjo Besedo in Jezusove Nauke ter evangelije in jih vedno radi spolnjevali v vsakodnevnem življenju! Molimo in prosimo Gospoda, da nas blagoslovi in Uči ter Vodi, da bomo vedno delali, kar je prav v Božjih Očeh! Ponižno in skromno molimo ter prosimo Boga Milosti, da se nas Usmili in Usliši naše prošnje in molitve!

       Božja pomoč ostani vedno z nami! Tvoja je Oblast in Slava Gospod Vekomaj! Gospodove Milosti bom vedno opeval!

       Odgovori
       • Miro says:

         23. oktobra, 2020 at 10:49

         BOŽJE USMILJENJE, NESKONČNO V VSEH SKRIVNOSTIH VERE, ZAUPAMO VATE!

         Odgovori
2. Hvala says:

   22. oktobra, 2020 at 7:31

   ŽUPNIJA ŠEMPAS IN OSEK

   V teh dneh mi je mnogo pobožnih katoličanov izrazilo svojo globoko žalost in obup, ker ne morejo moliti in častiti Boga v svojih cerkvah in kapelah. Razumejo sicer trenutno nujnost vzdrževanja razdalje med ljudmi in spoštovanja ostalih preventivnih ukrepov, ki bi jih lahko zlahka upoštevali tudi v bogoslužnih prostorih. A so kljub temu pogosto prisiljeni, da z veliko bolečino sprejmejo dejstvo, da so njihove cerkve in kapele zaklenjene in jim je onemogočen dostop do zakramenta sv. spovedi in zakramenta sv. evharistije.

   Istočasno veren človek ne more razmišljati o sedanjem žalostnem stanju v katerem smo se znašli, ne da bi pomislil, kako zelo je sodobna kultura oddaljena od Boga. Nismo zgolj ravnodušni do njegove navzočnosti v naši sredi, ampak smo celo naravnost uporni Bogu in zapovedim po katerih nas je ustvaril in nas vzdržuje pri življenju. Pomislimo le na agresiven napad na človeško življenje, moškega in ženske, ki ju je ustvaril Bog po svoji podobnosti in sličnosti (1 Mz 1, 27), napad na nedolžne in nemočne nerojene otroke, na tiste, ki so najbolj potrebni naše pomoči, na tiste, ki so obremenjeni s težkimi boleznimi ali na tiste s posebnimi potrebami. V kulturi, ki ne spoštuje človeškega življenja, smo vsak dan priča vedno hujšemu nasilju.

   Ne moremo si zatiskati oči niti pred perverznim napadom na nedotakljivost človeške spolnosti, na našo identiteto moškega ali ženske, pod pretvezo spolne samoopredelitve, pogosto nasilno nasprotne Božji izbiri. Z vedno večjo zaskrbljenostjo smo priča uničujočemu učinku tako imenovane “teorije spola” na posameznike in družine ( Priloga.).
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Ja, v priloženem članku Župnije Šempas je lepo opisano , da veren človek ne more razmišljati o sedanjem žalostnem času v katerem smo se znašli, ne da bi pomislil, kako zelo se je sodobna kultura oddaljila od Boga. ja, res je. Če se človek oddaljuje od Boga zapade duhu sveta, posvetnosti.

   Res je težko , ker so se nekateri ljudje znašli v hudi krizi. Ampak najhujša kriza je izbruhnila tam, kjer je šlo, po domače bi rekli “vse gladko”. Tam , kjer je bila “cona udobja “na vrhuncu. Če podam osnovno prispodobo- človek , ki se ni nikoli v življenju udaril v nogo ali roko ali padel , bo ob trdem padcu po tleh začutil bolečino, ki je ni bil vajen. Človek, ki pa je imel že več padcev, bo
   ” veliki padec” lažje prenesel, prebolel, skoraj neopazno. Težke so tudi duševne travne ob pomanjkanju ne samo materialni stvari, ampak predvsem ljubezni. Ljudje smo res različni, ustvarjeni unikatno, zato vsak človek dojema dogodke drugače.

