Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   12. decembra, 2020 at 19:23

   KO SEM BILA ŠE PUNČKA, SEM ZELO RADA OPAZOVALA STAREJŠE LJUDI. LJUDI, KI JIM JE ŽIVLJENJE ZARISALO ČRTE NA OBRAZ. VENDAR SEDAJ NE MISLIM GOVORITI O ZUNANJOSTI.

   OPAZOVALA SEM STARE STARŠE, SOSEDE IN DRUGE, IMELA SEM VEDNO SPOŠTOVANJE DO NJIH, VELIKOKRAT SEM RAZMIŠLJALA , KAKO SO SE VNJIHOVIH ŽIVLJENJIH POZNALE IN ZARISALE MOČNE ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE. ŽELELA SEM , DA BI NEKAKO ŽIVELA Z NJIHOVO MILINO, POTRPEŽLJIVOSTJO, ŽIVLJENSKIMI IZKUŠNJAMI , PA TUDI SOOČENJEM S TRPLJENJEM , KI JE POVEZANO S STAROSTJO. OB SREČANJU S STAREJŠIMI SEM PRIČAKOVALA SAMO “SONCE” VSE SEM VIDELA SAMO LEPO PRI NJIH , VSE DOBRO. VENDAR PRIDE TUDI DRUGO SPOZNANJE.

   V ZADNJIH LETIH ZELO POGOSTO V POGOVORU ZASLEDIM, KAKO MOČAN STRAH JE V NJIH , KAKO ZELO SE BOJIJO BOLEZNI, DA NE BI TRPELI. KAJ DELA TA STRAH V ČLOVEKU? RES JE TEŽKO. ZA VSAKO NOVO LETO, KO SI LJUDJE PONAVADI ČESTITAJO OZ. ČESTITAMO NISEM SLIŠALA SKORAJ NOBENE DRUGE ŽELJE KOT: SAMO, DA BO ZDRAVJE, DA BI BIL ZDRAV, DA BI BILA ZDRAVA, DA NE BI TRPEL, DA NE TRPELA, ….GOVORIJO SAMO O TELESNEM ZDRAVJU.

   TO ČLOVEK SPREJME. NIKAKOR PA MI NE GREDO V GLAVO IZJAVE , KI JIH OD NEKATERIH STAREJŠIH TUDI SLIŠIMO, KI CELO IZJAVIJO, DA BI SE NAJRAJE SAMI POKONČALI, KOT PA TRPELI.

   MRAZ IN MEČ ME PRESUNE SKOZI SRCE OB TAKIH BESEDAH. NE VEM , KAJ NAJ REČEM NA TO. VEDNO SEM MISLILA, DA SO TOLIKO ODPORNI OD VSEH ŽIVLJENJSKIH PREIZKUŠENJ, DA KAJ TAKEGA NE BODO GOVORILI. NE VEM, ENOSTAVNO NIMAM BESED, NE RAZUMEM, NISEM PRIČAKOVALA TEGA. VEDNO SE RAZMIŠLJALA, DA OB VSEM TRPLJENJU, KI SO GA ŽE DALI SKOZI, NIMAJO VEČ PREBLEMA. VENDAR TEMU NI TAKO.

   BOŽJE USMILJENJE, KI ZAOBJEMA CEL SVET, NAJ SE RAZLIJE NA VSE NAS!

   Odgovori
2. Hvala says:

   12. decembra, 2020 at 18:18

   SMISEL TRPLJENJA
   ———————————————————————————————————————————————————

   O TRPLJENJU GOVORIMO KAR NAPREJ, JE ZELO PEREČA ZADEVA, KAJTI VSAK ČLOVEK BI SE TRPLJENJU RAD IZGOGNIL.

   KER JE NAŠ VZORNIK JEZUS, IN KER MORAMO POSLUŠATI NJEGOVO BESEDO, ČE ŽELIMO IZPOLNJEVATI NJJEGOV NAUK, POGLEJMO, KAJ ON PRAVI, ČE GA VPRAŠAMO ZAKAJ TRPLJENJE.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   Poglejmo, kako to opisuje pater Peter Žakelj:

   JEZUS PRAVI: “KDOR HOČE ITI ZA MENOJ, MORA VZETI VSAK DAN SVOJ KRIŽ IN HODITI ZA MENOJ”.

   KRIŽ, T.J. TRPLJENJE, JE JASEN SOPOTNIK VSAKEGA, KI ŽELI HODITI ZA JEZUSOM. ZAKAJ?
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   1. TRPLJENJE JE NAPREJ ŠOLA LJUBEZNI
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   JEZUS PRAVI, DA JE NAJVEČJA LJUBEZEN V TEM, DA KDO DA SVOJE ŽIVLJENJE ZA SVOJE PRIJATELJE . UMRETI ZA DRUGEGA JE VIŠEK TRPLJENJA. BREZ DAROVANJA NI LJUBEZNI.

   ZAKAJ SE SPRENEVEDAMO, ČEMU TRPLJENJE, SAJ JE JASNO:ČE HOČEŠ LJUBITI, MORAŠ TRPETI!.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   LJUBEZNI BREZ ODPOVEDI, ŽRTVE, UMIRANJA, TOREJ BREZ TRPLJENJA PREPROSTO NI.
   TRPLJENJE JE ŠOLA LJUBEZNI.

   2. TRPLJENJE JE ŠOLA KROTKOSTI IN PONIŽNOSTI.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   JEZUS PRAVI:”UČITE SE OD MENE, KER SEM KROTAK IN IZ SRCA PONIŽEN. JEZUS POKAŽE POT DO TE KROTKOSTI IN PONIŽNOSTI. SAM SPREJEMA NASE KRIŽ ZASRAMOVANJA IN PONIŽANJA, ČEPRAV BI SE LAHKO IZOGNIL TRPLJENJU, SAJ JE IMEL BOŽJO MOČ, V PONIŽNOSTI SPREJME VSE PONIŽANJE IN NOSI KRIŽ. ZAKAJ?
   ZATO, DA BI SE MI NE SPRENEVEDALI, ČEMU TRPLJENJE. BREZ SPREJETEGA PONIŽANJA, SE NE BOMO NAUČILI PONIŽNOSTI, BREZ TIHEGA PRENAŠANJA TRPLJENJA, NE BOMO POSTALI KROTKI. TRPLJENJE JE ŠOLA KROTKOSTI IN PONIŽNOSTI, DA BI LAHKO ŽIVELI V LJUBEZNI Z DRUGIM.

