Članki za dušo

15.040 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   23. oktobra, 2020 at 11:48

   SREČANJE Z NASMEHOM
   Ohranimo radost ljubiti Jezusa v naših srcih in delimo to radost z vsemi, s katerimi pridemo v stik. Izžarevanje radosti je resnično, saj nimamo razloga, da ne bi bile srečne, ko imamo Kristusa ob sebi, Kristusa v srcih, Kristusa v ubogih, ki jih srečujemo, Kristusa v nasmehu, ki ga podarjamo in v tistem, ki ga sprejemamo. Odločimo se – da noben otrok noben ubog in zapuščen siromak ne bo nezaželen in tudi, da vsakogar srečamo z nasmehom, še posebej takrat, ko se je težko nasmehniti.
   Sveta Mati Terezija

   NE GLEDE NA CENO
   Jezus je dal Svoje življenje da bi nas ljubil in da bi nam povedal, da moramo tudi mi dati vse, kar je potrebno, da storimo dobro drug drugemu… Jezus je umrl na križu, saj je bila to cena, ki jo je moral plačati, da bi nam grešnim ljude na zemlji storil dobro; da bi nas obvaroval pred sebičnostjo in grehom ter nas odrešil. Odrekel se je vsemu, da bi izpolnil voljo Očeta, da bi nam pokazal, da moramo tudi mi biti voljni, odreči se vsemu, da bi delali po Božji volji, ljubili drug drugega tako, kot je On ljubil vsakega od nas. Tudi mi moramo dajati drugim do bolečine. Za nas ni dovolj, da rečemo, da ljubimo Boga, moramo ljubiti tudi našega bližnjega. Spolnjevanje Božje Volje je Ljubezen.
   Sveta Mati Terezija

   Bog nas ljubi neskončno bolj kakor roditelja na Zemlji oče in mati
   Mati Terezija je povedala: “Pred nekaj meseci so našli na ulici v Melbournu moža, alkoholika, ki je živel že mnogo let v tej državi. Sestre so ga odpeljale v svoj dom. Ko je videl, kako so ravnale z njim, kako so skrbele zanj, mu je nenadoma postalo jasno: ‘Bog me ljubi.’ Zapustil je dom in se ni nikoli več vdal pijači. Vrnil se je k svoji družini, k svojim otrokom. Zopet je začel delati. Ko je dobil prvo plačo, je prišel k sestram, jim izročil denar in rekel: ‘Želim, da ste še za druge Božja ljubezen, kakor ste bile zame.’” Če se sestre matere Terezije tako odlikujejo v ljubezni, kaj naj rečemo šele o Bogu! Sveto pismo Božjo ljubezen primerja očetovi in materini ljubezni.

   Addendum( pater Anton Duhovne misli:
   V najlepši molitvi, ki nas jo je naučil Jezus, se obračamo na Boga z besedami: “Oče naš, ki si v nebesih” (Mt 6,9). Kristjani smo Božji otroci. To smo postali pri svetem krstu, ko smo se rodili iz vode in Svetega Duha (prim. Jn 3,5). Bog nas ljubi neskončno bolj kakor najboljši zemeljski oče. Jezus je rekel učencem: “Oče sam vas ima rad, ker imate tudi vi mene tako radi in trdno verujete, da sem prišel od Boga” (Jn 16,27). Božja ljubezen do nas je popolnoma nesebična. Bog ne more od nas ničesar pričakovati, česar že ne bi imel sam. Ljubi nas, ker nam hoče dobro.

   Božja ljubezen do nas je podobna tudi materini ljubezni. Kakor otrok ni s svojo ljubeznijo zaslužil materine ljubezni, tako mi s svojo ljubeznijo nismo zaslužili Božjo ljubezen. On nas vedno ljubi prvi in nas v svoji ljubezni vedno znova preseneča. Že v Stari zavezi Bog popisuje svoje ravnanje z izvoljenim ljudstvom s podobami, ki veljajo za matere:
   “Ko je bil Izrael mlad, sem ga ljubil, iz Egipta sem poklical svojega sina. Jaz sam sem Efraima učil hoditi, jemal sem jih na svoje lakte, pa niso spoznali, da skrbim zanje. Pritegoval sem jih s človeškimi vezmi, z vrvicami ljubezni, bil sem jim kakor tisti, ki si vzdigujejo otroka k licu, počasi sem mu dajal jesti” (Oz 11,1–4). Seveda je Božja ljubezen neskončno bolj popolna od ljubezni še tako popolne zemeljske matere. Je popolnoma brezpogojna: “Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim. Glej, na obe dlani sem te napisal” (Iz 49,15 s). Boga zanima vsak človek, vsaka človeška oseba, vsaka neumrljiva duša. Bog ljubi vsakega posebej. Ne zamenjuje nas med seboj. Pozna nas po imenu. Pozna našo zgodovino, stran za stranjo. V njej pozna vse vrstice in celo tisto, kar je med njimi. Z nami je na vsakem koraku, od zibelke do groba. Ljubi nas, čeprav ga mi ne ljubimo. Božje ljubezni smo deležni po delovanju Svetega Duha. Sv. Pavel uči, da “je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan” (Rim 5,5). Med sadove Svetega Duha šteje na prvem mestu ljubezen (Gal 5,22).

   BOG LJUBI PRAV VSAKEGA ČLOVEKA, VEDNO TUDIO TAKRAT, KO ZAIDE IN GREŠI!
   Bog ljubi prav vsakega človeka, čeprav nas je danes na zemlji več kakor sedem milijard. Bog ljubi tudi najbolj propadle ljudi in grešnike, ki žalijo Ljubečega Boga! Bog daje zemeljske dobrine krivičnim večkrat celo obilneje kakor pravičnim, ker hoče pravičnim s pomanjkanjem dobrin pomagati, da bi bolj zahrepeneli po nebeških dobrinah in bi se nanje bolje pripravili. Pravične prav zato, da bi duhovno napredovali, večkrat zadenejo težji križi kakor krivične. Bog naprej ve, da nekaterim grešnikom tudi pomanjkanje dobrin in različni križi ne bodo prinesli spreobrnjenja. Zato jim izkazuje zemeljske naklonjenosti. Tako Bog podarja svojo ljubezen vsakemu človeku, kakor je temu primerno. Ker smo končna in omejena bitja, Božjega delovanja ne razumemo.