   Jaz osebno vidim ta čas, KOT ČAS BOŽJEGA USMILJENJA, DA NAM ODPRE OČI, DA BI ŽIVELI DRUGAČE KOT DO ZDAJ!
   POJDIMO IZ “CONE UDOBJA”, to je govorila Sveta Terezija, papež Frančišek kar naprej ponavlja in drugi. POGLEJMO BISTVO, RESNICO, KI JO MORAMO SPREJETI NA TEJ PREHODNI POTI DO VEČNOSTI.

   Že večkrat sem napisala, da človek mora sprejeti križ, ki pride. Dokler se ga otepamo, rinimo vstran, ne želimo objeti, imamo težko stanje. Ko se križ sprejeme, ga pomaga Gospod nositi in je lažje breme.

   http://zupnija-sempas.rkc.si/index.php/content/display/17/oznanila/20

   Odgovori
   • Miro says:

     22. oktobra, 2020 at 8:15

     Bogu hvala! S preprostimi besedami je izražena globoka misel o modrosti križa. Molimo te, Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil.

     Odgovori
3. Miro says:

   21. oktobra, 2020 at 17:25

   KAJ SV. LUDVIK MONFORTSKI, EDEN NAJVEČJIH SVETNIKOV IN ČASTILCEV MARIJE, PRIPOROČA GLEDE MOLITVE ROŽNEGA VENCA

   V svoji drobni knjižici Skrivnost rožnega venca sveti Ludvik Marija Grignion Montfortski piše o dveh pogostih napakah tistih, ki opravljajo to pobožnost.

   Potem ko ste prosili Svetega Duha, da bi dobro molili rožni venec, se za hip postavite v Božjo navzočnost in izberite namen desetk.

   Preden začnete moliti, se za trenutek ali dva ustavite – odvisno od tega, koliko časa imate – in premišljujte o skrivnosti posamezne desetke. Vedno prosite po priprošnji Blagoslovljene Device za eno izmed kreposti, ki najbolj sije iz te skrivnosti, ali pa jo še posebej potrebujete.

   Več o tem na:
   https://si.aleteia.org/2018/08/31/dve-najpogostejsi-napaki-pri-molitvi-roznega-venca

   Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
4. Janez says:

   21. oktobra, 2020 at 17:21

   MOLIMO K BOGU. POGLOBIMO SE V MOLITEV MIRNO, GOREČE IN V TIŠINI!
   Različne znanosti ugotavljajo, da je korenina vseh bolezni stres ali strah. Hiter ritem življenja, vpetost v službo in pehanje za vsakdanji kos kruha, izkoriščanje družbenega sistema, ki temelji na ekonomizmu, vse večja nebogljenost v medsebojnih odnosih in ne obvladanje umetnosti dobre komunikacije, pritiski s strani medijev in umetno prebujen strah zase in še in še. Vse to nam lahko jemlje sapo in veselje do življenja. Pozabimo na lepoto, hvaležnost, zastonjskost, pozornost, nežnost, dobrohotnost.
   Pravimo, da se naše notranje jedro izprazni. Doživljamo se kot ujetniki praznine, neprijetne tišine in dolgočasja. Navadili smo se na hrup raznih medijev. Tišina nas boli in moti. Ropot medijev, podob in splošna duhovna onesnaženost so postali naš bivalni prostor. Namesto raja, živimo vsakdanji pekel. Zaradi hitrosti se ne moremo več ujeti, se zavedati svojega srca in sebe, kaj šele drugih. Vztrajanje v odnosih se nam zdi vse težje in neizvedljivo. Poslušanje sebe in drugega je pravi izziv, ki se ga ne upamo vsak dan lotiti. Če čakamo na počitnice se lahko zgodi, da bo vsega preveč naenkrat in ne bomo zmogli. Številni se zaradi tega najbolj bojimo skupnih počitnic z najbližjimi. Ne želimo si več resničnega stika s seboj, niti z bližnjimi, kaj šele z naravo in vso lepoto, sredi katere vsak dan odpremo svoje oči, potem, ko nas Stvarnik ponoči obnovi in nam povrne moči. Duhovni odmik v tišini je nova priložnost, ki si jo podarimo za lepše in bolj pristno življenje. Ne gre za beg, ampak za približevanje Zakladu iz katerega lahko živimo svojo stresno vsakdanjost. Ali hočem? Morda še ne letos? Morda še ne sedaj? Ali me mora res še bolj stisniti v kot in mi podreti še nekaj odnosov, me zapreti v še nekaj dodatnih depresij in stisk? Tihi spremljevalec mojega življenja me spoštljivo pričakuje, da bi me okrepil. Lahko mu dam priložnost. Duhovni odmik v tišini je ponujena roka za korak naprej v skrito kamrico, kjer me greje Sonce, ki ga nihče ne more ugasniti. Povezuje me z menoj in z vsemi ter vsem kar živim. Kaj se mi zdi? Ali hočem?