   3. TRPLJENJA JE ŠOLA SOČUTJA
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   ZAKAJ JE JEZUS PREMOGEL TOLIKO SOČUTJA DO NAJBOLJ UBOGIH?
   KER JE VES ČAS SPREJEMAL NASE TRPLJENJE: ZAVRŽENOST OB ROJTVU, SKUŠNJAVE V PUŠČAVI, NERAZUMEVANJE IN ODRNJENOST PRI OZNANJEVANJU, PREZIR IN PONIŽEVANJE NA KRIŽU. TRPLJENJE, KI JE SPREJETO IZ LJUBEZNI DO SOČLOVEKA, JE ŠOLA SOČUTJA, ZATO GA POTREBUJEMO , IN NE NAZADNJE : TRPLJENJE JE CENA ODREŠENJA.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   JEZUS TRPI, DA NAS ČE SE GA OKLENEMO OPERE NAŠIH GREHOV, DA UNIČI SMRT, KI SMO JI PO GREHU ZAPISANI. JEZUSOVO TRPLJENJE JE CENA ZA NAŠE ODREŠENJE! IN ZAKAJ NAŠE TRPLJENJE? DA ZADOSTIMO ZA SVOJE GREHE IN ČE NAM NE USPE ŠE KAJ VEČ, DA S SVOJIM TRPLJENJEM SODELUJEMO PRI JEZUSOVI ŽRTVI.

   PRIZNATI SI MORAMO, DA JE NAŠE UGANKARSTVO OKROG ISKANJA SMISLA TRPLJENJA PREDVSEM IZMIKANJE TRPLJENJU SAMEMU.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   JEZUS JE ODGOVORIL NA VPRAŠANJE ČEMU TRPLJENJE! VZEMIMO NASE SVOJ KRIŽ IN STOPIMO V ŠOLO LJUBEZNI, KROTKOSTI IN PONIŽNOSTI TER SOČUTJA.

   BODIMO POGUMNI IN S KRISTUSOM BREZ UPORA SODELUJMO PRI ODREŠENJU. NAJ BO TVOJ KRIŽ SODELOVANJE PRI ODREŠENJU TEBE IN BLIŽNJIH.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Zakaj se kar naprej sprenevedamo kot pravi pater Peter Žakelj in iščemo tisti ZAKAJ trpljenje? To počnemo, da bi se izognili trpljenju.

   Poglejmo dalje, kako bomo usmiljeni do drugih in sočutni, kako jim bomo delali dobra dela in pomagali, ČE NE BOMO IMELI SOČUTJA, KI GA DOBIMO S TRPLJENJEM, KOT JE POVEDAL JEZUS ??? Kako??? Nemogoče, ker človek, ki ni trpel, ne more pomagati sočloveku, to je potem samo brezplodno človeško govoričenje.

   Če bomo rekli Jezusu, da se želimo zveličati, ne pa pogubiti in tudi želimo, da se naši otroci in vsi najbližji, ki jih imamo radi, da se zveličajo, zakaj potem ravnamo kontra besedam, ko porivamo trpljenje stran os sebe. To delamo zato, ker smo slabotni.

   Kako se naj zveličamo in kako se naj zveličajo oni, če ne želimo sprejeti trpljenja?

   Velikokrat govorimo o LJUBEZNI. VEMO KAJ JE PRAVA LJUBEZEN, KAJ JE JEZUS POVEDAL O PRAVI LJUBEZNI.

   Sedaj bom razmišljala dalje. Za svoje otroke in svoje najbližje, za katere zatrjujemo , da jih neizmerno ljubimo in jih imamo radi, koliko izmed nas BI ŠLO NA KRIŽ, TAKO KOT JE ŠEL JEZUS , DA BI JIH REŠILI?!. KOLIKO LJUDI BI IMELO TOLIKŠNO LJUBEZEN NE SAMO V BESEDAH?!
   Kako bomo živeli v ljubezni z drugimi, če nimamo krotkosti , ki jo Jezus podeli po trpljenju. ?

   ZAPOMNITI SI MORAMO: BREZ TRPLJENJA NI ŽIVLJENJA IN NI ZVELIČANJA!

   V našem življenju se velikokrat zgodijo stvari, katerih pomena ne razumemo. Pogosto je naš prvi odziv razočaranje in upor.

   ČE SE NE POMIRIMO S SVOJO ZGODOVINO, NAM NE BO USPELO NAREDITI NITI NASLEDNJEGA KORAKA, KER BOMO VEDNO OSTAJALI TALCI SVOJIH PRIČAKOVANJ IN POSLEDIČNIH RAZOČARANJ.

   http://www.mirenski-grad.si/veliki-petek-smisel-trpljenja

   Odgovori
   • Miro says:

     12. decembra, 2020 at 19:51

     Priporočimo se Svetemu Duhu, da bi na naši življenjski poti postopoma dojemali neizmerno vrednost Gospodovega križa, saj nam ta pomaga nositi pretežni del našega življenjskega križa! Celo nekateri najbolj učeni …, tega ne morejo dojeti v globini. Tako kot je vera velik Božji dar, je tudi približevanje skrivnostim svetega križa izjemen Božji dar. Bogu hvala za vse, kar nam podarja, sami po sebi ne premoremo čisto nič!

     Odgovori
3. Hvala says:

   12. decembra, 2020 at 16:20

   Zakaj Bog ni preprečil epidemije koronavirusa

   Če je Bog vsemogočen in nas ima rad, zakaj je to dopustil?

   Bog ni nikoli obljubil, da ne bomo spoznali, kaj sta trpljenje in smrt

   Odgovori
4. Hvala says:

   12. decembra, 2020 at 16:06

   KO ČLOVEK ODIDE IZ CONE UDOBJA IN GRE POMAGAT IZ PRAVEGA SOČUTJA IN USMILJENJA, NALETI NA DOGODKE, KI JIH NI PRIČAKOVAL, AMPAK SLEJ KO PREJ SE TO ZGODI.