   Mera Božje ljubezni ni do vsakega človeka enaka. Bog nekatere ljubi bolj kakor druge in jim daje več milosti, ker ima z njimi posebne načrte. Vsekakor gre pri Božji ljubezni za skrivnost svobodne Božje izbire, ki je ne moremo do konca doumeti. Zato bo za nas najbolje, če bomo v popolnem zaupanju vse prepustili Bogu. Mala Terezija o našem vprašanju v Povesti duše takole razmišlja: “Dolgo nisem mogla razumeti, zakaj Bog nekatere duše odlikuje z večjimi milostmi, drugim pa jih bolj pičlo odmerja.

   Čudila sem se, ko sem premišljevala, s kako izrednimi dokazi svoje ljubezni je Bog obsipal celo velike grešnike: svetega Pavla, svetega Avguština, sveto Magdaleno in toliko drugih, ki jih je Bog tako rekoč prisilil, da so sprejeli njegovo milost. Premišljevala sem o življenju svetnikov. A nisem si znala razložiti, kako to, da je Gospod nekatere duše s tako skrbnostjo varoval prav od zibeli do groba; vse, kar bi jim moglo biti v spotiko, je pred njimi odstranil s pota. Nič jim ni oviralo prostega poleta k Njemu v višine. Tudi ni dopustil, da bi bil kdaj greh zasenčil brezmadežni blesk njihove krstne nedolžnosti. Vpraševala pa sem se zopet, kako to, da umrje v poganskih deželah toliko ubogih ljudi, ne da bi bili kdaj slišali kako besedico o pravem Bogu. Jezus me je poučil o vsem tem. Opozoril me je na široko odprto knjigo narave: Vse cvetlice so mične in lepe. Krasna je kraljevska roža in prelestna je v svoji belini nežna lilija. Toda vse to ne zatemni prijetnega vonja vijolice in ljubkosti skromne marjetice. Spoznala sem, da bi naša pomlad zgubila krasoto, če bi razgrnila po svojih tratah samo bohotno žareče rože namesto preprostih cvetlic. Prav tako je tudi v živem Božjem vrtu, v kraljestvu duš. Bog si je zasadil v svojem Božjem vrtu velike svetnike, prave rože in lilije; a poleg njih si je vzgojil tudi drobcene, neznatne marjetice in vijolice. Vse pa imajo eno in isto nalogo: da razveseljujejo Božje oko, kadar zre na zemljo, podnožje svojih nog. Cvetke same pa so tem popolnejše, čim bolj radostno in vestno izpolnjujejo Božjo voljo.”

   Pater Anton medmrežje fejstbog

   Odgovori
2. Janez says:

   23. oktobra, 2020 at 11:43

   Deset odločitev za veselje po Janezu XXIII.*

   1. Danes bom živel ta dan, ne da bi skušal razrešiti vse svoje življenjske probleme.
   2. Danes bom napravil vse, da se bom obnašal in deloval vljudno*; nikogar ne bom kritiziral in ne bom skušal popravljati ali obvladovati kogarkoli razen samega sebe.
   3. Danes se bom veselil gotovosti, da sem ustvarjen za srečo, ne samo na drugem, ampak tudi na tem svetu.
   4. Danes se bom prilagodil okoliščinam, ne da bi si domišljal, da bodo v vsem ustrezale mojim željam.
   5. Danes bom posvetil deset minut dobremu branju, pri čemer si bom priklical v spomin, da je – podobno, kot je hrana potrebna za življenje telesa – dobro branje potrebno za življenje duše.
   6. Danes bom naredil dobro delo in o njem ne bom govoril nikomur.
   7. Danes bom napravil vsaj eno stvar, ki mi ne bo prijetna; in če me bo kdo prizadel, tega ne bom pokazal.
   8. Danes bom napravil natančen načrt za svoj dan. Morda ga ne bom izpolnil v celoti, a ga bom sproti prilagodil. Varoval se bom dveh napak: naglice in neodločnosti.
   9. Danes bom trdno veroval – tudi če bodo okoliščine govorile o nasprotnem – da Božja previdnost skrbi zame, kot da ne bi na svetu obstajalo nič drugega.
   10. Danes se ne bom ničesar bal. In še posebej me ne bo strah ceniti to, kar je lepo, in verjeti v dobroto.

   *Izvirni naslov besedila je »Dekalog vedrine«; slo. prev. H. Reberc in A. Zwitter.

   Naj se Jezus rodi v meni
   Pohiti, Jezus, glej tu imaš moje srce! Moja duša je revna in brez čednosti. Bodla te bo slama neštetih nepopolnosti in boš vekal. Toda, kaj hočeš, moj Gospod? To je vse, kar imam. V tvoji revščini se mi smiliš, pomilujem te, solze čutim v očeh…Jezus, olepšaj mojo dušo s svojo navzočnostjo, okrasi jo s svojo milostjo, sežgi vso to slamo in jo spremeni v mehko ležišče za tvoje presveto telo.
   Jezus, čakam te. Oh, hudobneži te ne marajo. Zunaj brije mrzla burja… Pridi v moje srce; siromaček sem, a te bom kolikor mogoče pogrel. Vsaj to želim: sprejmi mojo dobro voljo, da bi te rad lepo sprejel, da bi te zelo rad imel in bi se rad zate žrtvoval. Z druge strani pa si ti bogat in vidiš, kako sem potreben. Ti si ogenj ljubezni in boš očistil moje srce vsega, kar ni tvoje presveto Srce. Ti si neustvarjena svetost in me boš napolnil z vsemi milostmi, ki so potrebne za pravi duhovni napredek.
   Pridi, Jezus, veliko ti imam povedati… zaupati veliko težav, veliko želja, veliko obljub, veliko upov. Hočem se ti pokloniti, te poljubiti na čelo, moj Jezušček, in se ti znova darovati za vselej. Pridi, O Jezus, nikar se več ne mudi, sprejmi moje vabilo in pridi! Pridi in ostani ob meni in v meni vekomaj!.

   Bl. Janez XXIII.

   Odgovori
3. Miro says:

   23. oktobra, 2020 at 10:59

   SVETOVNO ZNANI ZDRAVNIK, KI JE PONOSNO ZAVRAČAL VERO IN MOLITEV, VEROVAL PA V MEDICINSKO ZNANOST IN MOČ KIRURŠKEGA NOŽA, SE JE MED OPERACIJO SVOJE MATERE PO BOŽJI MILOSTI DOKOPAL DO ODLOČILNEGA SPOZNANJA!

   Preberimo si poučno zgodbo iz življenja, ki jo v vsebinsko bogati knjižici z naslovom Nauči nas moliti, omenja pater Anton Nadrah. Pustimo se voditi Svetemu Duhu!