   Pater dr. Vili Lovše živi in deluje v Radljah ob Dravi na Koroškem. Že objavljeno.

   JAZ V TEBI, TI V MENI GOSPOD JEZUS
   Gospod Jezus zahvaljujem se Ti,
   da sem v Tebi in ti v Meni in na nikoli nisem sam.
   Tudi ko sem žalosten, osamljen, brezposeln, bolehen, zapuščen si vedno Ti ob meni in v meni.
   Pošiljaš mi tiho duhovno Tolažbo in me opogumljaš, da Upam in Verjem Vate.
   V Tvojem imenu in po Tvoji Milosti se odrekam vsem slabim mislim,
   vsem dvomom, jezi, vsem prenagljenim besedam in nespametnim dejanjem današnjega dne,
   vsemu kar me zapira v moj mali in sebični prividni, lažni materialni svet in kjer ne domuje pravi jaz.
   Prosim te, usmeri mojo srčno pozornost, mojo pridno delavnost in mojo človeško pamet
   in vse moje bitje Nate in mi Pomagaj, da Te Najdem.
   Sveti Duh odpri moje srce in čute,
   da bom lahko sprejel Njega,
   ki je Beseda, ki jo bom bral.
   Oče prosim pomagaj mi, da bom občutljiv za človeško stisko in bolečino in ljudem rad pomagal.
   Jezus, naš Gospod, prosim te,
   da te še globlje notranje spoznam in vzljubim,
   kot svojega Odrešenika in Gospoda.
   Prosim te, vzemi me s seboj
   na pot svoje dobrote in svojega usmiljenja
   in v Božji Mir in Božjo Ljubezen,
   da bom tja z Evangeljsko Lučjo Jezusa Odrešenika vabil vse svoje brate in sestre, vse bolne, uboge in trpeče,
   ki Te iščejo in kličejo Gospod, da jim pomagaj!.
   Naj bom do ubogih kot Usmiljeni Samaritan in kot Ljubeča Mati Terezija ter jim služim v molitvi, brez besed.
   Naj bom vedno na strani Rešitev in ne na strani problemov, naj Prinašam LUČ v TEMO!
   To te prosim po priprošnji Jezusove Matere Marije, svetega Jožefa varuha Cerkve,
   vseh vernikov, vseh bolnih in trpečih, vseh žalostnih in obnemoglih,
   ki ji Jezus nikoli ne odreče prošnje za nas grešnike,
   da bi vsi našli Božje Usmiljenje in Božji Mir ter Božjo Ljubezen po Njegovi Dobroti in Ljubezni do vseh Nas.
   Naj nam Gospod daruje kar ga prosimo in da bi k nam prišlo Božje kraljestvo Ljubezni in Miru!
   Amen.