   LJUDJE SMO ZELO RAZLIČNI PO KARAKTERJU, IMAMO RAZLIČNE OKUSE ZA HRANO, RAZLIČNE NAVADE. PRI STAREJŠIH LJUDEH, KI JE TRPLENJE ZELO HUDO ZARADI BOLEZNI ALI ČESA DRUGEGA IN ČE TO TRPLJENJE NI POVEZANO Z GOSPODOM, SE ODRAŽA NAVZVEN DO DRUGIH LJUDI. KAŽE SE LAHKO NA VEČ NAČINOV; NAPR, KOT JEZA, NEZADOVOLJSTVO S POSTREŽBO, NEZADOVOLJSTVO Z PODANO BESEDO S STRANI LJUDI, KI NUDIJO POMOČ, TUDI KOT ODRIVANJE LJUDI, KI ŽELIJO POMAGAT, LAHKO SO IZREČENE TUDI TEŽE BESEDE, KI ZELO ŽALIJO ALI PRIZADENEJA ČLOVEKA, KI NUDI POMOČ NEKOMU.

   VSAK , KI SE JE ODLOČIL NA KAKŠEN KOLI NAČIN POMAGATI SOČLOVEKU, SE MORA S TEM SPRIJAZNITI IN VZETI ZA DOBRO, ČE PA NE MORE VZRDRŽATI , PA PAČ NE MORE POMAGATI DRUGIM.

   VSE TO JE TUDI DOŽIVELA TUDI MATI TEREZIJA IN NJENE SESTRE.

   VČASIH PRIDE DAN, KO SMO LJUDJE RESNIČNO BOLJ OBČUTLJIVI. NEKOGA ZMOTI ŽE SAM EN POGLED, KI SE MU NE ZDI SPREJEMLJIV IN JE LAHKO ZELO UŽALJEN ZARADI TEGA.

   TUDI SAMA SEM MARSIKAJ ŽE VIDELA IN DOŽIVELA. NEKATERI LJUDJE SO ZADOVOLNJI Z VSAKO POMOČJO , KI MU JO NEKDO NUDI, NEKATERI PA NE IN POTEM PRIDE GODRNJANJE ITD….. TO VSAKODNEVNO DOŽIVLAJO ZAPOSLENI V BOLNIŠNICAH IN DRUGIH USTANOVAH.

   LAHKO PRIDE TUDI DO TEŽKIH OBTOŽB, ČE NEKDO NEKAM NEKAJ ZALOŽI, POTEM PA MISLI, DA MU JE KDO KAJ ODNESEL.
   GOSPODA MORAMO PROSITI ZA POMOČ, ZA VZDRŽLJIVOST IN VZRAJNOST PRI VSAKODNEVNIH NASPROTOVANJIH PA NAJ TI PRIHAJAJO IZ KATERE KOLI STRANI ALI ČLOVEKA. ŽIVLJENJE JE SESTAVLJENO TAKO, DA PAČ GLADKO NE BO ŠLO, BREZ TRPLJENJA. ZATO JE ZA OPRAVLJANJE DOLOČENIH DEL POTREBNA VELIKA POTRPEŽLJIVOST, SKUPAJ Z GOSPODOM LAHKO NAREDIMO MARSIKAJ.

   Odgovori
5. Miro says:

   12. decembra, 2020 at 15:56

   MOLITEV, DA BI ZNALI SPREJETI BOLEZEN KOT DEL BOŽJE VOLJE!

   S spletne strani Aleteia:
   Ko zbolimo, še posebej, če gre za hujšo obliko bolezni, zelo težko sprejmemo dejstvo, da je to del Božjega načrta za naše življenje. Morda nas bo celo zamikalo, da bomo podvomili v Boga, izgubili zaupanje vanj in ga krivili za svoje trenutno stanje. Morda tega ne slišimo radi, toda pogosto se izkaže, bodisi v našem življenju ali pa v življenju svetnikov, da nas bolezen še bolj približa Bogu …

   Naslednja molitev nam lahko pomaga, da se bomo lažje sprijaznili s skrivnostno Gospodovo voljo:

   Gospod, sprejemam to bolezen iz tvojih rok in se v celoti
   predajam tvoji sveti volji, tako v življenju kot v smrti. Ne moja,
   tvoja volja naj se zgodi: kakor v nebesih, tako na zemlji.
   Gospod, vdajam se vsem bolečinam in neugodju svoje bolezni;
   moji grehi si zaslužijo še neskončno več od tega. Ti si pravičen
   Gospod in pravična je tudi tvoja sodba. Gospod, darujem ti vse
   svoje trpljenje, zdaj in v prihodnosti, da bom združen s trpljenjem
   svojega Odrešenika in z njim blagoslovljen. Gospod, večno te
   želim slaviti, v bolezni in zdravju; svoje srce in glas želim združiti
   z vso Cerkvijo, v nebesih in na zemlji, in te večno častiti. Amen

   Več o tem na:
   https://si.aleteia.org/2020/08/01/molitev-da-bi-znali-sprejeti-bolezen-kot-del-bozje-volje

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   12. decembra, 2020 at 15:06

   DANES SE SPOMINJAMO GUADALUPSKE MATERE BOŽJE!