   Profesor Daniel O’Connor iz Los Angelesa, svetovno znani kirurg, ki je mnogim pomagal do zdravja, je bil silno ponosen na svojo znanost. Svojim učencem je rad ponavljal, da bosta človeštvo rešila znanost in napredek, ne pa vera in molitev. Kot najmlajši otrok globoko verne irske družine je bil deležen verske vzgoje in je vsak večer s starši, brati in sestrami redno molil. K večerni molitvi so dodajali prošnjo: »Ljuba Mati večnega življenja, reši mojo dušo pogubljenja.«

   Po odlično končanem študiju medicine se je specializiral za kirurga in kmalu postal tudi profesor medicinske fakultete v Los Angelesu. Veroval je v medicinsko znanost in v moč kirurškega noža.

   Na božič 1943 je operiral svojo mater gospo Gladis. Dva asistenta in več mlajših zdravnikov je bilo pri operaciji. Hoteli so videti, kako bo najslavnejši kirurg vračal zdravje svoji materi. Ko je O’Connor vzel v roke kirurški nož, je samozavestno rekel: »Naj se pokaže, kaj za srečo ljudi zmoreta znanost in napredek!«

   Globoko je zarezal v tkivo telesa, ki mu je dalo življenje. Prišel je do tvora. Tedaj mu je omahnil nož iz rok. Opotekel se je in z največjo težavo dejal: »Tu ne morem več pomagati. Mati ima neozdravljivo bolezen – raka.«

   Asistent je zašil rano. Kirurg pa je spoznal, kako se je prav pri njegovi materi vsa stavba znanosti naenkrat zrušila. Svoji materi ne more pomagati. Kmalu zatem je mati v omotici počasi govorila besede: »Ljuba Mati večnega življenja, reši njegovo dušo pogubljenja.« Te besede so bile kot daljni odmev iz lepe in srečne mladosti. Zadele so ga v živo. Pohitel je k materi in jo v solzah začel tresti: »Mati, zbudi se! Zbudi se!« Ko se je mati zbudila, ji je zagotovil, da je Marija uslišala njeno prošnjo: »Mati, verujem, verujem v Boga, kakor si me ti učila, verujem trdno in zvesto.« Mati je z blaženim nasmehom spregovorila: »Bog naj te blagoslovi in Marija naj te varuje v življenju. Srečno živi! Sedaj se lahko poslovim s sveta v veselem upanju, da se snideva v nebesih.«

   Bolnica je kmalu umrla, a sin zdravnik je ozdravel. Spoznal je, da je resnična rešitev človeštva le v veri in da tudi znanost in napredek z vero dobita novo luč, moč in lepoto.

   V pesmi se obračamo na našo Mater Marijo s prošnjo: »Vodi, vodi, srečno vodi čolnič moj življenja mi; v zadnji uri z mano bodi, da se duša ne zgubi. Takrat, ljuba Mati, daj duši moji sveti raj.«

   Povzeto po: Nauči nas moliti 4, p. Anton Nadrah

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Janez says:

     23. oktobra, 2020 at 11:37

     Res je G. Miro, kar ste na tem medmrežju te dni zapisali, da moramo danes, ko imamo razne hude preizkušnje in težkoče zaradi koronavirusa, vsi verniki ponižno, goreče in iskreno Moliti k Bogu, Mariji in k svetnikom, da bomo slišani in uslišani! Ni bilom vse pravm kar smo delali in počeli ter z grehom žalili Boga! Zato je prav, da se vsi ljudje spokorimo in prosimo Odpuščanja Nebeškega Očeta! In da se vsi Poboljšamo! Pa tudi, da razberemo iz te Božje Vzgoje in Lekcije nehvaležnim Otrokom, da premislimo, ali smo pravično delali, molili, živeli in odpuščali našim dolžnikom in prispevali po svojih močeh za boljši svet, kjer bomo prispevali k prihodu Božjega kraljestva med nas na Zemljo! Koliko je Hudobije na svetu! In koliko je Nepravičnosti, ker Hudobec nikoli ne miruje! Vztrajno Molimo in se Očistimo vsega Greha v spokornosti in ponižnosti na kolenih pred Bogom! Potrebujemo pa še več Luči, še več ljubečega medsebojnega bratskega spodbujanja, strpnega pogovarjanja in podučevanja, molitev zase in za druge, še več lepih in spodbudnih misli in naukov, da bomo Bogu pokazali, da se bomo spreobrnili in poboljšali! Božja Pomoč Ostani Vedno z Nami! BVB. Janez

     Odgovori
     • Miro says:

       23. oktobra, 2020 at 11:45

       Ne izgubljamo dragocenega časa, nam podarjenega po Božji milosti, ampak molimo in delajmo v moči Svetega Duha!

       Molimo že v tem trenutku:

       Oče naš …
       Zdrava Marija …
       Slava Očetu …

       Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
       Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

       Odgovori
4. Hvala says:

   23. oktobra, 2020 at 10:47

   Spoštovani Gospod Janez!

   Danes sem razmišljala o teh časih težkih, o bojih v življenju in mi je prišla misel. Zadnjič ste bili žalostni zaradi besed, ki sva si jih izmenjala , jaz sem pa na to gledala v drugačni luči. Ljudje se moramo res celo življenje boriti, da ne bi odpadli od Boga. Ampak , če bi šlo po gladki poti, potem bi Jezus to povedal. On pa je rekel, da je pot težka, strma. Poglejte, tudi Sveti Pavel je s svojimi sodelavci “bojeval težki boj”- besedni itd, ampak tako je prav. Če bi vse šlo po gladki poti, mi sploh ne bi vedeli niti kako in kaj , vse bi bilo samoumevno itd, ne bi se trudili. Zato sem jaz vesela, gledam vse v luči popolne zmage na koncu- kot je rekel Sveti Pavel.
   Z vsakim bojem , ki ga človek bije, Ga gospod dvigne, postane pravi bojevnik; tako je rekel tudi Favstini Kowalski.

   Hotela sem povedati, da vse to gre v našo korist. Bogu hvala za vse, naj nam pomaga in in nas uči še naprej!

   Odgovori
   • Hvala says:

     23. oktobra, 2020 at 10:49

     popravek: GOSPOD Z VELIKO ZAČETNICO!

