Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   12. decembra, 2020 at 8:56

   Žive žgalne daritve (Mati Terezija)

   Izročitev je resnična ljubezen. Čim bolj se izročamo, tem bolj lju­bimo Boga in duše. Če zares ljubimo duše, moramo biti pripravljeni prevzeti njihovo mesto, prevzeti nase njihove grehe in se zanje spo­koriti. Biti moramo žive žgalne daritve, kajti takšne nas duše potrebujejo.

   Božja ljubezen nima meja. Je brezmejna in njene globine so nepredirne. »Ne bom vas zapustil, sirote.«

   PREGOVORI IN MISLI O LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA ( KAJ POMENI DELATI DOBRO)?
   Ljubezen gleda skozi očala, ki spreminjajo baker v zlato, revščino v bogastvo in solze v bisere (španski pregovor).

   Kjer vlada ljubezen, tam ni ne velikih ne majhnih (japonski pregovor).

   Posebno si moramo prizadevati, da smo do ljudi dobri v majhnih stvareh. Brez cene so tiste visoke misli, ki včasih pridejo, kako velikodušno bomo ravnali z bližnjim. Naša ljubezen do bližnjega se mora kazati v vsakdanjih rečeh (Irenej Friderik Baraga).

   Ljubezen je svetloba in sonce. Sonca ne moreš zapreti. Še med stisnjenimi prsti si žarki najdejo pot (Pierre L’Ermite).

   Edino ljubezen razume skrivnost, da druge obdarimo in pri tem sami obogatimo (Clemens Brentano)

   Naučiti se ljubiti, pomeni, da se naučiš bolj dajati kot jemati; se pravi, da se bogatiš zato, da lahko bogatiš in da končno vse bolj sprejemaš Njega, ki je ljubezen (Michel Quoist).

   Ljubezen ima dve roki: ena objema Boga, druga pa bližnjega (sv. Frančišek Saleški)

   Dajati se pravi bogateti, / jemati – zmeraj manj imeti. / Res čudna stvar: ljubezen. (Tone Kuntner)

   Poglej sonce: vsenaokrog razliva svetlobo in toploto in ne zahteva za to plačila (Rene Bazin)

   Več ko imaš ljubezni, več boš občutil tudi veselja (Albert Samain)

   Ljubiti pomeni živeti. Če manjka ljubezni, potem tudi življenja ne more biti (Leo Buscaglia)

   Resnična ljubezen je: iskreno delati dobro, potrpeti z bližnjim, ustvarjene stvari pa porabljati po pameti in s pravim namenom (sv. Maksim Spoznavalec)

   PROTISLOVJA LJUBEZNI
   Ljubezen je najstarejše čustvo
   in vendar se vsak dan rojeva znova.
   Ljubezni se ne da nikoli do konca razumeti
   ko pa ljubimo, razumemo več.
   Ljubezen naredi vse stvari lahke,
   čeprav moramo prenašati težave drugega.
   Kdor ljubi, ta nikoli ne uveljavlja svoje moči;
   osebe, ki so nas najbolj ljubile,
   so na nas tudi najbolj vplivale.
   Ljubezen je največje veselje
   toda kdor ljubi, ta trpi.
   Ljubezen ne pozna meja,
   je torej pristna, ko sprejema meje drugih.
   Ljubezen je čista,
   pa zna velikokrat zabresti v blato.
   Ljubezen te povezuje z drugim
   in vendar osvobaja vsake prisile in strahu.
   Ljubezen je najbolj duhovno čustvo,
   izkazujemo pa jo z očmi, s pogledom in s kretnjami …
   Ljubezen je svoboda,
   ki pa ustvarja zelo tesne vezi.
   Izkazujemo si jo sedaj na tem svetu,
   je pa tudi najboljša veza z večnostjo …
   Pristna ljubezen pripelje do skrajnih meja,
   čeprav se kaže v drobnih dejanjih.
   Največjo in najbolj plemenito ljubezen
   izraža naš odnos do majhnih in slabotnih.
   Je edina banka, v kateri je razsipnost naložba
   in v kateri izdatki pomnožijo kapital.
   Da bi bila ljubezen vedno živa,
   mora umreti vsaj eden –
   naš egoizem!

   Največja nesreča, ki nas more doleteti, je ta,
   da nismo nikomur koristni.

   DELATI DOBRO
   Delati dobro pomeni dejansko pomagati bližnjemu in pri tem ne oškodovati sebe. Biti odprt za potrebe bližnjega pomeni biti na isti valovni dolžini z njim; to ni sobivanje, temveč sočutenje. Mnogi si prostovoljstvo za pomoč drugim predstavljajo napačno Nekdo je pripravljen pomagati ali kaj darovati, da izpolni svojo čustveno praznino, ali hoče na zunaj pokazati svojo širokosrčnost, se ponašati pred drugimi, spet drugi hoče s kakšnim človekoljubnim dejanjem pomiriti svojo vest, se znebiti občutka krivde … Včasih je delo za bližnjega v bistvu sebično, ko nekdo stori dobro delo, da bi ga hvalili in bi mu bili hvaležni. Če hočemo dobro delati, moramo najprej dobro želeti. Treba je ljudem v potrebi znati prisluhniti in se jim približati z dobroto. Ne moremo razmišljati o tem, kako se nam bo to vrnilo, nagrada za naš trud je zadovoljstvo, ki ga čutimo.

   https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/76-veroucne-strani

   Odgovori
2. Miro says:

   12. decembra, 2020 at 8:27

   PETA ZAPOVED: NE UBIJAJ! – ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE JE TREBA SPOŠTOVATI, KER JE SVETO!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Zakaj je treba človeško življenje spoštovati?
   Zato, ker je sveto. Od vsega začetka vključuje stvariteljsko božje dejanje in ostane za zmeraj v posebnem razmerju do svojega Stvarnika, svojega edinega cilja. Nikomur ni dovoljeno neposredno uničiti nedolžnega človeškega bitja, saj to hudo nasprotuje dostojanstvu osebe in Stvarnikovi svetosti. “Nedolžnega in pravičnega ne ubijaj” (2 Mz 23,7).

   Zakaj zakonita obramba oseb in družbe ni proti tej normi?
   Zato, ker gre v zakoniti obrambi v sili za odločitev braniti se in za vrednotenje pravice do življenja, tako svojega kakor drugih, in ne za odločitev ubijati. Zakonita obramba v sili je lahko resna dolžnost tistega, ki je odgovoren za življenje drugih. Seveda pa ne sme vključevati uporabe večje sile, kakor je potrebno.

   Čemu služi kazen?
   Kazen, ki jo naloži zakonita javna oblast, ima namen, da popravi nered, ki ga je uvedlo zlo dejanje, brani javni red in varnost oseb ter prispeva k poboljšanju krivca.

   Kakšna kazen se sme naložiti?
   Naložena kazen mora biti skladna s težo prestopka. Danes ima država na voljo možnosti, da brzda hudodelstvo s tem, da krivca napravi nenapadalnega. Zato so primeri absolutne nujnosti smrtne kazni “zelo redki, če praktično ne že povsem neobstoječi” (Evangelium vitae). Kadar je dovolj nekrvavih sredstev, se bo oblast omejila nanje, ker ta sredstva bolje ustrezajo konkretnim pogojem skupne blaginje, so bolj prikladna dostojanstvu osebe in krivcu dokončno ne odvzamejo možnosti, da se poboljša.