   Dopolnjena in razširjena molitev, pater dr. Viljem Lovše, živi in deluje v Radljah ob Dravi. Že objavljeno.
    
   Naj nas Te čudovite misli in molitve patra Lovšeta spodbudita k molitvam in nam pomagata, da bomo stanovitni in goreči v Veri in naših prošnjah h Gospodu Bogu!

   Odgovori
5. Miro says:

   21. oktobra, 2020 at 17:17

   MOLIMO OB BOŽJI BESEDI, KI NAM GOVORI: »PONIŽNI VIDIJO, VESELIJO SE; VI, KI IŠČETE BOGA, NAJ OŽIVI VAŠE SRCE.« (Ps 69,33)

   Še zlasti Božja beseda in besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, nastavljajo ogledalo samovščečnosti in zaverovanosti v svoj prav, katera ne upošteva, da je Sveti Duh svoboden, da “veje koder hoče”, da ga nikakor ne moremo “ujeti in zapreti v steklenico” po meri človekovega razumevanja, omejenega v času in prostoru.

   Molimo za razsvetljenje v moči Svetega Duha:
   Oče naš, Zdrava Marija …

   Pridi, Sveti Duh, in nas razsvetli v srcu!

   Odgovori
   • Miro says:

     21. oktobra, 2020 at 17:23

     Oprostite, zaradi lapsusa. Pravilno: … nastavljajo ogledalo samovšečnosti ….

     Odgovori
6. Miro says:

   21. oktobra, 2020 at 12:27

   POSLUŠAJMO, KAJ NAM GOVORI DANAŠNJA BOŽJA BESEDA!

   https://hozana.si/index.php?datum=21.10.2020

   Ponovno naprošam vse molilce na tej spletni strani, da se združimo v molitvah (sveti rožni venec, rožni venec Božjega usmiljenja) za trpeče v raznih stiskah (glej v rubriki »Prosim za molitev«). Hvala vsem, ki se na tej spletni strani trudite z molitvami in drugimi duhovnimi deli usmiljenja do bližnjega. Še posebej hvala tistim tihim molilcem, ki Gospodu Jezusu Kristusu velikodušno darujete svoje preizkušnje in trpljenje za odrešenje bližnjih. Naj Usmiljeni Bog vse obilno blagoslovi!

   Božje usmiljenje, ki nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!
   Marija, Kraljica, presvetega rožnega venca, prosi za nas!

   Odgovori
7. Janez says:

   21. oktobra, 2020 at 11:59

   Zakaj je pomembno hoditi v cerkev?
   Sveto pismo nam pravi, da moramo hoditi v cerkev, da lahko častimo Boga z drugimi verniki in da se damo poučiti iz njegove besede za našo duhovno rast. V zgodnji cerkvi »so bili stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah« (Apostolska dela 2,42). Morali bi posnemati njihov zgled predanosti – in delati enako. Takrat niso imeli namenske cerkvene stavbe, vendar: »Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem« (Apostolska dela 2,46). Kjerkoli se verniki srečajo, rastejo v skupnosti z drugimi verniki in učenju Božje besede.

   Zahajanje v cerkev ni le »dober predlog«; je Božja volja za vernike. Pismo Hebrejcem 10,25 pravi: »Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.« Celo v zgodnji cerkvi so nekateri razvili slabo navado, da se niso srečevali z drugimi verniki. Pisec Pisma Hebrejcem pravi, da to ni pravi način. Potrebujemo spodbudo, ki jo dobimo pri zahajanju v cerkev. Bližanje poslednjih časov pa bi nas moralo spodbuditi, da bi bili še bolj predani zahajanju v cerkev. Cerkev je prostor, kjer lahko verniki ljubijo drug drugega (Prvo Janezovo pismo 4,12), spodbujajo drug drugega (Pismo Hebrejcem 3,13), spodbujajo drug drugega k ljubezni in dobrim delom (Pismo Hebrejcem 10,24), služijo drug drugemu (Pismo Galačanom 5,13), svarijo drug drugega (Pismo Rimljanom 15,14), spoštujejo drug drugega (Pismo Rimljanom 12,10) in so drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni (Pismo Efežanom 4,32).