     Odgovori
   • Janez says:

     23. oktobra, 2020 at 11:19

     Se vam zahvaljujem za zelo lepo sporočilo! Zadnjič sem vam predlagal, da bi zaprosili predstojnike za študij bogoslovja na TF v Ljubljani, pa sem potem uvidel, da Bog na različne načine nagovori razne ljudi in svoje vernike! Na Exodus Maribor Cerkev predvaja pridige Joyce Meyer, ki jo je Bog izbral in jo poslal, da razlaga Sveto pismo in z Božjo Milostjo pridiga ljudem ter jih, bodri, navdušuje, razlaga pravi pomen Božje Besede in Jezusovih Evangelijev! In to sd kakšnim navdušenjem in gorečnostjo in kako lepo in preprosto pove, da so ljudje navdušeni in jo razumejo! Bila je potrta prav nekoč, na dnu, oče jo je v mladosti zlorabljal in pri 18 letih je odšla od doma na svoje in doživljalaje razne krize in probleme. Nenadoma ji je Pomagal Gospod Bog in ji naložil jarm in nalogo razlaganja Svetega pisma ljudem in pridiganja ter spodbujanja vernikov, da bi Verjeli v Boga! Kakšna je duhovna Lakota za Bogom in Božjo Besedo; tam v Ameriki je prisotnih veliko ljudi skupaj! In kako jim žarijo oči in kako so srečni obrazi! Božja Volja je bila, da ji pomaga, tako kot sv. Faustini, sv. Materi Tereziji ali veliko drugim ljudem, da so izšli iz dna/prekopov/&jame težkoč in postali Kristusovi Pričevalci. Mnogi od teh čudovitih pričevalcev ni nikoli študiralo bogoslovja, pa so po Božji Milosti toliko lepega in dobrega naredili za Ljudi in Oznanjali Jezusa Kristusa! Oni so naši Vzorniki, da moramo biti vedno podobni Jezusu!

     Veliko sem se naučil, iz tega, kar ste mi povedali v vašem odgovoru, predvsem tega, da z Vero v Boga, z molitvijo in prošnjami, z branjem Svetega pisma in verskih knjig, z spoznavanjem Božji Skrivnosti lahko pobožni, ponižni in delovni verniki po Božji Milosti pridobimo ustrezno vedenje in znanje, ki ga nato darujemo naprej drugim in tako služimo Bogu in Ljudem! Talente, ki nam jih je daroval Bog moramo pomnožiti in darovati naprej zakaj: Zastonj smo prejeli, Zastonj darujmo naprej drugim! BVB sestra Hvala.

     P.s.: Vesel sem da bomo vztrajali v molitvah in kaj napisali na to medmrežje, če bo Gospod tako hotel in nas navdihnil! In nas blagoslovil, kar bomo vedeli in čutili v srcu! Božja Pomoč in Ljubezen naj Ostane Vedno z Nami Vsemi!

     Odgovori
     • Hvala says:

       23. oktobra, 2020 at 11:46

       Tudi jaz sem vesela, da ste spoznali z Gospodovo pomočjo tisto, kar vam in nam želi povedati Gospod. Vesela sem, da ste dobre volje. Tudi , če vas bo kaj bolelo itd, ne kloniti. Samo pogumno. Jezus nosi naša bremena, mi pa drug drugemu pomagajmo. Vse dobro!

       Odgovori
5. Janez says:

   23. oktobra, 2020 at 10:31

   Luka pravi: Božjega ognja ni mogoče pogasiti
   49. vrstica 12. poglavja Lukovega evangelija pravi: »Prišel sem, da ogenj vržem na zemljo, in kako hrepenim, da bi se že vnel«. V luči te besede lahko dojameva tudi smisel Jezusovih besed o razdeljenostih med nami in o razumevanju znamenj časa. V 5 Mz knjigi 4,24 je Bog imenovan »použivajoč ogenj«. Kaj to ime pomeni?

   Gregor Veliki prvi odgovarja: »Bog je imenovan ogenj zato, ker odstrani rjo grehov. O tem ognju pravi Resnica: Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in ničesar si bolj ne želim kot to, da bi se že razplamtel. Zemlja pomeni srce vseh posvetnih, ki v srcu nenehno zbirajo hudobne misli, zato jih hudobni duhovi pomendrajo. Gospod pošlje ogenj na zemljo takrat, ko z ognjem Svetega Duha vžge srce tistega, ki živi po mesu. Zemlja plameni v ognju, kadar srce posvetnega človeka, ki je zakrknjen v svoja perverzna hotenja, zapusti hlepenja sedanjega časa in se vname v Božji ljubezni«. V apokrifnem (ni objavljen v Svetem pismu, ker po mnenju Cerkvenih Očetov ni primeren tako kot drugi štirje Evangeliji !) Tomaževem evangeliju je zapisan drugi odgovor, ki so ga antični cerkveni očetje in ga tudi današnji razlagalci pripisujejo Jezusu: »Kdor mi je blizu, je blizu ognju, in kdor je daleč od mene, je daleč od kraljestva.« Origen je te besede takole razložil: »Človek, ki po krstu ponovno greši, se mora, če hoče biti očiščen, približati Jezusu. Jezusova ljubezen vznemirja srce tega človeka, vse dokler z močjo svojega ognja ne stali vse, kar se upira njemu in bratom. Če pa bo človek zaradi svojega greha ostal zaprt v svojo sramoto ali domišljavost, bo daleč od Jezusa. Zanj bo Božje kraljestvo nedosegljivo. Ne bo našel niti svobode niti življenja.«

   Tretji odgovor sta dojela dva učenca na poti v Emaus, ko sta med srečanjem z Jezusom vzkliknila: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je govoril in razlagal pisma?« Tudi prerok Jeremija vzklikne: »A v mojem srcu je bil kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh; hotel sem ga ugasniti, pa nisem mogel.« Ognja našega Boga ni mogoče pogasiti. Zato njegov ogenj imenujejo »použivajoč«. Bog je ljubosumen. Ne prenese, da bi ga jemali za eno od stvari. Božji ogenj použiva vse naše notranje razdeljenosti in razklanosti, zaradi katerih smo razpršeni, dvojni, dvoumni, lažnivi, hinavski, zaprti in hudobni, nič več sposobni solidarnosti z Bogom in svojimi brati in sestrami. Srce se očisti in poenoti z ognjem. To je resnica našega Boga.