   Kaj prepoveduje peta zapoved?
   Peta zapoved prepoveduje, kar hudo nasprotuje nravni postavi:

   -neposreden in nameren uboj in sodelovanje pri njem;

   -direkten splav, hoten kot cilj in kot sredstvo, kakor tudi sodelovanje pri njem nakoplje kazen izobčenja, ker je treba človeško življenje spoštovati in ščititi brezpogojno v njegovi neokrnjenosti od trenutka spočetja dalje;

   -direktno evtanazijo, ki obstaja v tem, da z dejanjem ali z opustitvijo dolžnega dejanja napravi konec življenja prizadetih, bolnih ali umirajočih oseb;

   -samomor in prostovoljno sodelovanje pri njem, kolikor je huda žalitev pravične ljubezni Boga, samega sebe in bližnjega. Kar se tiče odgovornosti, more biti povečana zaradi pohujšanja, more pa biti tudi zmanjšana zaradi posebno hudih psihičnih motenj ali velikega strahu.

   Kateri zdravniški postopki so dovoljeni, kadar menimo, da je smrt čisto blizu?
   Nege, ki jo vedno dolgujemo bolniku, ni mogoče zakonito prekiniti. Dovoljena pa je uporaba analgetikov (sredstev, ki blažijo bolečino), ki ne povzročajo smrti, kakor tudi odklonitev “terapevtske zagrizenosti”, to je izbire nesorazmernih medicinskih postopkov brez razumnega upanja na pozitiven izid.

   Zakaj mora družba ščititi vsak zarodek?
   Neodtujljiva pravica vsakega človeka do življenja od spočetja dalje je bistvena prvina civilne družbe in njene zakonodaje. Če država ne postavlja svoje moči v službo pravic vseh in zlasti najslabotnejših, med katerimi so spočeti še ne rojeni, so ogroženi sami temelji pravne države.

   Kako se izogniti pohujšanju?
   Pohujšanju, ki obstaja v napeljevanju drugih, naj delajo slabo, se izognemo tako, da spoštujemo dušo in telo osebe. Če kdo premišljeno zapeljuje druge v hud greh, zagreši veliko krivdo.

   Kakšno dolžnost imamo do telesa?
   Imeti moramo razumno skrb za telesno zdravje, svoje in drugih, vendar se moramo izogibati kultu telesa in vsem pretiravanjem. Dalje se je treba izogibati uporabi drog, ki imajo zelo uničujoče učinke za zdravje in človeško življenje, in tudi zlorabi jedi, alkohola, tobaka in zdravil.

   Kdaj so znanstveni, medicinski ali psihološki poizkusi na osebah ali na človeških skupinah nravno zakoniti?
   Takšni poizkusi so nravno zakoniti, če so v službi neokrnjenega blagra osebe in družbe ter če ne spravljajo v nesorazmerno nevarnost človekovega življenja ali fizične in psihične integritete teh oseb; te osebe morajo biti o tem ustrezno informirane in s tem soglasne.

   Ali sta presaditev in darovanje organov pred smrtjo ali po njej dovoljena?
   Presajanje organov je nravno sprejemljivo s soglasjem darovalca in brez pretiranih tveganj zanj. Za plemenito dejanje darovanja organov po smrti mora biti popolnoma ugotovljena resnična smrt darovalca.

   Katera dejanja nasprotujejo spoštovanju telesne neokrnjenosti človeške osebe?
   Takšna dejanja so: ugrabitve in osamitve oseb za talce, terorizem, mučenje, posilstva, direktna sterilizacija. Amputacije udov in pohabljanja osebe so nravno dovoljene samo za neobhodno nujne terapevtske namene iste osebe.

   Kakšno skrb moramo imeti za umirajoče?
   Umirajoči imajo pravico preživeti zadnje trenutke svojega zemeljskega življenja v dostojanstvu, zlasti s podporo molitve in zakramentov, ki pripravljajo na srečanje z živim Bogom.

   Kako je treba ravnati s telesi umrlih?
   S telesi umrlih je treba ravnati s spoštljivostjo in z ljubeznijo. Njihovo upepeljevanje je dovoljeno, če to nima namena postavljati pod vprašaj vere v vstajenje mesa.

   Kaj terja Gospod od vsake osebe glede miru?
   Gospod, ki oznanja: “Blagor tistim, ki delajo za mir” (Mt 5,9), zahteva mir srca. Kot nemoralno obsoja jezo, ki je težnja po maščevanju za prejeto zlo; obsoja tudi sovraštvo, ki vodi k temu, da bližnjemu želimo zlo. Če so te drže prostovoljne in premišljene v pomembnih rečeh, so hudi grehi zoper ljubezen.

   Kaj je mir na zemlji?
   Mir na zemlji, ki se zahteva za spoštovanje in rast človeškega življenja, ni le v tem, da ni vojne ali da vlada ravnotežje nasprotujočih si sil, ampak je “spokojnost reda” (sveti Avguštin), “sad pravičnosti” (Iz 32,17) in učinek ljubezni. Zemeljski mir je podoba in sad Kristusovega miru.

   Kaj se zahteva za mir na zemlji?
   Za mir na zemlji se zahteva pravična razdelitev in zaščita osebnih dobrin; možnost, da se ljudje svobodno srečujejo med seboj; spoštovanje dostojanstva oseb in ljudstev; gojitev pravičnosti in bratstva med ljudmi.

   Kdaj je poseg vojaške sile nravno dovoljen?
   Poseg vojaške sile je nravno upravičen, če so hkrati navzoči naslednji pogoji: gotovost, da bo treba prestajati trajno in hudo škodo; neučinkovitost vsake miroljubne alternative; utemeljene možnosti uspeha; izogibanje hujšemu zlu, upoštevajoč zlasti strahotno razdiralno moč sodobnega orožja.

   Kdo je v primeru vojne nevarnosti pristojen za strogo ocenjevanje teh pogojev?
   Ocenjevanje teh pogojev je stvar razumne razsodbe voditeljev, ki imajo tudi pravico, da državljanom naložijo obveznost narodne obrambe. Pri tem morajo upoštevati osebno pravico ugovora vesti tistih, ki odklanjajo uporabo orožja, imajo pa dolžnost služiti skupnosti na drug način.

   Kaj zahteva nravna postava v primeru vojne?
   Nravna postava ostaja vedno veljavna, tudi v primeru vojne. Zahteva, da se človekoljubno ravna s tistimi, ki se ne bojujejo, z ranjenimi vojaki in z ujetniki. Dejanja, ki premišljeno nasprotujejo mednarodnemu pravu, in povelja, ki jih zapovedujejo, so zločini, katerih slepa pokorščina nikakor ne more opravičiti. Kot najhujše grehe je treba obsoditi množična uničevanja kakor tudi iztrebljanje ljudstva ali narodnostne manjšine. Obstaja moralna obveznost upreti se poveljem tistih, ki jih ukazujejo.

   Kaj je treba storiti, da se izognemo vojni?
   Zaradi zla in krivic, ki jih vsaka vojna povzroča, je treba storiti vse, kar je po pameti mogoče, da se ji na vsak način izognemo. Prav posebej se je treba izogibati: kopičenju orožja in trgovanju z njim zunaj pravnih določil zakonitih oblasti; krivicam, zlasti gospodarskim in družbenim; narodnostnim in verskim zapostavljanjem; zavisti, nezaupanju, oholosti in maščevalnosti. Kar je storjeno za premagovanje tega in drugega nereda, prispeva h graditvi miru in k izogibanju vojni.