   V Mehiki in vsej Latinski Ameriki danes praznujejo začetek guadalupske Marijine božje poti, ko se je leta 1531 na griču Tepeyac pri Mexicu Marija prikazala Janezu Didaku (Juan Dieg), zdaj blaženemu (goduje 9. decembra). Leta 1754 je bilo po izčrpnih preiskavah dovoljeno tudi bogoslužje v spomin tega dogodka. Sv. Pij X. je leta 1910 dovolil, da guadalupsko Marijo s praznikom častijo v vsej Latinski Ameriki. Papež Janez Pavel II. je ob svojem obisku Mehike v Marijinem svetišču 23. januarja 1999 določil, da praznik liturgično obhajajo odslej v vsej Ameriki. (povzeto po spletni strani: marija.si)

   Guadalupska Mati Božja, prosi za nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   12. decembra, 2020 at 14:39

   ŠESTA ZAPOVED: NE PREŠUŠTVUJ! – VSI SO V HOJI ZA KRISTUSOM, KI JE VZOR VSAK ČISTOSTI, POKLICANI, DA ŽIVIJO ČISTO ŽIVLJENJE V SKLADU S SVOJIM ŽIVLJENJSKIM STANOM … (več v nadaljevanju)

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Kakšno nalogo ima človeška oseba do svoje spolne identitete?
   Bog je ustvaril človeka kot moža in ženo z enakim osebnim dostojanstvom in vpisal vanj poklicanost k ljubezni in občestvu. Stvar vsakega je, da sprejme svojo spolno identiteto ter spozna njeno pomembnost za vso osebo, njeno specifičnost in komplementarnost (dopolnilnost).

   Kaj je čistost?
   Čistost je uspela integracija (vključitev) spolnosti v osebo. Spolnost postane resnično človeška, kadar je na pravilen način zajeta v odnos od osebe do osebe. Čistost je nravna krepost, božji dar, milost, sad delovanja Duha.

   Kaj vsebuje krepost čistosti?
   Čistost vsebuje vajo v obvladovanju samega sebe kot izraz človeške svobode, naravnane k podarjanju samega sebe. V ta namen je potrebna celovita in trajna vzgoja, ki napreduje po stopnjah rasti.

   Katera sredstva pomagajo živeti čistost?
   Na voljo so številna sredstva: božja milost, pomoč zakramentov, molitev, poznavanje samega sebe, prakticiranje askeze, prilagojene različnim položajem, uresničevanje nravnih kreposti, zlasti kreposti zmernosti, ki teži k temu, da bi z razumnostjo prežela strasti.

   Na kakšen način so vsi poklicani živeti čistost?
   Vsi so v hoji za Kristusom, ki je vzor vsake čistosti, poklicani, da živijo čisto življenje v skladu s svojim življenjskim stanom: eni živijo v čistosti ali posvečenem celibatu, odličnem načinu, kako sebe lažje predati Bogu z nerazdeljenim srcem; drugi, če so poročeni, živijo zakonsko čistost; če niso poročeni, živijo čistost v vzdržnosti.

   Kateri so glavni grehi zoper čistost?
   Grehi, ki vsak po naravi svojega predmeta hudo nasprotujejo čistosti, so: prešuštvo, masturbacija (samozadovoljevanje), nečistovanje, pornografija, prostitucija, posilstvo, homoseksualna dejanja. Ti grehi so izraz glavnega greha nečistosti. Če so zagrešeni nad mladoletnimi, so takšna dejanja še hujša, ker so napad na njihovo fizično in nravstveno integriteto (neokrnjenost).

   Zakaj šesta zapoved prepoveduje vse grehe zoper čistost, čeprav se zapoved glasi: “Ne prešuštvuj”?
   Čeprav v svetopisemskem besedilu dekaloga beremo: “Ne prešuštvuj” (2 Mz 20,14), izročilo Cerkve sledi v celoti vsem nravnim naukom Stare in Nove zaveze in razume šesto božjo zapoved tako, da zaobseže vse grehe zoper čistost.

   Kakšna je naloga civilnih oblasti do čistosti?
   Civilne oblasti, ki so dolžne podpirati spoštovanje dostojanstva osebe, morajo prispevati k ustvarjanju okolja, ugodnega za čistost. Z ustreznimi zakoni morajo preprečevati širjenje nekaterih prej omenjenih hudih prestopkov zoper čistost, da bi obvarovale zlasti mladoletne in slabotnejše.

   Katere so dobrine zakonske ljubezni, na katere je spolnost naravnana?
   Dobrine zakonske ljubezni, ki je za krščene posvečena z zakramentom zakona, so: enost, zvestoba, nerazvezljivost in odprtost za rodovitnost.

   Kakšen smisel ima zakonsko dejanje?
   Zakonsko dejanje ima dvojni smisel: smisel združitve (medsebojna podaritev zakoncev) in smisel roditve (odprtost za porajanje življenja). Nihče ne sme pretrgati neločljive povezave, ki jo je Bog hotel med dvema smisloma zakonskega dejanja, in izključevati enega ali drugega od njiju.

   Kdaj je urejanje rojstev nravno?
   Urejanje rojstev, ki predstavlja enega od vidikov odgovornega očetovstva in materinstva, je objektivno v skladu z nravnostjo, kadar ga zakonci udejanjajo brez zunanjih ukazov, tudi ne iz sebičnosti, ampak iz resnih nagibov in z metodami, ki se skladajo z objektivnimi merili nravnosti, to je z občasno vzdržnostjo in z zatekanjem k neplodnim obdobjem.

   Katera so nenravna sredstva za urejanje rojstev?
   Notranje nenravno je vsako dejanje, ki bi bodisi v predvidevanju zakonskega dejanja ali v njegovem poteku ali v njegovih naravnih posledicah hotelo služiti kot cilj ali kot sredstvo za preprečitev porajanja življenja. Taka dejanja so na primer neposredna sterilizacija ali kontracepcija.

   Zakaj sta umetna osemenitev in oploditev nenravni?
   Nenravni sta zato, ker razdružujeta dejanje roditve od dejanja, s katerim se zakonca podarjata drug drugemu; tako vzpostavljata gospostvo tehnike nad izvorom in namenom človeške osebe. Tehnike heterologne osemenitve in oploditve, pri katerih je vključena tretja oseba zunaj zakonskega para, kršijo poleg tega otrokovo pravico, da izhaja od enega očeta in ene matere, ki ju pozna, ki sta med seboj povezana z zakonom in ki imata izključno pravico, da postaneta oče in mati samo drug prek drugega.

   Kako gledamo na otroka?
   Otrok je božji dar, najodličnejši dar zakona. Ne obstaja pravica do otrok (“hočem otroka za vsako ceno”). Pač pa ima otrok pravico, da je sad zakonskega dejanja svojih staršev; otrok ima tudi pravico biti spoštovan kot oseba že od prvega trenutka svojega spočetja.