   Ko nekdo sprejme Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika, postane del Kristusovega telesa (Prvo pismo Korinčanom 12,27). Da bi lahko telo cerkve pravilno delovalo, morajo biti vsi njeni »telesni deli« prisotni in delovati (Prvo pismo Korinčanom 12,14–20). Ni dovolj, da v cerkev samo zahajamo; vključiti se moramo v eno od služb za druge, tako da uporabimo duhovne darove, ki nam jih je dal Bog (Pismo Efežanom 4,11–13). Vernik ne bo nikoli dosegel polne duhovne zrelosti, ne da bi uporabil te darove, vsi pa potrebujemo pomoč in spodbudo drugih vernikov (Prvo pismo Korinčanom 12,21–26).

   Iz teh in še drugih razlogov bi morali biti zahajanje v cerkev, sodelovanje in skupnost redni vidiki življenja vernika. Tedensko zahajanje v cerkev se od vernikov nikakor ne »zahteva«, toda nekdo, ki pripada Jezusu, bi moral imeti željo, da časti Bog, prejme njegovo besedo in ima skupnost z drugimi verniki vsak dan in/ali vsaj enkrat tedensko v Cerkvi. Jezus je vogalni kamen Cerkve (Prvo Petrovo pismo 2,6). Apostol Peter pravi: »Saj ste vendar živi kamni … se vgrajujte v duhovno stavbo, tako da boste sveto duhovništvo in boste darovali duhovne žrtve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu« (Prvo Petrovo pismo 2,5). Kot kamni za Božjo »duhovno hišo« smo naravno povezani drug z drugim in ta povezava je vidna vsakič, ko gre Cerkev »v cerkev«.

   Gospod Jezus Kristus,
   Do zdaj sem nekajkrat živel brez Tebe in grešil.
   Pregrešil sem se zoper Tebe in drugim ljudem;
   Zato sem soodgovoren za greh in trpljenje na tem svetu.
   Od srca mi je žal za to.
   Oprosti mi moje grešne prestopke, krivdo in žalitve Tebe.
   Prosim odpusti mi in me opraviči ter pomagaj, da se poboljšam.
   Hvala Jezus, da si bil po Božji Volji pripravljen trpeti na križu in umreti za naše Odrešenje.
   Prosim Jezus, prevzemi od zdaj naprej Vodstvo mojega življenja in me Poduli, da ne zaidem.
   Naredi me prosim takšnega, kot si me Ti želiš in kot je najboljše zame in za druge ljudi.
   Hvala Ti Gospod Jezus, da si me poslušal in mi odpustil moje grehe in mojo krivdo.
   Hvala Ti, da si mi odpustil in da mi pomagaš, da se spreobrnem in postanem nov človek.
   Prosim podari mi Milost in Stanovitniost Vere v Boga in Vodi me ter Uči me,
   da nikoli ne zaidem s Poti k Jezusu, ki je Pot Odrešenja in Zveličanja!
   Amen.

   Če sprejmemo Božjo Besedo, če vstopimo vanjo; če ji prisluhnemo in če jo ohranimo; če smo tako srečni, da si prisvojimo to, kar govori, in če s tem postanemo njeno bivališče in Njegovi Udje Kristusove Cerkve:
   – vzajemno bivališče, kjer ostajamo z njo in ona ostaja z nami;
   – tedaj utihne glas zemeljskih dobrin, nam ne bije več na uho, ne privlači nas več v zlaganost tistega, česar ni;
   – tedaj spoznavamo to, kar je ; darujemo se temu, kar je;
   – postajamo to, kar je; enotni smo z Bitjo in okušamo njeno neodvisnost od vsega, kar je ustvarila.