   Kako pa, da Jezus na vse to pravi, da ni prišel, da prinese na zemljo mir, ampak delitev. Če Božji ogenj stopi naše notranje razdeljenosti, potem se nama ni treba več bati zunanjih razdeljenosti, čeprav so boleče in jih nismo sami hoteli. Srce čuti, da če hoče ostati trdno v najbolj bistvenem, te trdnosti ne more zapravljati v nebistvenih ali priložnostnih stvareh. Razklanosti in delitve med nami so zato neizogibne. Ljubezen, Ogenj, ki gori v prsih, namreč ni enako kot dobro razumevanje. Ljubezen je pripravljenost na mučeništvo. To je veljalo za Jezusa in velja tudi za nas. Razdeljenost, ki se bo zdela proti drugim, samo izrecno pokaže pripravljenost na žrtev iz ljubezni do drugih, ki so že deležni skrivnosti Božje ljubezni ali Božjega ognja. Prepoznavanje znamenj časa pa je odkrivanje, da je naša osebna in skupna zgodovina del veliko večje svete Božje zgodovine. Razločevati znamenja časa pomeni, da v svoji zgodbi odkrijemo Božje delovanje. Če naju je oplazil Božji ogenj, skoraj ne bova mogla narediti drugače, kot da bova v vsakem dogodku življenja odkrivala uvod in odprtost v Božje vodenje.

   Avtor pater Vili Lovše, Radlje ob Dravi na Koroškem (Ignacijev Dom Ljubljana).

   Addendum:
   »Bog je imenovan Ogenj zato, ker odstrani vso človeško rjo grehov. O tem ognju pravi Resnica: Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in ničesar si bolj ne želim kot to, da bi se že razplamtel. Zemlja pomeni srce vseh posvetnih, ki v srcu nenehno zbirajo hudobne misli, zato jih hudobni duhovi pomendrajo. Gospod pošlje ogenj na zemljo takrat, ko z ognjem Svetega Duha vžge srce tistega, ki živi po mesu. Zemlja plameni v ognju, kadar srce posvetnega človeka, ki je zakrknjen v svoja perverzna hotenja, zapusti hlepenja sedanjega časa in se vname v Božji ljubezni«.

   Dva učenca na poti v Emaus, sta med srečanjem z Jezusom vzkliknila: »Ali ni najino srce gorelo v nama, ko nama je govoril in razlagal pisma?« Tudi prerok Jeremija vzklikne: »A v mojem srcu je bil kakor goreč ogenj, zaprt v mojih kosteh; hotel sem ga ugasniti, pa nisem mogel.« Ognja našega Boga ni mogoče pogasiti. Zato njegov ogenj imenujejo »použivajoč«. Bog je ljubosumen. Ne prenese, da bi ga jemali za eno od stvari. Božji ogenj použiva vse naše notranje razdeljenosti in razklanosti, zaradi katerih smo razpršeni, dvojni, dvoumni, lažnivi, hinavski, zaprti in hudobni, nič več sposobni solidarnosti z Bogom in svojimi brati in sestrami. Srce se očisti in poenoti z ognjem. To je resnica našega Boga. Ljubimo Boga in Ljudi in bodimo podobni Jezusu! Učimo so verskih stvari in prosimo Boga za Poduk in Navdih!

   Poudarki v dodatku povzeti po patru dr. Viljemu Lovšetu

   Odgovori
6. Janez says:

   23. oktobra, 2020 at 10:18

   Če smo bolj črnogledi, preizkusimo to duhovno vajo, da bomo v svojem življenju bolj začutili Božjo navzočnost in bili Hvaležni Bogu za vse
   V življenju je razmeroma preprosto biti pesimist, posebej v sodobnem svetu. Družbena omrežja nam pri tem niso v pomoč, saj smo nenehno v skušnjavi, da bi se primerjali z drugimi, poleg vseh grozljivih vesti o požarih, potresih, vojnah, kriminalu, in drugih stvareh, ki se dogajajo po svetu. Toda za nas kristjane je pomembno, da na svet gledamo z Božje perspektive in ne dopustimo, da bi nas omrežil negativen pogled na življenje. Bodimo optimistični, ker imamo Odrešenika. Satan je “oče laži” in prav posebej mu je všeč, kadar smo potrti in črnogledi, kajti takrat smo bolj dovzetni za negativen odziv na Božjo ljubezen in še bolj oddaljeni od Boga veselja. Eden izmed načinov upora proti črnogledosti je ta, da sklenemo dan s premišljevanjem o Božjih blagoslovih, ki smo jih v življenju deležni. Četudi se nam morda zdi, da nič v našem življenju ni “blagoslov”, bi nam Bog zagotovo ugovarjal. Celo najrevnejši človek na svetu je lahko hvaležen Bogu za kakšno stvar, pa naj bo to njegova družina, prijatelji, ali pa preprosto dar življenja. Tu je predlagana molitev za pomoč proti pesimizmu. Ta preprosta molitev lahko črnogledim dušam pomaga, da se naučijo v življenju gledati na svetlejšo plat. Prvič bo vedno najtežje, toda večkrat bomo to storili, lažje bomo v svojem življenju začutili Božjo navzočnost in Ljubezen.

   Iz vsega srca se Ti zahvaljujem, dobri Bog, za vse tvoje dobrote, milosti in blagoslove,
   ki jih podarjaš meni in vsej svoji Sveti Cerkvi;
   posebej se ti zahvaljujem za vse tiste, ki si mi jih namenil danes,
   ko si bdel nad menoj in me obvaroval tolikega zla, me obdaril s številnimi milostmi in navdihi,

   [ Tu naredimo premor in premišljujmo o Božjih milostih in blagoslovih ter naukih, ki smo jih prejeli v tem dnevu.]

   Dobri Bog, naj nikoli več ne bom nehvaležen, saj si do mene tako dober in milostljiv
   ter mi odpuščaš grehe, ko se Ti spovem in prosim odpuščanja.
   Usmili se nas vseh, dobri Bog. Nakloni hrano vsem, ki delajo; potolaži tiste,
   ki jih teži žalost; beda, bolezni, poskrbi za vse, ki so potrebni pomoči;
   ozdravi bolne; stoj ob strani umirajočim.
   Naj bomo vsi deležni dobrote, vodstva, potrpežljivosti, prijaznosti in usmiljenja.
   Naj izginejo nestrpnost, egoizem, zavist, sovraštvo in vsa zagrenjenost iz naših duš.
   Pomagaj nam, do bomo molili, pomagali in služili drugim in živeli po Jezusovem Evangeliju.
   Prosim Gospod pomagaj mi, da bom po Tvoji Milosti doumel Božjo Voljo in jo spolnjeval.
   Sveti Duh, usmili se me, naj bom v tvoji moči vedno okrepljen.
   Prosim pomagaj mi vsekdar, da bom hodil za Teboj Jezus in da nikoli ne bom zašel.
   Prosim te Gospod varuj in vodi me tako danes in vse dni ter sprejmi me k Sebi ob moji smrtni uri.
   Amen.