   (Kompendij KKC, 466-486)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   11. decembra, 2020 at 15:34

   V DUŠAH PRAVIČNIH BIVA SVETI DUH IN JIH S SVOJIMI MILOSTMI VODI PO POTI SVETOSTI!

   Danes se spominjamo sv. Damaza I., papeža. V njem je sila Svetega Duha delovala že od njegove mladosti in ga vnela za duhovniški poklic. Kot papež je uspešno zavračal krivoverske zmote in skrbel za čistost Kristusovega nauka. Bil je tudi velik dobrotnik revežev. Ladjo svete Cerkve je varno, junaško in odločno vodil skozi mnoge preizkušnje, da je zaplula v mirnejše vode in bila pripravljena za nove viharje med preseljevanjem narodov (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Več o sv. Damazu I. na:
   https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/1495-sv-damaz-i

   Molimo: Slava tebi, Jezus, ti si naš Odrešenik! Na priprošnjo sv. Damaza I. te ponižno prosimo, da tudi nas narediš za vredne ude svete Cerkve in nam pomagaš, da bomo z veseljem spolnjevali Božjo voljo!

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
   Sv. Damaz I., prosi za nas!

   Odgovori
4. Hvala says:

   11. decembra, 2020 at 10:55

   SVETNIKI SO REKLI, ČE BOSTE PROSILI BOGA NAJPREJ ZA KREPOSTI, VAM BO GOSPOD TUDI VSE DRUGO DAL OB SVOJEM ČASU, VSKLADU Z SVOJIM NAČRTOM.

   LJUDJE NE MOREMO JEZUSA PRISILITI , DA BO NAŠE MOLITVE USLIŠAL V ČASU “TAKOJ”, KOT MI PONAVADI ZAHTEVAMO, NITI , DA JIH BO USLIŠAL PO NAŠEM PREDLOGU, KAJTI ON JE BOG IN NE POTREBUJE NAŠIH NAVODIL, ALI UČENJA, KOT JE TO ZNANO PRI ČLOVEKU, NE MOREMO GA PRISILITI NA KAKŠEN NAČIN JIH BO USLIŠAL, KAJ BO NAJPREJ UREDIL PRI NAS ITD…NE MOREMO GA PRISILITI NAJ NAS TAKOJ SPREOBRNE ITD, NAJ NAM TAKOJ PODELI MILOST, DA BOMO LAHKO ODPUSTILI TISTIM, KI NAM DELAJO KRIVICO, DA BOMO TAKOJ NEKAJ USTVARILI ITD ITD… SKRATKA , GOSPOD IMA SVOJ ČAS IN SVOJ NAČRT.

   ZATO JE TAKO POMEMBNO, DA NAJPREJ IZROČIMO GOSPODU SRCE, ON GA BO OČISTIL, GA PREOBLIKOVAL, NAM DAL NOVO SRCE IN NOVEGA DUHA, SKLENIL BO ZAVEZO Z NAMI. ZATO JE TAKO POMEMBNO, DA SE MU PREPUSTIMO, DA NAS BO ON SAM PREOBLIKOVAL NE VSILJUJMO MU SVOJIH NAČRTOV IN GA NE UČIMO, KAJ MORA PRI NAS NAREDITI OZ. KAJ JE Z NAŠE STRANI PO ČLOVEŠKO NUJNO!

   POGOVORIMO SE Z NJIIM, POVEJMO MU VSE PO PRAVICI, BREZ OLEPŠEVANJA, PRIZNAJMO VSE SVOJE GREHE IN GA PROSIMO, DA NAM POMAGA, DA NE ZAPADAMO VEČ V ISTE GREHE, SKRATKA, DA NAS OSVOBODI, DA NE BOMO VEČ SUŽNJI SVOJIH GREHOV. TO JE PROCES, PROCES ZDRAVLJENJA, KI GA GOSPOD VRŠI V NAS, ČE MU TO IZROČIMO.

   SVETNIKI SO IZKUSILI IN DOŽIVELI, ZA KAJ JE NAJPREJ POTREBNO PROSITI- ZA KREPOSTI. KO RAZMIŠLJAMO S ČLOVEŠKO PAMETJO, DELAMO PO SVOJIH ODLOČITVAH ITD. ALI PA MOGOČE RAZMIŠLJAMO, DA ČE BOMO PROSIILI ZA KREPOSTI, DA NAM DRUGIH STVARI, KI SI JIH ŽELIMO V ŽIVLJENJU NE BO DAL?.

   TAKO GOVORI BOG: “VZAMEM VAS IZMED NARODOV, VAS ZBEREM IZ VSEH DEŽEL IN VAS SPET PRIPELJEM V VAŠO DEŽELO. POKROPIM VAS S ČISTO VODO, DA BOSTE OČIŠČENI. VSEH VAŠIH NEČISTOSTI IN VSEH VAŠIH MALIKOV VAS OČISTIM. DAM VAN NOVO SRCE IN NOVEGA DUHA DENEM V VAŠO NOTRANJOST. ODSTRANIM KAMNITO SRCE IZ VAŠEGA TELESA IN VAM DAM MESENO SRCE. SVOJEGA DUHA DENEM V VAŠO NOTRANJOST IN STORIM, DA SE BOSTE RAVNALI PO MOJIH ZAKONIH, SE DRŽALI MOJIH ODLOKOV IN JIH IZPOLNJEVALI . PREBIVALI BOSTE V DEŽELI, KI SEM JO DAL VAŠIM OČETOM IN BOSTE MOJE LJUDSTVO IN JAZ BOM VAŠ BOG. VSEH VAŠIH NEČISTOSTI VAS BOM REŠIL. POKLICAL BOM ŽITO IN GA POMNOŽIL , LAKOTE NE BOM VEČ POSLAL NAD VAS. POMNOŽIL BOM SADOVE DREVJA IN PRIDELEK POLJA, DA NE BOSTE NIKOLI VEČ ZARADI LAKOTE V POSMEH MED NARODI.

   TEDAJ SE BOSTE SPOMNILI SVOJIH HUDOBNIH POTI IN SVOJIH DEL, KI NISO BILA DOBRA. (Ezekiel 36, 24-31).
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   VIDIMO, KAJ NAM GOSPOD OBLJUBLJA. NI REKEL, SAMI SI BOSTE OČISTILI SRCE, SAMI SI BOSTE DALI NOVEGA DUHA, SAMI BOSTE POMNOŽILI ŽITO, DA NE BO LAKOTE; AMPAK JE REKEL, DA BO VSE TO ON NAREDIL, MI BOMO NJEGOVO LJUDSTVO, ON PA BO NAŠ BOG.

   GOSPODOVE BESEDE JE POTREBNO JEMATI RESNO, NE TAKO KOT JEMLJEMO NAŠE ČLOVEŠKO GOVORIČENJE, MU ZAUPATI, SE MU PREPUSTITI IN DOVOLITI, DA NAS ON PREOBLIKUJE IN NAREDI SVOJE.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   KER PA SMO SLABOTNA BITJA, GA PROSIMO ZA DODATNE POMOČI, DA BOMO VZTRAJALI IN VZDRŽALI NA POTI SPREOBRNJENJA.