   Kaj moreta storiti zakonca, kadar nimata otrok?
   Če zakoncema, potem ko sta izčrpala vsa zakonita medicinska sredstva, ni bil podarjen otrok, moreta izkazovati svojo velikodušnost tako, da varujeta ali posvojita otroke ali spolnjujeta zahtevna opravila služenja bližnjemu. Na ta način postaneta v bogati meri duhovno rodovitna.

   Katere so kršitve dostojanstva zakona?
   Takšne kršitve so: prešuštvo, ločitev zakona, mnogoženstvo, krvoskrunstvo (incest), svobodna zveza (konvivenca ali skupno prebivanje, konkubinat ali priležništvo), zakonsko dejanje pred zakonom ali zunaj njega.

   (Kompendij KKC, 487-502)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Janez says:

   12. decembra, 2020 at 13:07

   Družina Sveta Mati Terezija: »Če bom kdaj svetnica, bom svetnica ‘teme’.«
   23. 9. 2007 | Marjan Pogačnik | Duhovnost

   Podrobnejše razkritje mističnega življenja kalkutske svetnice matere Terezije in njene »noči vere«
   Celo človek, tako poln vere, upanja in ljubezni, kot je bila mati Terezija, je »trpel zaradi božje tišine«, je 1. septembra v Loretu dejal papež Benedikt XVI., ko je nagovoril množico mladih. Tudi drugi svetniki in svetnice so dožovčjči različne preizkušnje in težkoče, ker je tako hotel Bog in ker so bili tako kot Romarji v Nebeško Večnost prekaljeni in utrjeni v Veri, Pravičnosti in Bogaboječnosti. Ni Odrešenja brez preizkušenj in trpljenja, saj je trpel za vnas tudi naš Odrešenik Jezus Kristus.

   Papež je o preizkušnji kalkutske svetnice spregovoril prav v času, ko je izšla knjiga o notranjem duhovnem življenju matere Terezije, ki je v Združenih državah in drugod po svetu, tudi v nekatoliškem tisku, naletela na velik odmev. Delo z naslovom »Mother Teresa: Come Be My Light« – Mati Terezija: Pridi, bodi moja luč je uredil p. Brian Kolodiejchuk iz reda misijonarjev ljubezni, postulator za razglasitev matere Terezije za svetnico, ki je napisal tudi spremno besedilo. V knjigi so objavljena pisma, ki jih je redovnica, ki je umrla pred desetimi leti in je bila leta 2003 razglašena za blaženo, napisala v različnih časovnih obdobjih svojim duhovnim voditeljem. Njeni zapisi potrjujejo, da je zelo dolgo doživljala hudo notranjo preizkušnjo. O tem vidiku njenega notranjega doživljanja so v Vatikanu ob razglasitvi za blaženo v uradni biografiji zapisali: »Obstaja junaška plat te velike žene, ki je bila razkrita šele po njeni smrti. Njeno notranje življenje, skrito pred očmi vseh, skrito celo tistim, ki so ji bili najbližji, je bilo zaznamovano z izkušnjo globokega, bolečega in neznosnega občutka ločenosti in celo zavrženosti od Boga, skupaj z rastočim hrepenenjem po njegovi ljubezni. To svojo notranjo izkušnjo je sama imenovala ‘tema’. Boleča noč njene duše, ki se je začela približno takrat, ko je začela svoje delo za uboge in ga nadaljevala do konca življenja, je mater Terezijo vodila v še globljo združenost z Bogom. Po temi je bila mistično deležna Jezusove žeje, njegovega bolečega in gorečega hrepenenja po ljubezni pa tudi notranjega obupa ubogih.«

   Med največjimi mistiki
   Kalkutska svetnica je svet pretresla z gorečo ljubeznijo do Boga in ljudi, še zlasti najbolj zapuščenih, in z izjemno rodovitnostjo – ustanovila je okoli 550 domov za uboge v več kot 130 državah, število njenih redovnikov in redovnic pa se je še po smrti s 3850 povzpelo na 4800. Odslej jo poznamo tudi po noči vere, ki njenemu duhovnemu življenju in rodovitnosti daje še drugačen pečat. Papeški pridigar Raniero Cantalamessa v članku v časniku Avvenire (28. avgusta letos) poudarja, da notranje preizkušnje »ne zmanjšujejo veličine matere Terezije, ampak jo samo še povečujejo in jo postavljajo ob bok največjim krščanskim mistikom«.

   Ključ, ki odpira skrivnost duhovnega življenja matere Terezije, je njena strastna ljubezen do Jezusa, pravi postulator Kolodiejchuk. Sama je o obdobju po odhodu iz rodnega Skopja in vstopu k sestram loretinkam zapisala: »Gorela sem od hrepenenja, da bi ga ljubila, kakor ga doslej še nihče ni ljubil«. Znamenje posebne ljubezni do Jezusa je bila zaobljuba, ki jo je pet let po večnih zaobljubah na spovednikovo dovoljenje napravila leta 1942 med duhovnimi vajami. Obljubila je, da Bogu ne bo nikoli ničesar odrekla; če bo to storila, pa bo to imela za smrtni greh. Kot je pozneje pojasnila, je »Jezusu hotela dati nekaj zelo lepega, nekaj brez pridržka«. Ta zaobljuba je bila središčna v njenem duhovnem življenju in ji je tudi dajala moči v obdobjih preizkušenj. Nanjo je gledala kot na sveto zvezo, ki jo je združevala z Ženinom.