   Dopolnjeni in razširjeni prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.

   Božje Usmiljenje vate zaupamo!
   Božja Ljubezen Vate zaupamo!
   Božja Dobrota in Pomoč Vate zaupamo!

   Job 21,2: Poslušajte, kaj razodevajo moje besede, v tem naj bo vaše sočutje!

   Odgovori
   • Hvala says:

     23. oktobra, 2020 at 10:23

     Res je, Gospodu se je potrebno zahvaljevati za vse, saj Njegova Dobrota in Ljubezen in Usmiljenje prehaja iz roda v rod; Gospod pravi: POGUM, NE BOJTE SE, JAZ SEM Z VAMI VSE DNI DO KONCA SVETA! GOSPOD IMA RAD BOJEVNIKE, POGUMNE NEUSTRAŠNE LJUDI V “BITKU PROTI HUDOBCU”.

     Odgovori
     • Hvala says:

       23. oktobra, 2020 at 10:28

       Pripis! “JOB, PRAVIČNI MOŽ JE V SVOJI NESREČI, KO JE IZGUBIL VSE : OTROKE, PREMOŽENJE, HLAPCE, ZDRAVJE, UGLED REKEL TAKOLE:

       Govoril je: »Nag sem prišel iz materinega telesa in nag se vrnem tja. GOSPOD je dal, GOSPOD je vzel, naj bo hvaljeno ime GOSPODOVO!«
       22 Pri vsem tem Job ni grešil in ni rekel nič žaljivega proti Bogu.

       Odgovori
7. Hvala says:

   23. oktobra, 2020 at 9:20

   “PRIŠEL SEM, DA VRŽEM OGENJ NA ZEMLJO IN KAKO ŽELIM, DA BI SE ŽE RAZPLAMTEL (Lk 12,49) ”
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   V EVANGELIJU JE JEZUSOV IZRAZ, KI VSAKIČ PRITEGNE NAŠO POZORNOST, A JE POTREBNO, DA GA PRAV RAZUMEMO.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   “PRIŠEL SEM, DA VRŽEM OGENJ NA ZEMLJO, IN KAKO SI ŽELIM, DA BI SE ŽE RAZPLAMTEL! MORAM PA PREJETI KRST IN V KAKŠNI STISKI SEM, DOKLER SE TA NE DOPOLNI. ”

   “MISLITE, DA SEM PRIŠEL PRINAŠAT MIR NA ZEMLJO?”
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   “NE, VAM REČEM, AMPAK RAZDELJENOST. ODSLEJ BO NAMREČ V ENI HIŠI PET RAZDELJENIH: TRIJE PROTI DVEMA IN DVA PROTI TREM.”
   RAZDELILI SE BODO: “OČE PROTI SINU IN SIN PROTI OČETU, MATI PROTI HČERI IN HČI PROTI MATERI (Lk 12, 51,53).

   Papež Benedikt XVI. razloži takole: TA KRISTUSOV IZRAZ POMENI, DA MIR , KI GA JE ON PRINESEL, NI PREPROSTO SINONIM ZA ODSOTNOST SPOROV.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   NASPROTNO, JEZUSOV MIR JE SAD NENEHNEGA BOJA PROTI ZLU.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   SPOPAD, KI GA JEZUS ODLOČNO PODPIRA, NI PROTI LJUDEM ALI ČLOVEŠKI OBLASTI, TEMVEČ PROTI BOŽJEMU IN ČLOVEŠKEMU SOVRAŽNIKU, SATANU.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   KDOR SE HOČE UPRATI TEMU SOVRAŽNIKU TER OSTATI ZVEST BOGU IN DOBREMU SE BO NEIZOGIBNO MORAL SOOČITI Z NERAZUMEVANJEM, VČASIH S CELO PRAVIM PREGANJANJEM.
   _________________________________________________________________________________________
   _________________________________________________________________________________________

   ZATO SI MORAJO VSI, KI NAMERAVAJO HODITI ZA JEZUSOM, TER SI BREZKOMPROMISNO PRIZADEVATI ZA RESNICO VEDETI, DA BODO NALETELI NA NASPROTOVANJA IN BODO ZARADI TEGA POSTALI ZNAMENJE RAZDELJENOSTI MED LJUDMI, ALI CELO ZNOTRAJ LASTNE DRUŽINE.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   LJUBEZEN DO STARŠEV JE NAMREČ SVETA ZAPOVED, TODA MORA BITI ŽIVETA NA PRISTEN NAČIN IN SE NE SME NIKOLI POSTAVITI NASPROTI BOŽJI IN KRISTUSOVI LJUBEZNI.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.
   NA TA NAČIN KRISTJANI V HOJI ZA GOSPODOM JEZUSOM POSTANEMO “ORODJE NJEGOVEGA MIRU”, KOT SE JE V
   ZNANEM IZREKU IZRAZIL SVETI FRANČIŠEK ASIŠKI, IN SICER NE NEKEGA NAVIDEZNEGA MIRU BREZ OSNOVE, TEMVEČ RESNIČNEGA , KI GA VZTRAJNO IN POGUMNO IŠČEMO V VSAKODNEVNEM PRIZADEVANJU TAKO, DA Z DOBRIM PREMAGUJEMO ZLO (Prim ,Rim 12,21) IN S TEM OSEBNO PLAČAMO CENO ZA TO.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   DEVICA MARIJA , KRALJICA MIRU, JE DELILA SINOV BOJ PROTI ZLU VSE DO MUČENIŠTVA SVOJE DUŠE IN GA BO DELILA Z NJIM VSE DO KONCA ČASOV.

   PROSIMO ZA NJENO MATERINSKO PRIPROŠNJO, NAJ NAM POMAGA, DA BOMO VEDNO PRIČEVALCI KRISTUSOVEGA MIRU IN DA NIKOLI NE POPUSTIMO ZLU. (Benedikt XVI. )
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   https://hozana.si/index.php?datum=14.8.2016

   Ja , res je, ko Jezus reče, da do Nebes vodi ozka pot, gremo skozi ozka vrata, včasih skozi prepade.
   To Jezusovo BESEDO je potrebno res pravilno razumeti. Vidimo, da je razdeljenost med ljudmi velika, celo med najožjimi člani družine. Če hoče človek biti zvest Bogu, je potrebno trpeti včasih velika preganjanja, ne samo med tujimi ljudmi, ampak od krvnih sorodnikov celo.