   JAZ SI POMAGAM TUDI TAKO: RAZMIŠLJAM O NEKI ZADEVI ALI KAJ DRUGEGA IN SI REČEM- S ČLOVEŠKEGA VIDIKA JE TO TAKO, AMPAK S TVOJEGA BOŽJEGA VIDIKA GOSPOD PA JE TO POPOLNOMA KONTRA KAJ JAZ RAZMIŠLJAM IN ŽELIM KOT ČLOVEK. ZATO PROSIM ZA VODSTVO SVETEGA DUHA, ZA MODROST, DA POGLEDAM Z TVOJIMI OČMI O BOG.

   TUDI, ČE SE V NAS VSE UPIRA ZARADI TEGA , KER IMAMO ČLOVEŠKA ČUSTVA, ALI PA JE POPOLNOMA NERAZUMLJIVO ZA NAŠE MOŽGANE IN NIKAKOR NE MOREMO TEGA SPREJETI, JE REŠITEV SAMO TA, DA BOGU POPOLNOMA ZAUPAMO, NE GLEDE NA VSE , KAR SE DOGAJA V NAS, Z NAŠIM TELESOM, Z NAŠIM RAZMIŠLJANJEM, Z NAŠIMI ČUSTVI IN RAZUMOM. OKLENIMO SE GOSPODA IN SPREJMIMO NJEGA, ČEPRAV SE NAM NA POGLED ZDI POPOLNOMA KONTRA NAŠEMU OBČUTKU , RAZMIŠLJANJU ITD.

   NE REČEM DA JE LAHKO, AMPAK PRI BOGU IN Z BOGOM JE VSE MOGOČE.

   SVETI PAVEL JE REKEL, NISTE SE ŠE DO KRVI UPRLI V BOJU ZOPER GREH (Heb, 12, 4).

   Odgovori
5. Hvala says:

   11. decembra, 2020 at 8:26

   KO JE JEZUS PRIŠEL NA OBISK K MARIJI IN MARTI, JE MARTA IMELA S STREŽBO VELIKO DELA. MARIJA PA NI NIČ DELALA, AMPAK JE POSLUŠALA JEZUSA (Lk 10,41-42).

   PO ČLOVEŠKI PRESOJI DAJEMU K TEMU KOMENTARJE, RAZNO RAZNE. JEZUS JE ODGOVORIL MARTI:” MARTA SKRBI IN VZNEMIRJA TE VELIKO STVARI, A LE ENO JE POTREBNO. MARIJA SI JE IZVOLILA DOBRI DEL, KI JI NE BO ODVZET.

   KAKOR OBIČAJNO, JEZUS TUDI V TEM PRIMERU POSTAVLJA STVARI NA GLAVO V SMISLU ČLOVEŠKEGA RAZMIŠLJANJA.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.::

   LJUDJE NAMREČ RAZMIŠLJAMO V FUNKCIONALNEM SMISLU, DA JE POTREBNO NAJPREJ POSKRBETI ZA MATERIALNE DOBRINE.

   VENDAR PRI BOGU NI TAKO.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   JEZUS JE TUDI NAROČIL, NAJPREJ ZBIRAJTE ZAKLADE, KI JIH NE POŽREJO MOLJI, KI JIH NE ODNESE TAT ITD…ZAKLADE ZA NEBESA IN VSE DRUGO VAM BO NAVRŽENO.

   IN ČE BI MI LJUDJE JEZUSOVE BESEDE JEMALI ZARES , SE BI NAM ZGODILO TAKO KOT PRAVI ON.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   SEDAJ VAM BOM POVEDALA RESNIČNI PRIMER, BILA SEM V DRUŽINI, PA NE ENKRAT, KI VSAKO JEZUSOVO BESEDO VZAMEJO ZARES IN SO POSTAVILI BOGA NA PRVO MESTO, ZATO JE VSE DRUGO NA PRAVEM MESTU.

   DRUŽINA JE IMELA VELIKO PREIZKUŠNJO, PO TEJ PREIZKUŠNJI, KI SO JO Z GOSPODOM PREŽIVELI, JE GOSPOD PODELIL IN DELI SVOJE MILOSTI IN ČUDOVITO SKRBI ZA NJIH.
   VEČKRAT SEM ŽE POUDARJALA , DA ČE POSTAVIMO BOGA NA PRVO MESTO, BO ON VSE RAZPOREDIL , DA BO VSE DRUGO NA PRAVEM MESTU, DA BOMO IMELI DOVOLJ ČASA ZA VSE, ZA MOLITVE, ZA DOPUSTE , ZA BLIŽNJEGA ITD…ZA DOBRA DELA ITD….

   KO SEM JAZ TO VIDELA PRI NJIH , SEM RES OSTRMELA. DRUŽINA IMA CELO FIRMO, VODIJO PREDAVNJA , HODIJO NA DOPUSTE, IMAJO OTROKE, UKVARJAJO SE Z DUHOVNIM DELOM ZA LJUDI , ITD. SAMO OSTRMELA SEM.

   KAJ OPAZIŠ NA OBRAZIH TEH LJUDI NAJPREJ?, OPAZIŠ NAJPREJ MIR, VESELJE, KROTKOST, KI JO JE GOSPOD IZLIV V NJIH. NOBENE NAGLICE, NEPOTREBNEGA SKAKANJA IN SAMOVOLNJIH ODLOČITEV NI. PRIPOVEDOVAL MI JE ČLAN DRUŽINE, DA , KO PRIDE TRENUTEK, KAJ NAREDITI, KAKO REŠITI NEKO ZADEVO V ZVEZI S POSLOM ALI PA KAJ DRUGEGA, SE ZGODI, DA TUDI USTAVI AVTO, Z JEZUSOM DEBATIRA, GA SPRAŠUJE KAJ NAJ NAREDI V TEJ SITUACIJI ITD. REŠITEV GOSPOD POŠLJE.

   DRUGIČ SEM OPAZOVALA, KAKO JEZUS POSKRBI, DA IMA ČLOVEK, KI MU JE VSE ZAUPAL, TUDI ČAS ZA IZLETE, DOPUSTE, UKVARJANJE Z DRUGIMI LJUDMI, ČAS ZA MOLITVE, ZA SLAVLJENJE BOGA, OBISKOVANJE SVETIŠČ IN DA VAM NE NAŠTEVAM DALJE.

   ZATO POUDARJAM, DA JE POTREBNO SAMOVOLNJE ODLOČITVE DATI JEZUSU, SPREJETI NJEGOVE, ITD..BOG POSKRBI, DA JE VSE TAKO, KOT IMA ON NAČRTU ZA VSAKEGA ČLOVEKA.