   Ta je njeno obljubo vzel zares. Kot pričajo njena pisma, je po 10. septembru 1946 imela vrsto notranjih mističnih pogovorov z Jezusom. Prosil jo je, naj ustanovi popolnoma novo redovno skupnost, povsem posvečeno služenju najbolj ubogim med ubogimi. Dve ohranjeni Terezijini pismi govorita o tem, da je bil Terezijin odziv na Jezusovo povabilo zelo človeški. Strah jo je bilo, da bo to, za kar jo Jezus prosi, zelo težko. »Misel, da bi jedla, spala, živela kot Indijci, me je navdala s strahom,« je zapisala. Ljudje bodo mislili, da je nora, si je govorila. Vendar je Jezus s svojo prošnjo vztrajal. »Potem sem znova zaslišala zelo jasen glas: Vedno si govorila: ‘Stori z menoj, kar želiš.’ Zdaj hočem to storiti. Zdaj mi pusti, moja nevestica, moja mala. Ne boj se. Vedno bom s teboj. Trpela boš in zdaj trpiš, toda če si moja mala nevesta, nevesta križanega Jezusa, boš morala nositi te viharje v srcu. Pusti, da storim. Ne odklanjaj mi. Ljubeče mi zaupaj, slepo mi zaupaj’.«

   Občutek zapuščenosti in hrepenenje, ki boli
   Kmalu po tem, ko ji je nadškof Perier januarja 1948 dal dovoljenje, da začne živeti med najbolj ubogimi na ulicah Kalkute, se je spremenilo tudi njeno notranje doživljanje. Če je še pred tem čutila tesno združenost z Jezusom, tega občutka zdaj ni bilo več. »Kot da bi se mi moj Gospod do konca podaril. Toda sladkost in tolažba in združenje teh šestih mesecev so prehitro minili,« je zapisala p. Neunerju. Naenkrat se je čutila samo, ločeno od Ženina, po katerem je tako hrepenela. Ostala sta ji le še predanost in slepo zaupanje.

   »V duši čutim le strašno bolečino izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares,« beremo v enem izmed njenih pisem. V drugem pa je zapisala: »To strašno hrepenenje še naprej raste in čutim, kot da se bo nekoč nekaj v meni zlomilo. In potem ta tema, ta osamljenost, ta občutek strašne samote. In vendar hrepenim po Bogu. Hrepenim, da bi ga ljubila z vsako kapljico življenja v sebi. Hočem ga ljubiti z globoko osebno ljubeznijo.« »V moji duši je toliko protislovja, globoko hrepenenje po Bogu, tako globoko, da boli, nenehno trpljenje – hkrati pa občutek, da nisem zaželena od Boga, da sem zavržena, prazna, brez vere, brez ljubezni, brez gorečnosti …«

   Kljub tem strašnim občutkom se je še naprej izročala Bogu: »Tema je tako temna in bolečina tako boleča, toda sprejmem, kar koli mi daje, in dajem, kar koli vzame.«

   Temna noč vere
   V tem doživljanju matere Terezije ni težko prepoznati značilnega znamenja za to, kar po svetem Janezu od Križa učitelji mistike običajno imenujejo temna noč vere, pravi papeški pridigar Cantalamessa. Na poti duhovne rasti obdobja duhovne preizkušenosti ali »noči čutov«, kot jih tudi imenuje sv. Janez od Križa, niso neobičajen pojav, še zlasti pa so značilna za nekatere svetnike. V teh preizkušnjah se prečiščuje vera, to pa dušo vodi k popolnejši povezanosti z Bogom in večji nenavezanosti na stvari. »Zapuščeni smo tako,« noč vere opisuje Johannes Tauler, »da nimamo več zavesti Boga in pademo v tesnobo, da ne vemo, ali smo bili kdaj koli na pravi poti, pa tudi ne, ali Bog sploh obstaja, ali smo sami živi ali mrtvi. Prevzame nas čuden strah, zdi se, da se je vse na svetu uperilo proti nam. Nimamo več izkušnje ali zavedanja Boga, toda tudi do vsega drugega čutimo odpor in zdi se, da smo ujeti med dve steni.«

   Od samega začetka reda misijonark ljubezni je bila notranja tema sopotnica matere Terezije, je v pogovoru za Družino (št. 32/2003) in Božje okolje (št. 4/2003) povedal postulator p. Kolodiejchuk. Pisma, ki jih je napisala v petdesetih in šestdesetih letih, pričujejo o močni bolečini, ki jo je čutila zaradi velike želje po Bogu. Do premora v njeni preizkušnji je prišlo leta 1958, ko je zmagovito zapisala: »Danes je moja duša polna ljubezni, polna neizrazljivega veselja in neprekinjene združenosti v ljubezni«, vendar je ta predah trajal le nekaj tednov. Kasneje je o svoji temi pisala veliko manj, saj se je navadila živeti z njo. Še v sedemdesetih in osemdesetih letih se je o tem pogovarjala z duhovnimi voditelji. Dve leti pred smrtjo je dejala, da je prejela čudovit dar od Boga, da mu je lahko podarila praznino, ki jo je čutila. Kolikor vemo danes, pravi p. Kolodiejchuk, je mati Terezija ostala v stanju »temne« vere in popolne predanosti vse do smrti.

   Popoln molk o notranji preizkušnji
   Mati Terezija je o svoji preizkušnji molčala. Bala se je, da bi z govorjenjem o svojem notranjem doživljanju pozornost pritegnila nase. Škofa Periera iz Kalkute je prosila, naj drugemu škofu ničesar ne pove o mistični razsežnosti njenega življenja in nastanku reda, »kajti če bodo ljudje poznali začetek, se bodo osredotočili name in ne na Jezusa.« Ponavljala je: »Božje delo. To je božje delo.« Celo njej najbližji niso ničesar slutili. Po njenih navodilih naj bi duhovni voditelj uničil vsa njena pisma, vendar so se nekatera ohranila, ker je z njenim dovoljenjem nekatera skopiral za nadškofa in kasnejšega kardinala Lawrenca Picachyja, tako da so jih našli pri njem po njegovi smrti. Mati Terezija je s prikrivanjem lastnega doživljanja po besedah Raniera Cantalamesse na junaški način uresničila izrek puščavskih očetov, da je ne glede na to, kako veliko je trpljenje, naša zmaga nad njim v molku.