   Osvobojeni smo za svobodo Božjih otrok (prim. Gal 4, 4-7; 5, 1.13). S svobodno voljo in vsem srcem sprejemamo Božjo Besedo in po njej živimo, molimo in delamo dobro in služimo drugim! Hvala sladki in ljubeči Jezus. Taka je svoboda, ki jo Jezus prinaša ljudem. Svoboda Božje Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja. Zdaj jo Gospod vsem nam oznanja z besedami; dokončno jo je za vse grešne ljudi in svet razodel v dejanju darovanja in smrti – na križu ter Vstajenju za naše Odrešenje. Bog nam je vse Milostno vse dal in naredil tako, da bi nam odpustil grehe, da bi imeli po Božji Milosti Življenje, če bomo Verovali v Jezusa Kristusa in pravično živeli! Ljubimo Boga in našo Sveto katoliško in apostolsk0 Cerkev!

   (Guilleard kartuzijan Ecrits spirituels Cartusien, odlomek)

   Medmrežje gotquestions, lastni doprinos et altro

   Odgovori
8. Miro says:

   21. oktobra, 2020 at 11:40

   JEZUS KRISTUS JE NAVZOČ V EVHARISTIJI NA EDINSTVEN IN NEPRIMERLJIV NAČIN. NAVZOČ JE NAMREČ RESNIČNO, STVARNO IN BISTVENO: S SVOJIM TELESOM IN SVOJO KRVJO, S SVOJO DUŠO IN SVOJIM BOŽANSTVOM!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   ZAKRAMENT EVHARISTIJE

   Kaj je evharistija?
   Evharistija je daritev Kristusovega telesa in krvi. Gospod Jezus je postavil evharistijo, da bi daritev na križu mogla trajati skozi vse čase, dokler ne pride. Tako je svoji Cerkvi zaupal spomin svoje smrti in svojega vstajenja. Evharistija je znamenje edinosti, vez ljubezni, velikonočna gostija, v kateri se prejema Kristus, duša napolnjuje z milostjo in daje poroštvo večnega življenja.

   Kdaj je Jezus Kristus postavil evharistijo?
   Postavil jo je na veliki četrtek, “tisto noč, ko je bil izdan” (1 Kor 11,23), ko je s svojimi apostoli obhajal zadnjo večerjo.

   Kako jo je postavil?
   Potem, ko je zbral svoje apostole v dvorani zadnje večerje, je Jezus vzel v svoje roke kruh, ga razlomil, jim ga dal in rekel: “Vzemite in jejte od tega vsi: To je moje telo, ki se daje za vas.” Potem je vzel v svoje roke kelih z vinom in rekel: “Vzemite in pijte iz njega vsi: To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas in za vse preliva v odpuščanje grehov. To delajte v moj spomin.”

   Kaj pomeni evharistija v življenju Cerkve?
   Evharistija je vir in višek vsega krščanskega življenja. V evharistiji dosegata svoj vrhunec dejavnost, s katero Bog posvečuje nas, in naše češčenje, ki ga izkazujemo Bogu. Presveta evharistija obsega ves duhovni zaklad Cerkve: Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje. Evharistija označuje in uresničuje občestvo božjega življenja in edinost božjega ljudstva. Z obhajanjem evharistije se že zedinjamo z nebeškim bogoslužjem in imamo vnaprej delež pri večnem življenju.

   Kako se imenuje ta zakrament?
   Neizčrpno bogastvo tega zakramenta se izraža v različnih imenih, ki vsakokrat poudarjajo posebne vidike. Najbolj običajna imena so: evharistija, sveta maša, Gospodova večerja, lomljenje kruha, evharistično obhajanje, spomin Gospodovega trpljenja, smrti in vstajenja, sveta daritev, sveta in božja liturgija, svete skrivnosti, najsvetejši oltarni zakrament, sveto obhajilo.