   PO PREIZKUŠNJI JEZUS DELI MILOSTI. POTREBNO JE SAMO ENO: POSTAVITI GA NA PRVO MESTO IN VSE DRUGO V NAŠIH ŽIVLJENJIH BO NA PRAVEM MESTU, POTREBNO MU JE V SRCU ZAUPATI, NE SAMO Z BESEDO.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Odgovori
   • Hvala says:

     11. decembra, 2020 at 8:37

     Še pripis.
     POZABILA SEM POVEDATI, PRIPOVEDOVALI SO MI TUDI, KAJ NAREDIJO V PRIMERU, DA PRIDETA DVE ALI VEČ STVARI HKRATI, KI SO NUJNE IN NEODLOŽLJIVE. TAKOLE NAREDIJO: GOSPODU REČEJO :GOSPOD, TI NAJBOLJ VEŠ, KAJ JE POTREBNO, TI POZNAŠ NAČRT, TI VEŠ VSE, TI TUDI VEŠ KAJ JE NUJNO IN POTREBNO. ČE ŽELIŠ, DA SE UDLEŽIM TEGA …….PROSIM UREDI ZADEVE TAKO, DA SEM BOM LAHKO TEGA UDELEŽIL. ITD….VSE DAJEJO V GOSPODOVE ROKE.

     Odgovori
6. Hvala says:

   11. decembra, 2020 at 6:49

   NADŠKOF STRES JE DEJAL, DA SMO PO KRSTU VSI POSTALI SVETIŠČE SVETEGA DUHA TER SPOMNIL NA KREPOSTI, KI BI MORALE BITI V OSPREDJU VSAKEGA KRISTJANA, VSEM JE POLOŽIL NA SRCE:”NE SAMO ZA TO, DA DELAMO DOBRA DELA, AMPAK, DA SAMI POSTANEMO DOBRI.
   ———————————————————————————————————————————————————
   NE SAMO , DA SE NA ZUNAJ VIDI, DA DELAMO DELA TELESNEGA IN DUHOVNEGA USMILJENJA AMPAK, DA POSTANEMO USMILJENI. NAVSEZADNJE DOBRA DELA BI LAHKO NAREDIL TUDI KAKŠNEN ROBOT, STROJ, ČE BI GA PRAV PROGRAMIRALI, A DOBRO IN USMILJENO, POŽRTVOVALNO, GOREČE IN KROTKO PA JE SAMO ŽIVO ČLOVEŠKO SRCE, KI BIJE V NAŠIH PRSIH.
   ———————————————————————————————————————————————————
   TO JE PO BESEDAH NADŠKOFA STRESA BISTVO NAŠE VERE, KAR SO NAM S SVOJIM ŽIVLJENJEM NAKAZALI TUDI SV. VINCENCIJ, SV. MATI TEREZIJA IN VSI DRUGI, KI JIH JE MOČNO NAGOVARJALO JEZUSOVO NAROČILO LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA.

   “NISO SKRBELI SAMO ZA DOBRE SADOVE, ZA DOBRE SADEŽE, SKRBELI SO NAJPREJ ZA DOBRO DREVO, KAJTI Z NJIM BODO TUDI SADEŽI DOBRI.”
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   TO JE TUDI VES PROBLEM MORALNE VZGOJE IN TOLIKO OPEVANIH MORALNIH VREDNOT V VAŠI DRUŽBI, KO KAR NAPREJ SLIŠIMO, KAKO JIH POGREŠAMO.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   VSI BI RADI IMELI DOBRA, POŠTENA, PLEMENITA, NESEBIČNA DEJANJA, SE PRAVI VSI BI RADI POBIRALI DOBRE SADOVE.

   KDO PA SKRBI ZA DOBRA DREVESA???
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   SE PRAVI ZA VZGOJO DOBRIH IN POŠTENIH ZNAČAJEV, ZA NESEBIČNO IN VELIKODUŠNA SRCA?

   “A VENDAR JE ŽE V STARI ZAVEZI ZA NOVI MESIJANSKI ČAS IN V TEM ČASU ŽIVIMO MI NAPOVEDANO, DA BODO TAKRAT ŽIVELI LJUDJE Z NOVIM SRCEM IN NOVIM DUHOM IN ZATO NAŠI POBOŽNOSTI K JEZUSOVEM SRCU VRNIMO PRAVI IN NOV POMEN”, JE DEJAL NADŠKOF STRES.

   IN TEDAJ BOSTA TO NOVO SRCE IN NOVI DUH- KI JE SEVEDA SVETI DUH-VODILA OD ZNOTRAJ K NOVEMU ŽIVLJENJU IN DEJANJI NA ZUNAJ.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   BOG URESNIČUJE SVOJE NAČRTE, TUDI ČE SE MU LJUDJE POSTAVLJAMO PO ROBU. PREROŠKA OBLJUBA: BOG BO ZOPET VZPOSTAVIL SVOJE IZVOLJENO LJUDSTVO, OČISTIL GA BO, ZDRUŽIL IN POSTAVIL SVOJE SVETIŠČE V NJEGOVI SREDI IN NAM DAL NOVEGA PASTIRJA IZ DAVIDOVEGA RODU.

   SVETO PISMO POGOSTO OMENJA SRCE, KOT SREDIŠČE TISTE ČLOVEKOVE NOTRANJOSTI, KI JE IZVIR NAŠIH VREDNOT, ODLOČITEV IN DEJANJ:”VSAKO DREVO NAMREČ SPOZNAMO PO NJEGOVEM SADU. SMOKEV NE OBIRAMO S TRNJA IN GROZDJA NE TRGAMO Z ROBIDOVJA. DOBER ČLOVEK PRINAŠA IZ ZAKLADA SVOJEGA SRCA DOBRO, HUDOBEN PA IZ HUDOBNEGA HUDO; IZ PREOBILJA SRCA GOVORIJO NAMREČ NJEGOVA USTA”, (Lk 6, 44-45).
   _________________________________________________________________________________________

   Ja, vse je res , poskrbimo in prosimo Gospoda za kreposti. Gospod ima načrt za vsakega, kot smo že velikokrat omenjali, tudi če mi delamo svoje plane in načrte in če celo Jezusa učimo, kaj naj naredi in kako naj naredi in kam naj nas pošlje. Gospod je navajen in Mu je jasno, da smo slabotna bitja, ima veliko potrpljenje z nami.

   Večkrat sem že poudarila, da ko človek IZROČI Gospodu svoje življenje, misli, besede , dejanja, čustva, ekonomski napredek , vsa dela , vzgojo otrok itd,,,če Mu to vse prepusti, POTEM SE JE POTREBNO ZAVEDATI, DA IMA VOLAN V ROKAH BOG, NE ČLOVEK. To je nekako tako, kot če imate v avtomobilu šoferja, ki vas nekam pelje in ker se vam zdi, da ne vozi po vašem mišljenju, mu ne zaupate, želite prijemati volan v svoje roke in vi usmerjati vožnjo.

   Ko Gospod s Svojim Svetim Duhom prenovi človeka, bo vse prišlo ob pravem času tudi dejanja navzven. Gospod za vse poskrbi, ni se nam potrebno bati, da bo kaj pozabil ali izpustil. Jezus je vedno poudarjal, da ne tisto, kar se vidi na zunaj, ampak On vidi kaj je nekdo naredil ali dal, četudi je na zunaj nevidno.