   Gospod ve vse in pozna, vsakega človeka do potankosti. Lahko usposobi človeka v družini, da je prinašalec LUČI in mu vsi nasprotujejo. Jaz pravim temu, da je v očeh ljudi takšen človek ” črna ovca”, vendar ne sme odstopati od tesne hoje z Gospodom, čeprav ga nihče ne razume in se mu lahko vsi posmehujejo ali pa ga imajo za neprištevnega. Ker nekateri imajo zagrnjen pogled do prave Resnice, zato takšnega človeka ne razumejo. Satan nenehno pritiska, da ne bi videli prave Resnice, da ne bi prišli Jezusu v objem.

   Naše življenje na tej poti PRIPRAVE ZA VEČNOST- je trd in teža boj proti Zlu. Sami ne moremo ničesar, z Gospodovo pomočjo in roko in na Marijino priprošnjo je mogoče.

   Odgovori
   • Janez says:

     23. oktobra, 2020 at 9:52

     Papež Frančišek je 18. 8. 2019v Vatikanu to podrobneje obrazložil, da lažje in pravilneje razumemo Jezusove besede iz Lukovega evangelija (Lk 12,49-53).

     Te besede imajo namen učencem opustiti vsako držo lenobe, apatičnosti, ravnodušnosti in zaprtosti, da bi sprejeli ogenj Božje ljubezni, tiste ljubezni, kot spominja sv. Pavel, ki je bila ‘izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan’ Rim 5,5). Sveti Duh je namreč tisti, ki nas pripravlja, da ljubimo Boga, da ljubimo bližnjega. Sveti Duh je, ki ga vsi imamo v sebi.

     Ogenj Očetove ljubezni
     Jezus razkrije svojim prijateljem in tudi nam, svojo najbolj gorečo željo, torej prinesti na zemljo ogenj Očetove ljubezni, ki prižge življenje in po katerem je človek zveličan. Jezus nas kliče, naj razširjamo po svetu ta ogenj, po katerem bomo prepoznani kot njegovi resnični učenci.

     ‘Mislite, da sem prišel, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost’ (Lk 12,51). On je prišel ‘z ognjem ločiti’… Ločiti kaj? Ločiti dobro od zla, pravično od krivičnega. Več preberite v linku spodaj.

     http://www.mirenski-grad.si/prisel-sem-da-vrzem-ogenj-na-zemljo

     Odgovori
   • Janez says:

     23. oktobra, 2020 at 9:57

     »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!«

     (Lk 12,49) za otroke črnobela barvna, za najstnike

     V Stari zavezi je ogenj podoba Božje besede, ki jo izreka prerok, pa tudi Božje sodbe, ki očiščuje svoje ljudstvo, ko hodi sredi njega.
     Taka je Jezusova beseda: gradi, a hkrati ruši tisto, kar ni trdno, kar mora pasti, kar je prazno, da obstane le resnica.
     Janez Krstnik je o Jezusu rekel: »On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem«, in tako napovedal krščanski krst, katerega začetek je bil binkoštni dan, ko je bil izlit Sveti Duh in so se prikazali ognjeni jeziki.
     Chiara Lubich: “Torej je Jezusovo poslanstvo v tem, da vrže ogenj na zemljo, da prinese Svetega Duha z njegovo prenavljajočo in očiščujočo močjo”.

     »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!«
     Jezus nam podarja Duha. Toda kako deluje Sveti Duh?
     Tako, da v nas izliva ljubezen, tisto ljubezen, ki naj jo po njegovi želji ohranjamo prižgano v svojih srcih.
     In kakšna je ta ljubezen?
     Ni zemeljska, omejena; to je evangeljska ljubezen. Zajema vse kakor ljubezen nebeškega Očeta, ki pošilja dež in sonce vsem, dobrim in hudobnim, in tudi sovražnikom.
     Ta ljubezen ne pričakuje ničesar od drugih, vedno začne s pobudo, ljubi prva.
     Ta ljubezen postaja eno z vsakim: z njim trpi in se z njim veseli, skupaj z njim skrbi in z njim upa. In to dela, če je potrebno, konkretno, z dejanji. Ta ljubezen torej ni samo v čustvih, ni samo v besedah.
     To je ljubezen, zaradi katere ljubimo Kristusa v bratu in sestri, ker se spominjamo njegovih besed: »… ste meni storili.«
     Ta ljubezen teži k vzajemnosti, da bi z drugimi uresničila medsebojno ljubezen.
     Prav ta ljubezen, ki je viden in konkreten izraz našega evangeljskega življenja, poudarja in vrednoti besedo, ki jo bomo potem mogli in morali darovati drugim, da bi evangelizirali.

     »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo, in kako želim, da bi se že razplamtel!«
     Ljubezen je kakor ogenj, pomembno je, da ostane prižgan. In da bi bilo tako, je vedno treba kaj sežigati, predvsem naš sebični jaz. To se dogaja zato, ker smo takrat, ko ljubimo, popolnoma usmerjeni k drugemu: k Bogu, ko izpolnjujemo njegovo voljo, ali k bližnjemu, ko mu pomagamo.
     Tudi če je ogenj majhen, pa nanj nalagamo, lahko nastane velik požar; požar ljubezni, miru in vesoljnega bratstva, ki ga je Jezus prinesel na zemljo.

     Chiara Lubich

     Odgovori
     • Janez says:

       23. oktobra, 2020 at 10:34

       Ljubimo Boga in Ljudi, bodimo podobni Kristusu v Usmiljenju in Ljubezni. Prosimo Boga, da nas vernike poduči, da bomo pravilnio razumeli Božjo Besedo in Jezusove Nauke in jih spolnjevali v vsakodnevnem življenju!

       Božja pomoč ostani vedno z nami! Tvoja je Oblast in Slava Gospod Vekomaj!

       Odgovori
8. Miro says:

   23. oktobra, 2020 at 8:09

   V EVHARISTIJI LOMIMO EN KRUH, KI JE ZDRAVILO NESMRTNOSTI, PROTISTRUP, DA NE BOMO UMRLI, TEMVEČ ŽIVELI V JEZUSU KRISTUSU ZA VEDNO! (sv. Ignacij Antiohijski)

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve. Kot je zapisal papež Benedikt XVI., naj vsakdo ob branju tega uglednega in verodostojnega besedila, zlasti po priprošnji presvete Marije, Matere Kristusa in Cerkve, vedno bolj prepoznava in sprejema neizčrpno lepoto, edinstvenost in aktualnost najodličnejšega Daru, ki ga je Bog podelil človeštvu: svojega edinega Sina, Jezusa Kristusa, ki je »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6).