   Kot pravi p. Kolodiejchuk, so jo notranje preizkušnje ohranjale v ponižnosti. Čeprav je dobivala nagrade in bila deležna izjemne medijske pozornosti, je govorila, da se je to ne dotakne, ker hoče samo Jezusa. »Notranje trpljenje je bilo tako veliko, da vsa reklama in vse govorjenje name ni imelo nobenega učinka,« je dejala. Doživljanje notranje teme petdeset let je nekaj izjemnega tudi v primerjavi z drugimi svetniki, ker kaže na silno vero, kar je bila poleg ljubezni po besedah postulatorja ena izmed največjih njenih kreposti. To pa ji je bilo mogoče – kot je odgovorila v nekaj intervjujih na vprašanje, kako to zmore –zato, ker je prejemala Jezusa v evharistiji in našla moč v maši, molitvi, rožnem vencu.

   Mati Terezija je vzdržala hudo notranje trpljenje. »Pravijo, da ljudje v peklu trpijo večne bolečine zaradi izgube Boga; vse to trpljenje bi prestali, če bi imeli le malo upanja na to, da bodo nekoč posedovali Boga. V svoji duši čutim ta strašni občutek izgube Boga, ki mu ni mar zame, Boga, ki ni Bog, Boga, ki ne obstaja zares.« Terezijino doživljanje nam pomaga razumeti sv. Katarina iz Genove, ki trpljenje duš v stanju notranje »teme« primerja s trpljenjem v vicah in pravi, »da je tako veliko, da ga je mogoče primerjati le s trpljenjem v peklu«, da pa je v njej »silno zadoščenje«, ki ga je mogoče primerjati le »z zadoščenjem svetnikov v nebesih«. Tudi po besedah Cantalamesse je napačno misliti, da je takšno življenje svetnikov zgolj trpljenje. V globini duš uživajo mir in veselje, ki sta neznana drugim ljudem in se rojevata iz gotovosti, da živijo po Božji volji, ki je močnejša, kot so dvomi.

   Odžejati Jezusovo žejo
   Kot pravi postulator Kolodiejchuk, je vse življenje matere Terezije in smisel njenega reda mogoče povzeti v en stavek – odžejati neskončno Kristusovo žejo na križu zaradi ljubezni in duš. Jezus je žejen naše ljubezni do njega, ki jo pokažemo s tem, pravi postulator, da mu damo svoje življenje in ga prepoznamo in ljubimo v najbolj ubogih. Na njegovo žejo za dušami pa odgovorimo tako, da postanemo kanal milosti za druge in napravimo božje sočutje navzoče.

   Tudi na svojo notranjo preizkušnjo je mati Terezija gledala kot na način, kako lahko poteši Jezusovo žejo na križu: »Če ti moja bolečina in moje trpljenje, moja tema in ločenost od tebe dajo vsaj kapljo tolažbe, moj Jezus, stori z menoj, kar hočeš … Vtisni trpljenje svojega srca v mojo dušo in v moje življenje … Rada bi odžejala tvojo žejo z zadnjo kapljo krvi, ki jo najdeš v meni. Ne skrbi, da bi se moral kmalu vrniti: pripravljena sem čakati nate vso večnost.«

   Njeno notranje trpljenje po besedah p. Kolodiejchuka ni toliko notranje očiščevanje kot zadoščevanje za grehe drugih. Sama je govorila, da je največje uboštvo v tem, da se čutimo neljubljene, nezaželene, odvečne, in prav to je sama izkušala v odnosu z Jezusom. Trpljenje za druge je bilo po besedah p. Kolodiejchuka del njene karizme za najbolj uboge. V trpljenju se ni poistovetila le z duševnim in gmotnim uboštvom, marveč se je poistovetila z neljubljenimi, osamljenimi, zavrženimi tudi na notranji ravni. Cantalamessa meni, da mati Terezija s svojo temo stoji na strani »poštenih« ateistov, tistih, ki božjo tišino doživljajo kot boleče breme in ki izkušajo bivanjski strah in popolno pomanjkanje smisla. »Želim si živeti v tem svetu ljudem, ki so daleč od Boga, ki so se obrnili tako daleč stran od Jezusove luči, jim pomagati, vzeti nase nekaj njihovega trpljenja.« To njeno naravnanost povzema tudi stavek, v katerem postulator vidi njen povzetek njenega poslanstva: »Če bom kdaj postala svetnica, bom zagotovo svetnica ‘teme’. Nenehno bom odsotna iz nebes, da bi bila luč tistim, ki so v temi na zemlji.«

   Gospod Prosim nauči nas Moliti in Pomnoži nam Vero. Pomagaj nam, da bomo delali vse prav in živeli pravično po Evangeliju. Hvala Ti Gospod, ki Živiš in Kraljuješ Vekomaj. Amen. Božja Ppomoč in Usmiljenje Ostani Vedno z Nami.

   Odgovori
9. Janez says:

   12. decembra, 2020 at 12:54

   Papež Frančišek o Božjem kraljestvu: Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta

   Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

   Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
   Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

   Kaj je nebeško kraljestvo?
   Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

   Kako najti Božje kraljestvo?
   Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

   Papež Frančišek

   François Pollien: V duhu Jezusovih blagrov na Gori vsem ljudem

   Pusti Jezusu, da s svojim Duhom udejanja v tebi grešni in ubogi človek svoje blagre. Pusti mu, da hodi po svojih potih k tebi, zato da ti prinese svoje radosti in upanje. Pusti mu, da ti pomaga in te poveličuje, zato da bo v tebi poveličeval svojega Očeta. Pusti mu, da te prečka v vseh smereh in v vseh globinah, zato da bo tvoje bitje edinole in v celoti njegovo. Pusti mu, da použije tvoje življenje v svojo enost. Naj On deluje v tvojih čutilih, v tvojem srcu, v tvojem duhu, dokler mu ne boš po končanem delu mogel reči: »Vse je dovršeno« – ter boš izročil svojega duha v njegove roke (prim. Jn 19, 30; Lk 23, 46). Najprej – v tvojih čutilih. Naj jih On ozdravlja, s tem da izbrisuje sleherno možno sled zgrešene mikavnosti, onemoglosti, nerednosti, strastnosti. Moral bo izvršiti dolgotrajne in težavne spremembe in operacije, da bi dosegel najgloblje korenine. […] Toda ne boj se ničesar; saj veš, da si v rokah Njegove Ljubezni. Tvoja prizadevnost mora biti usmerjena k temu, da boš prišel iz topilnika očiščen kot najbolj prečiščeno zlato. Poslušaj ga, ko ti govori: Svetujem ti, da kupiš od mene v ognju očiščenega zlata, da obogatiš, in belih oblačil, da se oblečeš in se ne pokaže sramota tvoje nagote, in mazila, da si pomaziliš oči, da bi videl. Svarim in pokorim tiste, ki jih ljubim. Bodi torej goreč in se spreobrni. Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj. Kdor zmaga, mu bom dal, da z menoj sede na moj prestol, kakor sem tudi jaz zmagal in sem s svojim Očetom sedel na njegov prestol. Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam (Raz 3, 18–22).