   Večkrat sem razmišljala o ljudeh, ki so celo življenje na postelji, koliko dobrega so naredili za svet. Koliko ljudi so rešili, koliko solz obrisali, koliko ljudi nahranili, pa tega nobeden človek ne vidi, niti ne ve, VE IN VIDI SAMO BOG.

   https://radio.ognjisce.si/sl/189/utrip/23638/

   Odgovori
7. Janez says:

   11. decembra, 2020 at 0:17

   Papež Frančišek dne 21.2.2014: »Vera, ki ne obrodi sadov v življenju, v delih, ni vera.«

   Na svetu je polno kristjanov, ki pogosto molijo z besedami naše veroizpovedi, a le-te zelo redko udejanjajo. Mnogo je učenjakov, ki teologijo katalogizirajo v zaporedno vrsto možnosti, ne da bi ta modrost nato imela konkretne odseve v njihovih življenjih. To je tveganje, pred katerim je sveti Jakob opozarjal že pred dva tisoč leti.

   Glede tega se pogosto motimo tudi mi. Marsikoga slišimo reči, da ima veliko vere ali da verjame vse. A oseba, ki to reče, morda živi mlačno. Njena vera je kot neka verska teorija in ni živa v njenem življenju. To je vera brez učinkov (Usmiljenje, Dobrota, Ljubezen, Odpuščanje….) v življenjski praksi. Ko apostol Jakob govori o veri, govori prav o nauku, o vsebini vere. Toda mogoče je poznati vse zapovedi, vse prerokbe, vse verske resnice, a če vse to ni udejanjeno, če se ne pretvori v dela, ne služi ničemur. Veroizpoved lahko molimo tudi teoretično, celo brez vere; mnogi so, ki delajo tako. Imeti vero, ne pomeni poznati, temveč pomeni sprejeti in udejaniti v življenju Božje sporočilo, ki ga je prinesel Kristus z Evangelijem. Bog je Ljubezen, ki je najvišja zapoved. In vse darovane talente moramo darovati v dobro drugih, ne jih pa zadržati zase tako, da jih ne uporabimo za ljudi..

   V evangeliju najdemo dve znamenji, ki razkrivata, kdo ve za tisto, kar je treba verovati, pa nima vere. Prvo znamenje je ‘kazuistika. To predstavljajo tisti, ki so Jezusa spraševali, ali je dovoljeno plačati davek in kateri od sedmih bratov moža bi se moral poročiti z njegovo ženo, ko je ostala vdova. Drugo znamenje pa je ‘ideologija’. To so kristjani, ki vero razumejo kot sistem idej. Ti so obstajali že v Jezusovem času. Apostol Janez o njih pravi, da so antikristi, da so ideologi vere. Tako so ti, ki padejo v kazuistiko in tisti, ki padejo v ideologijo, kristjani, ki poznajo nauk, vendar brez prave vere, kot demoni. S to razliko, da demoni trepečejo, le-ti pa ne. Živijo mirno.

   So pa tudi taki, ki ne poznajo nauka, a imajo veliko vero. Tudi zanje najdemo zglede v evangeliju. Med njimi je Kanaanka, ki s svojo vero doseže ozdravitev hčerke, ki je bila žrtev obsedenosti. Samarijanka, ki odpre srce, ker ni srečala abstraktnih resnic, temveč Jezusa Kristusa. In slepi, ki ga je Jezus ozdravil in so ga farizeji ter pismouki nato zasliševali, on pa preprosto poklekne in časti tistega, ki ga je ozdravil. Ti trije kažejo, kako sta vera in pričevanje neločljiva. Vera je srečanje z Jezusom Kristusom, z Bogom. Tu se rodi in te nato pripelje v pričevanje. Apostol želi reči to: vera brez del, vera, ki te ne zajame, ki te ne pripelje v pričevanje, ni vera. So besede in nič več kot besede.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 21.2.2014)

   Papež Frančišek nas opozarja v prispevku pred teoretično Vero brez dobrih del. Vera brez del so le besede. Vera je srečanje s Kristusom in udejanjanje Evangelija v Življenju. Lahko vse predpise in spise ter prerokbe znamo na pamet, pa če nismo to prelili v dela in Ljubezen za uboge v življenjski praksi nismo sledili Božji Volji. Vsak mora premisliti in preveriti ali dela prav. Vsak bo pred Bogom odgovarjal ali je dovolj Ljubil in služil drugim in spolnjeval Božjo Voljo in Evangelij v Življenju in delih. Nimam pravice ničesar več dodati. Kdo pa sem jaz, da bom pametoval, ki brez Boga ne morem storiti NIČ? Vsakdo odgovarja zase, kako živi, moli, veruje in dela pred Bogom, ki vse vidi in vse ve. Če smatrate, da delate prav sem zadovoljen in miren v srcu. Jaz bom v molitvi Svetemu Duhu in Bogu prosil za Vodstvo in Usmeritev, da bom hodil po Poti za Kristusom. Bog je Ljubezen. Z Bogom ni mogoče trgovati in se pogajati, da smo sicer deklarativno kristjani, dejansko pa ne živimo v polnostim po Jezusovih postavah in Evangeliju., ki so jasno povedani in zapisani. Zato nimamo izgovora. Naša Vera v Boga naj nam pripomore, da bomo vedno pravično živeli, molili in delali dobra dela, služili drugim, bili misijonarji Evangelija ter spolnjevali Božjo Voljo z Ljubeznijo in Usmiljenjem.

   Vera brez del je mrtva: Berilo iz Jakobovega pisma (Jak 2,14-24.26)

   Odgovori
   • Janez says:

     11. decembra, 2020 at 0:21

     Kaj nas bo Bog nekoč vprašal ? Vprašal nas bo, koliko ljubezni smo imeli.

     https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/55-6-Duhovnost-6?Open

     Odgovori
     • Miro says:

       11. decembra, 2020 at 9:56

       BOŽJA BESEDA: »Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine.« (1 Kor 13,1-8)

       Slavimo Gospoda z molitvijo in deli ljubezni do bližnjega, kot nas v svojih nagovorih nenehno uči sveti oče Frančišek. Molimo z vero v srcu: Slava tebi, Gospod Jezus, Ti si pot, resnica in življenje. Hvala za tvojo odrešujočo Besedo, zdaj in vekomaj. Naj nam Gospod pomaga, da bo naša vera rodovitna v moči Svetega Duha!

       Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

       Odgovori
8. Janez says:

   10. decembra, 2020 at 17:18

   Ali je vaša vera Evangeljska ali je strupena zaradi farizejstva? Ste politični ali farizejski katoličan ali ste pravi Jezusov kristjan? (Ameriško medmrežje Aleteia)

   Preberite članek nekdanje ateistke in premislite o sporočilu?
   Poznam veliko ljudi, ki so precej osupli zaradi načina, kako papež Frančišek vsem katoličanom, skupaj z duhovniki, redovniki, redovnicami in cerkvenimi dostojanstveniki, postavlja izzive v vsakdanjem življenju. Zdi se nepošteno, če te na videz ostre izzive primerjamo z nežnostjo, s kakršno prihaja naproti vsem, ki so se znašli na obrobju Katoliške cerkve.
   Čeprav Frančiškove besede včasih razburijo tudi mene, pa razumem, zakaj se je odločil za takšen način govora. Osrednja tema njegovega pontifikata je evangelizacija in Frančišku je bila ta položena v zibelko. Podobno kot Jezus tudi on zelo dobro ve, kako se lotiti zadeve. ”Naši” ljudje, tisti, ki bi jim moralo biti vse jasno, so vedno deležni na videz ostrejše Jezusove kritike, z drugimi pa ravna občutno prijazneje. Gre za razliko med tem, kako oče ravna z odtujenim otrokom in kako ravna z otrokom, ki ve, da bi moral upoštevati očetov nasvet.