   Kakšno mesto ima evharistija v božjem odrešenjskem načrtu?
   V stari zavezi je evharistijo naznanjal zlasti vsakoletni velikonočni obed, ki so ga Judje vsako leto obhajali z opresniki (nekvašeni hlebi kruha) v spomin na naglico ob osvoboditvenem odhodu iz Egipta. Jezus naznanja evharistijo v svojem nauku in jo postavi med obhajanjem velikonočnega obeda s svojimi učenci pri zadnji večerji. Cerkev, zvesta Gospodovemu naročilu: “To delajte v moj spomin!” (1 Kor 11,24), je evharistijo vedno obhajala, zlasti v nedeljo, na dan Jezusovega vstajenja.

   Kako se obhaja evharistija?
   Obhajanje evharistije ima dva velika dela, ki sestavljata eno samo bogočastno dejanje: besedno bogoslužje, ki obsega razglašanje in poslušanje božje besede, ter evharistično bogoslužje, ki vsebuje darovanje kruha in vina, evharistično molitev ali anaforo z besedami spremenjenja in obhajilo.

   Kdo obhaja evharistijo?
   Evharistijo obhaja veljavno posvečeni duhovnik (škof ali duhovnik), ki deluje v osebi Kristusa, Glave, in v imenu Cerkve.

   Kateri so bistveni in nujno potrebni darovi za obhajanje evharistije?
   Bistveno in nujno potrebna sta pšenični kruh in vino iz trte.

   V kakšnem smislu je evharistija spomin Kristusove daritve?
   Evharistija je spomin (memoriale) v smislu, da ponavzočuje in udejanja daritev, ki jo je Kristus daroval Očetu na križu enkrat za vselej za človeštvo. Daritvenost evharistije se kaže v samih besedah postavitve: “To je moje telo, ki se daje za vas … To je kelih moje krvi nove in večne zaveze, ki se za vas preliva” (Lk 22,19-20). Daritev na križu in evharistična daritev sta ena sama daritev. Žrtveni dar in darovalec je isti, le način darovanja je različen: krvav na križu, nekrvav v evharistiji.

   Kako je Cerkev deležna evharistične daritve?
   V evharistiji postane Kristusova daritev tudi daritev udov njegovega telesa. Življenje vernikov, njihovo poveličevanje, njihovo trpljenje, njihova molitev in njihovo delo: vse to je zedinjeno s Kristusovim hvaljenjem, trpljenjem, molitvijo in delom. Kot daritev se evharistija daruje tudi za vse žive in rajne, v odpuščanje grehov vseh ljudi in za to, da si izprosimo od Boga duhovnih in časnih dobrin. Tudi nebeška Cerkev je združena s Kristusovo daritvijo.

   Kako je Jezus navzoč v evharistiji?
   Jezus Kristus je navzoč v evharistiji na edinstven in neprimerljiv način. Navzoč je namreč resnično, stvarno in bistveno: s svojim telesom in svojo krvjo, s svojo dušo in svojim božanstvom. V evharistiji je torej ves Kristus, Bog in človek, navzoč na zakramentalen način, to je pod evharističnima podobama kruha in vina.

   (vir: Kompendij KKC, 271- 282, se nadaljuje)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Janez says:

   21. oktobra, 2020 at 11:40

   O, SVETI TROEDINI BOG, O BOG SVETI DUH TOLAŽNIK,
   presvetli in navdihni z Božjo Milostjo in Modrostjo našo DUŠO,
   naše srce, našo pamet, naš um in razum,
   da bi s Tvojo Pomočjo prav razumeli in sprejeli vse bodoče dogodke,
   ki bodo po Božji Volji prišli in se bodo kot dobri in slabi trenutki zgrnili nad nas.
   Daj, da bomo živeli z globoko vero in molitvijo v našega Troedinega Boga
   in da nas ne bo nikoli zapustila Luč Dobrote in Božja Milost Jezusovega Srca.
   Daj, da bomo z Vero v Jezusa, z močnim upanjem in Tvojo Modrostjo
   pregnali vsak dvom in strah,
   ki bi se širil in bi z negotovostjo ter preizkušnjami prežemal in najedal vse okrog nas.
   Pomagaj nam in opogumi nas, da bomo vedno goreče in vztrajno molili in delali,
   ter bili stanovitni in zvesti v Jezusovi Veri in Upanju na Zveličanje.
   Sveti Duh Vodi nas in navdihni nas, da bomo vedeli kaj je prav in kaj ni prav v Božjih Očeh.
   Okrepi nas Sveti Duh in nam daj Moči in Navdiha,
   da bomo vedno ostali stanovitni v naši Veri v Boga
   in da bomo vedno spolnjevali Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Ljubezni in Usmiljenja med ljudmi.
   Očisti naše telo, dušo, um in srce, da v presveto jedro ne bi vstopilo zlo,
   ki bi lahko s hudobijo uničilo vse, česar bi se dotaknilo.
   Prosimo Te iz vsega srca, da virus zla in hudobije,
   ki bo kadarkoli pustošil, moril in dušil, obide nas in vse tiste,
   za katere molimo in Te prosimo in ki Verujemo Vate Troedini Bog in naš Gospod Jezus.
   Pridi po naročilu Jezusa Kristusa k nam Bog Sveti Duh, Razsvetli nas, Vodi nas, Uči nas ter Navdihni nas,
   da bomo vedno hodili po Jezusovi Poti Odrešenja in
   vedno bili in ostali Udje Božje Svete Katoliške in Apostolske Cerkve.
   Amen.
   Dopolnjena molitev skupnosti krščanskega življenja.

   MOJA MOLITEV IZVIRA V BOGU
   Molitev moja goreča in iskrena izvira v Bogu.
   In izliva se blagodejno Vanj in iz Njega nazaj kot Milost v Stvarstvo k Nam.
   »In Tek Molitve naj bo kot široka in globoka reka vesel, živ in lahak ko teče v doline z Gora.«
   V svoji poskočnosti se igra z veseljem v naših srcih.
   Zajemajmo na široko in na globoko v njeni izvirni svežini.
   Odžejajmo se iz Božjega Vira Ljubezni in Usmiljenja.
   Umiri se v Gospodu moje preizkušano Srce.
   Pridi Sveti Duh in Vodi me in Uči me, da bom zvesto hodil za Jezusom.
   Pomagaj mi, da bom vedno pomagal in služil svojim bratom v Jezusu.
   Gospod prosim preženi od mene vse skušnjave in osvobodi me vse hudobije,
   da bom v Tebi Živel in Molil ter Delal kot dober Kristjan in Dober Človek.
   Amen.
   Dopolnjena molitev skupnosti krščanskega življenja.

   Božja Pomoč Ostani vedno z nami. Božje Usmiljenje in Ljubezen Vate Zaupamo!

   Odgovori
10. Miro says:

    21. oktobra, 2020 at 11:28

    MOLIMO SVETI ROŽNI VENEC, KOT NAM NAROČA PREBLAŽENA DEVICA MARIJA!

    »Nekega dne bo Naša Gospa s pomočjo rožnega venca in škapulirja odrešila svet.« (sv. Dominik)

    Danes v tej izjemno močni molitvi še posebej premišljujemo skrivnosti Častitljivega dela rožnega venca:

    Verujem. Očenaš. Trikrat Zdrava Marija s prošnjami:

    1. ki nam vodi naše misli.
    2. ki nam vodi naše besede.
    3. ki nam vodi naša dejanja.
    Slava Očetu.

    Očenaš. Desetkrat Zdrava Marija. Slava Očetu, s skrivnostmi:

    1. ki je od mrtvih vstal.
    2. ki je v nebesa šel.
    3. ki je Svetega Duha poslal.
    4. ki je tebe, Devica, v nebesa vzel.
    5. ki je tebe, Devica, v nebesih kronal.

    Marija, Kraljica presvetega rožnega venca, prosi za nas!

    Odgovori