   Prepusti Gospodu svoje srce, da bo v njem dokončno vzpostavil nežnost in velikodušnost; da ga bo mogel povrniti k tisti prvotni čistosti, ki mu je ni kalila nobena ustvarjena navezanost, ko ga ni zavirala nobena onemoglost. Naj v njem hipoma uniči vse moči, tako da jim odvzame vsak človeški način ljubezni ter jim nazadnje podari edino obliko ljubezni, ki pristaja krščanskemu srcu: ljubiti Boga v Bogu in ljubiti vse stvari v Bogu. Stiskalnica bo imela strašansko delo; morala bo hudo stiskati, da bo priteklo žlahtno vino v svoji božanski čistosti – vino, ki razveseljuje Božje srce. Toda kakšno zmagoslavje, ko bodo končno iztisnjeni v stiskalnici prazni strahovi in prazne ljubavi, pa se bo tvoje srce dvigalo iznad vseh slabosti, navdano z blaženo čistostjo, zmožno vseh gledanj, s prosojno ljubeznijo, vredno večnih objemov. Končno je na vrsti tvoj duh Človek. Tudi tvoj duh se bo moral podvreči nekaterim skrajno zahtevnim končnim spremembam. Sveti Pavel ti bo povedal, zakaj: Zatorej odslej nikogar ne poznamo po mesu. In če smo po mesu poznali Kristusa, ga pa zdaj tako več ne poznamo. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev: staro je prešlo, glejte, nastalo je novo (2 Kor 5, 16–17).

   Nov Človek ali Homo Novum. Stare stvari so minile, morale so miniti; vse so minile, kajti vse je moralo postati novo in drugačno. Stare stvari so tvoja človeškost; za tvojega duha pa so naravni načini spoznavanja: to, kar apostol imenuje poznavanje po mesu. To je tvoj način spoznavanja v človeški luči. Da pa bo tvoj duh prenovljen v Božji luči, mora dopustiti, da mu Bog ugasi vso to človeško luč – na enak način, kot kakšen mojster zadolži svojega vajenca, naj se odvadi lastnih delovnih prijemov, zato da ga bo priučil novim, ki bodo strokovni in pravilni. Če bi dopustil starim šegam, da se primešajo čistim strokovnim navadam, ne bo nikoli izšolal dobrega in veščega delavca. Takšen je torej tvoj položaj – pred tvojim lastnim obrazom. Ti je jasen in razumljiv? Prav, potem pa voljno opusti vse dosedanje učenjo znanje in delovne izkušnje, zato da boš vedel vse; pusti vnemar vse, kar pripada tvojemu dosedanjemu življenjskemu načinu in slogu, da se navzameš Božjega. Naredi prostor Bogu, da Te obsije Božja Ljubezen in Božja Milost, ki ne mine nikdar! Prosi in moli, da pride Gospod in te obžari ter te blagoslovi.
   (Pollien kartuzijan, La pianta di Dio, odlomek )

   Odgovori
10. Hvala says:

    12. decembra, 2020 at 12:35

    PRIMOŽ KREČI ZA DANAŠNJI EVANGELIJ UPORABI NASLEDNE BESEDE: ČIM RAJE IMAM JEZUSA, TEMBOLJ DOJEMAM NEIZBEŽNOST ŽRTVE, S KATERO JE POVEZANA NJEGOVA LJUBEZEN.

    DANES GODUJE SVETNICA _SVETA IVANA FRANČIŠKA DE CHANTAL (ŠANTALSKA)

    PRAVI: “ZVESTOBA BOGU JE V POPOLNI VDANOSTI NJEGOVI SVETI VOLJI IN V PRENAŠANJU VSEGA, KAR NJEGOVA DOBROTA DOPUŠČA V NAŠEM ŽIVLJENJU, TER V IZPOLNJEVANJU VSEH NAŠIH DOLŽNOSTI, ŠE POSEBEJ MOLITVE; Z LJUBEZNIJO IN ZARADI LJUBEZNI. ”

    “V MOLITVI SE MORAMO Z NAŠIM GOSPODOM POGOVARJATI ZELO PREPROSTO, PO DOMAČE, MU POVEDATI KAKŠNE SO NAŠE POTREBE, PRI TEM PA OSTATI UBOGLJIV ZA VSE, KAR ŽELI MORDA IZ NAS”.

    “MISLIM, DA JE ŠE ENO MUČENIŠTVO, MUČENIŠTVO LJUBEZNI. BOG OHRANJA PRI ŽIVLJENJU SVOJE SLUŽABNIKE IN SLUŽABNICE, DA SE ŽRTVUJEJO ZA NJEGOVO ČAST. MISLIM, DA SO HČERE OBISKANJA POKLICANE ZA TAKO MUČENIŠTVO…..

    RECITE BOGU VEDNO DA, PA GA BOSTE DOŽIVLJALE. BOŽJA LJUBEZEN NAMREČ ZABODE SVOJ MEČ V NAJBOLJ SKRITE GLOBINE DUŠE IN NAS LOČI OD NAS SAMIH….TO MUČENIŠTVO TRAJA OD TRENUTKA, KO SE PODARIMO BOGU BREZ PREDRŽKA, PA DO KONCA ŽIVLJENJA. TO VELJA SAMO ZA VELIKODUŠNE OSEBE, KI V ZVESTOBI BOŽJI LJUBEZNI NIČESAR NE OBDRŽIJO ZASE.”

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/A79B924376A62E49C125706700380B1E

    Odgovori