   Kaj je protistrup oziroma zdravilo?
   Papež Frančišek na vse to opozarja predvsem zato, ker mu je mar za naše duše. Ne želi si, da bi bila Cerkev polna “pobeljenih grobov”, ki se na zunaj zdijo lepi, znotraj pa so polni ”mrtvaških kosti” (Mt 23,27). Poleg tega pa se zaveda, da sta med najmočnejšimi protistrupi za ljudi, ki so zapustili Cerkev, spreobrnjenje in svetost vernikov v cerkvenih klopeh. Kot nekdanja ateistka lahko povem, da je Bog uporabil že veliko svetih oseb, da bi me privedel nazaj v Cerkev. Nasprotno pa je hudič uporabil ljudi z “zastrupljeno vero”, da bi me od Cerkve odvrnil. In včasih je šlo za iste ljudi. Naše sposobnosti za evangelizacijo niso vrhunske, kajti vsi smo grešniki in v vseh nas so sledi zastrupljene vere. Če nas hudič že ne more spraviti iz Cerkve, si po svojih najboljših močeh prizadeva, da bi vsaj zastrupil naše versko življenje. Preberimo in se zamislimo ter ukrepajmo s spovedjo, molitvijo in spreobrnitvijo k Jezusu.

   Tule je nekaj znamenj strupene vere, ki jih opažam (in naj pojasnim: ne želim izpostavljati posameznikov, ampak vse skupaj, tudi samo sebe, spodbuditi k izpraševanju vesti).
   1. Neveseli katoličan: Ali se o verskih vprašanjih ne zmorete smejati skupaj z drugimi ali pa preprosto pozabiti na vse skupaj? Je vaša vera nadležna, drobnjakarska in malenkostna, ne pa velikodušna, radostna in odprta? Vprašajte se, kako komentirate in se odzivate na verske teme na družbenih omrežjih. Ali so vaši komentarji večinoma kritični, z grenkim prizvokom? Igrate vlogo ”katoliškega policista”, ne vloge “katoliškega evangelizatorja”? Ali na družbenih omrežjih sledite ljudem, ki so evangelizatorji ali policisti? Vera, ki ni prežeta z radostjo in mirom Svetega Duha, nikogar ne bo pritegnila h Kristusovi luči.
   2. Politični katoličan: Ali s težavo govorite o veri, ne da bi ob tem omenjali tudi politiko? Zdi se mi, da to mlade resnično odganja od Cerkve. Ljudje, ki so obsedeni s politiko, politične osebnosti predstavljajo kot nečloveške ideološke nasprotnike, ki uničujejo duhovno življenje samih sebe in vseh, ki jih obkrožajo. Politika je pomembna, ko pa jo izenačimo z verskimi vprašanji ali pa se zaradi nje vedemo povsem nekrščansko, stvari postanejo precej neuravnotežene.
   3. Farizejski katoličan: Ali vera za vas pomeni dolžnost, nalogo, ne pa notranjega spreobrnjenja? Ali takrat, ko govorite o veri, bolj izpostavljate “zunanje” stvari, ne pa toliko spreobrnjenja in molitve? To sicer ni nujno zastrupljanje, lahko pa zelo hitro postane strupeno. Kadar molitev in odnos nista središče vašega verskega življenja, si bo hudič prizadeval, da se boste osredinjali na zunanje stvari. To kmalu privede do napuha, začnemo soditi druge, naš odnos do Boga in ljudi pa se znajde pred oviro.
   4. Katoličani tipa ”Mi proti njim”: Ali se zmorete pogovarjati o veri, ne da bi uporabili izraza “levičarji” ali “desničarji” ali pa katere koli druge oznake, ki jo uporabljamo, če želimo omalovaževati vse tiste, ki se nam ne zdijo primerni za katoličane? Pogosto govorite o ljudeh ali skupinah, ki jih imate za svoje ideološke sovražnike? Če je naše versko življenje osredinjeno na ljudi, ki to počnejo narobe, potem smo mi tisti, ki počnemo nekaj napačnega. Če smo v verskih krogih vedno kritični in sovražni, to gotovo ne prihaja od Svetega Duha. Edinost je znamenje nečesa večjega, nadnaravnega. Če živimo v duhu edinosti (ter govorimo o resnici in ljubezni), bodo ljudje laže verjeli v Boga, ker bomo tako drugačni od sveta (Jn 17, 20-21).
   5. [Vstavite svoj pridevnik] katoličani: Ali več časa posvetite določenemu verskemu vprašanju kakor svojemu odnosu z Jezusom? Bog pričakuje, da si bomo na različnih področjih prizadevali za pravičnost. Ne prosi pa nas, naj katero koli vprašanje o ljubezni, resnici ali pravičnosti, ne glede na to, kako pomembno je, postane središče našega življenja. Nič ne bi smelo biti bolj središčno od našega odnosa z Bogom. Ali to drži za naše življenje, je razvidno iz tega, kako goreči smo do stvari, ki nam jih Bog polaga v srce, ter iz tega, kako ravnamo z bližnjimi ne glede na to, kdo so.
    
   Ali se prepoznate v katerem izmed teh opisov? Ali krščansko živite, molite in sledite Božji Volji in Jezusovem Evangeliju?
   Za trenutek se ustavite in prosite Boga, naj vam pri tem pomaga. O tem se naslednjič pogovorite s svojim spovednikom. Za nasvet prosite zaupnega prijatelja. In ne nazadnje, zaupajte, da v vas deluje Bog kot v vsakem izmed nas, pomaga nam prečiščevati našo vero, da bi mu postali bolj podobni. Le pri Bogu moramo ostati in On bo opravil večino dela za nas! Prosimo ga za Vodenje in Pomoč, Da spregledamo in se poboljšamo in da odslej živimo po Jezusovem Evangeliju, ki je Ljubezen.

   Medmrežje Aleteia 5 opozorilnih znakov toksične krščanske vere (ameriška Aleteia: 5 warning signs of a toxic faith)

   Odgovori
9. Hvala says:

   10. decembra, 2020 at 17:17

   ČE NAJ SE EVANGELIZACIJA MED BOGOM IN LJUDSTVOM ZARES ZGODI, MORAJO LAIKI ZNATI POMAGATI DRUGIM DO OSEBNEGA KESANJA IN VERE V KRISTUSA.
   ———————————————————————————————————————————————————
   VSAK KATOLIČAN BI MORAL ZNATI VODITI SVOJEGA BLIŽNJEGA V MOLITVI KESANJA IN IZROČITVE GOSPODU (iz knjige-upiranje hudiču -Neal Lozano) .