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Kaj pomeni transsubstanciacija?
   Spremenjenje bistva (transsubstantiatio) pomeni spremenjenje vsega bistva kruha v bistvo Kristusovega telesa in vsega bistva vina v bistvo njegove krvi. To spremenjenje se izvrši v evharistični molitvi z učinkovitostjo Kristusove besede in z delovanjem Svetega Duha. Čutno zaznavne značilnosti kruha in vina, torej “evharistični podobi”, pa ostaneta nespremenjeni.

   Ali lomljenje kruha razdeli Kristusa?
   Lomljenje kruha ne razdeli Kristusa. Ves Kristus je navzoč v vsaki od podob in ves v vsakem njunem delu.

   Do kdaj traja Kristusova evharistična navzočnost?
   Kristusova evharistična navzočnost traja tako dolgo, dokler obstajata evharistični podobi.

   Kakšno češčenje gre zakramentu evharistije?
   Temu zakramentu gre tako med mašo kakor tudi zunaj nje božje češčenje (latria). Cerkev namreč s kar največjo skrbnostjo shranjuje posvečene hostije, jih prinaša bolnikom in drugim osebam, ki se ne morejo udeležiti svete maše, jih izpostavlja slovesnemu češčenju vernikov in jih prenaša v procesijah. Cerkev vabi vernike k pogostnemu obisku in češčenju Najsvetejšega zakramenta, ki je shranjen v tabernaklju.

   Zakaj je evharistija velikonočna gostija?
   Evharistija je velikonočna gostija, ker nam Kristus, ki na zakramentalen način uresničuje svojo velikonočno skrivnost, podarja svoje telo in svojo kri kot hrano in pijačo ter nas združuje v svoji daritvi s seboj in med seboj.

   Kaj pomeni oltar?
   Oltar je simbol Kristusa samega, ki je navzoč kot daritvena žrtev (oltar – daritev na križu) in kot nebeška hrana, ki se nam daje (oltar – evharistična miza).

   Kdaj Cerkev obvezuje vernike k udeležbi pri sveti maši?
   Cerkev obvezuje vernike, da se udeležujejo svete maše vsako nedeljo in zapovedane praznike. Priporoča jim, da se je udeležujejo tudi druge dneve.

   Kdaj je treba prejeti sveto obhajilo?
   Cerkev priporoča vernikom, ki se udeležijo svete maše, da prejmejo tudi sveto obhajilo, če so pripravljeni, kakor se zahteva. Cerkev predpisuje to obveznost vsaj o veliki noči.

   Kaj je potrebno za prejem svetega obhajila?
   Za prejem svetega obhajila mora biti človek polno včlenjen v katoliško Cerkev in v stanju milosti, se pravi, da se ne sme zavedati nobenega smrtnega greha. Kdor se zaveda, da je storil velik greh, mora prejeti zakrament sprave, preden pristopi k obhajilu. Pomembni so tudi duh zbranosti in molitve, upoštevanje posta, ki ga Cerkev predpisuje, in telesna drža (kretnje, obleka) kot znamenje spoštovanja do Kristusa.

   Katere sadove prinaša sveto obhajilo?
   Sveto obhajilo poveča naše zedinjenje s Kristusom in z njegovo Cerkvijo, ohranja in obnavlja življenje milosti, prejete pri krstu in pri birmi, ter nam daje rasti v ljubezni do bližnjega. Ko nas krepi v ljubezni, izbrisuje male grehe ter nas varuje pred prihodnjimi smrtnimi grehi.

   Kdaj je mogoče podeliti sveto obhajilo drugim kristjanom?
   Katoliški nositelji cerkvene službe dovoljeno podeljujejo sveto obhajilo pripadnikom vzhodnih Cerkva, ki niso v polnem občestvu s katoliško Cerkvijo, če ti zanj prosijo popolnoma svobodno in so pripravljeni, kakor se zahteva. Kar zadeva člane drugih cerkvenih skupnosti, katoliški nositelji cerkvene službe dovoljeno podeljujejo sveto obhajilo tistim kristjanom, ki spričo težke stiske sami od sebe zanj prosijo, so pripravljeni, kakor se zahteva in izpovedujejo katoliško vero glede zakramenta evharistije.

   Zakaj je evharistija “poroštvo prihodnje slave”?
   Zato, ker nas napolnjuje z vsakršno milostjo in vsakršnim nebeškim blagoslovom, nas krepi za romanje tega življenja in nam vzbuja hrepenenje po večnem življenju. Evharistija nas že zdaj zedinja s Kristusom, ki je šel na Očetovo desnico, z nebeško Cerkvijo, s presveto Devico in vsemi svetniki.

   (vir: Kompendij KKC, 283-294 se nadaljuje)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   22. oktobra, 2020 at 19:33

   »PRAV V SPOVEDNICI POSTANE DUHOVNIK PRIČA VELIKIH ČUDEŽEV, KI JIH BOŽJE USMILJENJE NAPRAVI V DUŠI, KI PREJEMA MILOST SPREOBRNJENJA« (sv. Janez Pavel II.)

   http://svetniki.org/sveti-janez-pavel-ii-karol-wojtyla-papez

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
   Sv. Janez Pavel II., prosi za nas!

   Odgovori
10. Miro says:

    22. oktobra, 2020 at 18:48

    SV. MATI TEREZIJA NAM ZELO PREPROSTO GOVORI O JEZUSOVI PONIŽNOSTI – TEMELJU, NA KATEREM JE RASTLO IN BOGATO USPEVALO TUDI NJENO DUHOVNO ŽIVLJENJE! ALI UMEVAMO, KAJ NAM ŽELI SPOROČITI?

    ZAČEL JE UČENCEM UMIVATI NOGE (Jn 13,5). »VZEMITE, JEJTE, TO JE MOJE TELO (Mt 26,26). JEZUS JE HOTEL UČITI PONIŽNOSTI. UMIL JE NJIHOVE NOGE. KROTKOSTI. DAL NAM JE SVOJE TELO (duhovna misel sv. Matere Terezije).

    Prosimo Gospoda Jezusa, da bi se mogli v življenju odpirati Njegovi milosti, hvaležno sprejemati Njegov dar neizmerne ponižnosti in ga podarjati bližnjim.

    Molimo: Oče naš, Zdrava Marija …

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

    Odgovori