   Odgovori
10. Janez says:

    10. decembra, 2020 at 17:15

    Raoul Follerau: LJUBEZEN IN USMILJENJE
    Upati je malo in živeti ne pomeni nič:
    treba je ljubiti.
    Ljubiti namreč pomeni moliti,
    ljubezen je krst!
    Le eno manjka mojemu veselju: da se ne razširi po vsem svetu.
    Živeti pomeni pomagati živeti.
    Ne reci “jaz”, ko govoriš o sebi, in “oni”, ko govoriš o drugih; reci “mi”.
    Edini način, da si zagotovimo osebno srečo je, da mislimo na srečo drugih.
    Srce je ključ do nebes, v njem je skrita velika moč vesolja, ki je edina nepremagljiva, ki edina ustvarja.
    Vsa umetnost življenja je v tem: ljubiti. V tem je skrivnost sreče, edine sreče, ki se jo splača okusiti. Povejmo to tistim, ki delajo slabo, in skušajmo jih spreobrniti. Pokažimo jim, da so na napačni poti, da je vsako slabo dejanje sokrivo nesreče v svetu in da samo dobrota vodi k veselju. Mar ni že Sokrat dejal: “Krepost je sinonim sreče”?
    Brez dvoma ima naše srce čudovito moč, ko smo storili nekaj dobrega.
    Vedno je bila zmaga na strani tistega, ki ni nikoli podvomil.
    Tvojega ideala ne razumejo? Kaj za to! Zbijajo podle in sramotne šale na tvoj račun? Pogum, prijatelj!
    Boj ni nikoli prehud,
    sanje nikoli previsoke!
    Kajti najslajša in najžlahtnejša nagrada je tista, ko na dnu svojega utrujenega srca, ko so ti pošle že vse moči v neizenačenem boju,
    bereš zlate besede, ki jih je vklesala tvoja vest:
    “JAZ TE NISEM NIKDAR ZANIČEVALA!”
    Zakaj ne bi svojega življenja, vseh dni svojega življenja spremenil v eno samo dejanje ljubezni?
    Vsaka duša, ki smo jo pritegnili k Ljubezni, je že na poti k Bogu.
    Napredek? To je samo velik stroj za ubijanje.
    Človeški razum? Izigrali so ga, onečastili in poteptali v blato. Pet let je človek vodil svoj rod v samomor; skupni grob je naredil za cilj svojega ravnanja; svoje moči in sposobnosti je zlorabil za pobijanje in spet pobijanje in naučil se je biti brez sočutja.
    Kako bi se dalo ljudi združiti?
    Velike ideje so doživele krvavo polomijo,
    velike sanje so utonile v morju sovraštva.
    Ostane edino še ljubezen,
    pristna ljubezen do bližnjega.
    Darovati brez ljubezni je žalitev.
    Če je dovolj biti usmiljen, da daš miloščino, kje je potem zasluženje, kje je veselje?
    Usmiljenje je prisotnost:
    treba je ne samo darovati, ampak darovati se.
    Usmiljenje je pomlad Božje pravičnosti.
    Ljubezen ne pozna razredov, kast in ras,
    ljubezen se ne zmeni za meje,
    ljubezen ne dopušča vojne,
    ljubezen je močnejša ko smrt.
    Človečnost lahko vse premaga in ozdravi.
    Nihče nima pravice biti srečen sam.
    Veliko znati, a ne znati ljubiti, je nič,
    včasih celo slabše kot nič.
    Ne verujem v socialno dobo človeštva, v bratstvo osnovano na zakonih in zavarovano s čuvaji, verujem le v prihod svobodnega in zmagoslavnega kraljestva ljubezni.
    To, kar je nujno potrebno,
    kar bo vse določilo
    in vse rešilo,
    je medsebojna ljubezen.
    Pozor! Človečnost, ne miloščina!
    Ne tisti prezirljivi dar, ki ga vržemo zviška
    in onečasti tistega, ki daje, ter žali tistega, ki prejema.
    Taka miloščina je le bleda senca, karikatura ljubezni.
    Sreča je edina stvar, o kateri smo prepričani,
    da jo imamo v lasti, kakor hitro smo je bili deležni.
    Prepričan sem, da bo ljubezen nekega dne premagala
    nasilnost, sebičnost, oboževanje denarja.
    Prepričan sem, da bo napočil dan,
    ko ne bomo več imeli revščine, barak in vojn,
    ko ne bo več otrok brez ljubezni in starčkov brez ognjišča;
    dan, ko bodo vsa človeška bitja imela pravico do življenja.
    In naše plačilo bo, da smo v ta paradiž verovali,
    še preden smo ga videli.
    Kaj zato, če je bil Beethoven gluh, Rembrandt slep,
    oče Damijan gobav in Pasteur mrtvouden?
    Kaj zato, če je Dunant moral k neozdravljivim bolnikom
    in Pauline Jaricot na obed k revežem?
    Ljubezen sprejema preizkušnje, ljubezen se smeje trpljenju.
    Ljubezen je močnejša od smrti.
    Ljubezen je projekcija Kristusovega obraza na obraz reveža,
    trpečega in preganjanega.
    Ljudje smo predolgo živeli DRUG OB DRUGEM.
    Danes so razumeli, da morajo živeti VSI SKUPAJ.
    MI pa jih moramo učiti, naj jutri živijo ENI ZA DRUGE.
    Ljubiti se je pravi raj.
    Kaj ne deluje?
    Predvsem jaz. Ker sem sebičen, nezaupljiv, zaprt vase.
    Brž bi se v tem svetu nekaj spremenilo,
    če bi se potrudil razumeti svojega bližnjega in mu pomagati,
    če bi hotel uresničiti pravo ljubezen, ki se ne ozira na vero,
    družbeno stopnjo ali raso
    in vidi v vsakemu človeku spoštovanja in ljubezni vredno bitje.
    Sveta ne bosta osvojila niti moč niti denar, ampak Ljubezen.
    Ljubezen, brez katere ni nič mogoče in s katero nič ni nemogoče.
    Razum nas zatajuje, stroj nas zasužnjuje,
    denar nas pohujšuje, O Gospod, reši ljubezen!
    Nebesa bi bila tu na zemlji takrat, ko bi zaspali ob misli, da so vsi ljudje srečni.
    Da bi se rešili njenih obveznosti
    – veste, težko je, ko moramo ljubiti vse! –
    smo dejavno ljubezen spravili na raven miloščine.
    Miloščina brez ljubezni je nič,
    včasih še manj kot nič, če z njo nimaš namena toliko pomagati drugim,
    ampak se bolj rešiti obveznosti.
    Važno je, da se beda drugih vtisne v naše meso, da vname našo kri, da razburi naše preveč “mirne” misli, da načne naše srce, ki je preveč zaverovano vase.
    Praviš mi: “Tudi jaz imam svoje reveže.”
    Ne, ne ti ne jaz nimava “svojih” revežev.
    Reveži niso naši. Mi smo njihovi.
    Ne moremo reči “moji reveži” kot tvoja hčerkica reče “moje punčke”.
    Ne moremo se igrati z reveži kot s punčkami.
    Ljubiti ali izginiti s sveta: ni druge izbire.
    Ljubezen pomeni predvsem v revežu odkriti človeka in ga spoštovati.
    Dobro je prav tako nalezljivo kot zlo, le da je svetlejše.
    Pripravimo epidemijo ljubezni…
    … do dneva, ko se bodo ljudje odpovedali besedam:
    “jaz”, “moje imetje”, “moji opravki”, “moje bogastvo”, in bodo v svojem srcu, ki bo končno le svobodno, dejali: imam samo to, kar sem daroval.
    Povrh vsega pa si nikar ne misli, da si s tem, če daruješ nekaj odvečnega
    in to predstavlja bolj majhno žrtev,
    razvezan dolžnosti, da ljubiš.
    Ljubiti ne pomeni darovati,
    ampak z nekom deliti.

    Knjiga Ljubezni Raoul Follerau

    Odgovori