Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   14. decembra, 2020 at 17:11

   FAVSTINA KOWALSKA JE REKLA:”VELIKA LJUBEZEN LAHKO MAJHNE STVARI SPREMENI V VELIKE IN SAMO LJUBEZEN DAJE NAŠIM DELOM VREDNOST. ČIM BOLJ POSTAJA NAŠA LJUBEZEN ČISTA, TEM MANJ NAS BO RAZJEDAL PLAMEN TRPLJENJA, KI ZA NAS PRENEHA BITI TRPLJENJE. POSTANE NAM RADOST. PO BOŽJI MILOSTI SEM ZDAJ PREJELA TAKO RAZPOLOŽENJE SRCA, DA NIKOLI NISEM BOLJ SREČNA KOT TAKRAT, KO TRPIM ZA JEZUSA, KI GA LJUBIM Z VSAKIM VZGIBOM SRCA (Dn 302).

   Odgovori
2. Hvala says:

   14. decembra, 2020 at 15:57

   VEČ PREMIŠLJUJMO O JEZUSOVEM TRPLJENJU TER SI PRIZNAJMO: TO JE STORIL ZAME! TUDI, ČE BI JAZ BIL (a) EDINA OSEBA NA SVETU, BI JEZUS SPREJEL TO TRPLJENJE, SPREJEL BI GA ZAME.

   JEZUS, KI JE IZBRAL HOJO PO TEJ POTI, NAS KLIČE, DA MU SLEDIMO PO ISTI POTI PONIŽANJA, KO V DOLOČENIH TRENUTKIH ŽIVLJENJA NE NAJDEMO IZHODA IZ NAŠIH TEŽAV, KO SE POGREZAMO V NAJTEMNEJŠO NOČ, JE TO TRENUTEK NAŠEGA POPOLNEGA PONIŽANJA IN IZNIČENJA, JE URA, KO DOŽIVLJAMO, DA SMO KRHKI IN GREŠNIKI. IN SAMO V TEM TRENUTKU NE SMEMO ZAMASKIRATI NAŠEGA PORAZA, AMPAK SE ZAUPNO ODPRETI ZA UPANJE V BOGA, KOT JE TO STORIL JEZUS. VZEMIMO V ROKE KRIŽ IN GA MNOGOKRAT POLJUBIMO IN RECIMO: “HVALA JEZUS, HVALA GOSPOD “. (papež Frančišek Mirenski grad).

   http://www.mirenski-grad.si/bog-zmaguje-v-porazu

   Res je, porazov in slabosti ne smemo zamaskirati , se jih izogibati oz. jih ne priznavati , ampak jih izročiti Jezusu, prositi za pomoč.
   Vedno poudarjam, da je z Jezusom potrebno tesno sodelovanje, moramo se pogovarjati z Njim , Ga spraševati itd. Ko sama naletim vsakodnevno na življenjske izzive, najprej pogledam in vprašam Jezusa, kaj On misli o tem in tem; kakšen je Njegov pogled na situacijo itd….Za mene je prvo to, kaj On misli in kaj On reče, ne kaj jaz mislim in kaj jaz rečem.

   Odgovori
3. Miro says:

   14. decembra, 2020 at 13:27

   V ADVENTNEM RAZPOLOŽENJU SPREJEMAMO BLAGOVEST: GOSPOD JE BLIZU! DA BI ŽE PRIŠEL!

   Gospod je blizu! Sama beseda »blizu« je sicer kratka, toda tako polna vsebine! Blizu nam je nekdo, če ga lahko pokličemo. Blizu nam je nekdo, če nam je na neki način dosegljiv. Kot bi bil pred vrati. Ni še čisto tu, je pa navzoč v duši kot tisti, ki prihaja. Že vidimo znamenja njegovega prihoda, o čemer nam govori Božja beseda.

   »Pojdite in sporočite Janezu, kar slišite in vidite: slepi spregledujejo, hromi hodijo, gobavi so očiščeni, gluhi slišijo, mrtvi so obujeni, ubogim se oznanja evangelij« (Mt 11, 4-5). »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,15).

   V adventnem razpoloženju sprejemamo blagovest: Gospod je blizu! Da bi že prišel! Kako značilna je za prvo Cerkev ta skoraj nepotrpežljiva prošnja, to hrepenenje po Gospodovem ponovnem prihodu.

   (delno povzeto po knjigi Kruh besede, p. Alojz Bratina)

   Prosimo Gospoda za duhovno moč, da bi se po besedi apostola sv. Pavla vedno veselili, nepretrgoma molili in v vsem bili hvaležni!

   Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

   Odgovori
4. Miro says:

   13. decembra, 2020 at 16:01

   NEDELJA »VESELJA« ZAZNAMUJE PREHOD IZ PRVEGA, PRETEŽNO STROGEGA IN SPOKORNEGA DELA ADVENTNEGA ČAS, V DRUGI DEL, KJER JE V OSPREDJU PRIČAKOVANJE BLIŽINE BOŽJEGA ODREŠENJA!

   3. ADVENTNA NEDELJA (B) – ZMERAJ SE VESELITE V GOSPODU!

   Današnji odlomki Božje besede: Iz 61,1–2a.10–11; 1 Tes 5,16–24; Jn 1,6–8.19–28

   Razmišljanje p. Raneira Cantalamessa:
   V središču evangelija tretje adventne nedelje v vseh treh bogoslužnih letih je podoba Janeza Krstnika, ki ga Jezus označi, da je »več kakor prerok«. Mi smo Janezu Krstniku in njegovemu oznanilu posvetili razmišljanje pretekle nedelje. Današnji evangelij prinaša isto »pričevanje« Predhodnika ( »Glas vpijočega v puščavi …« ), z eno samo spremembo, da nam ga tokrat predstavi evangelist Janez, zadnjič pa ga je Marko.

   To nam omogoča, da izpostavimo neko drugo temo, ki jo najdemo v berilih in je dala celo ime tej nedelji. Tretja adventna nedelja se imenuje nedelja »veselja« in zaznamuje prehod iz prvega, pretežno strogega in spokornega dela adventnega časa, v drugi del, kjer je v ospredju pričakovanje bližine odrešenja. Poimenovanje tretje adventne nedelje prihaja od vabila »veselite se« (gaudete), ki ga slišimo na začetku maše.

   »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se … Gospod je blizu« (Flp 4,4–5).

   Toda tema veselja prevladuje tudi v drugih odlomkih Božje besede. V prvem berilu slišimo vzklik preroka: »Silno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu.«

   Psalm po berilu je Marijin slavospev, pri katerem ponavljamo odpev: »Moja duša se raduje v mojem Bogu.« Drugo berilo pa se začenja s Pavlovimi besedami: »Bratje, zmeraj se veselite.«

   Daljše besedilo razmišljanja p. Raneira Cantalamessa na:
   https://www.kapucini.si/poslanstvo/cantalamessa

   MOLIMO:
   Gospod Jezus, Gospodar luči in teme, pošlji svojega Svetega Duha
   nad naše priprave na božič. Mi, ki imamo toliko opravkov, iščemo
   miren kotiček, da bi lahko vsak dan prisluhnili Tvojemu glasu. Mi,
   ki nas tare toliko skrbi, se veselimo Tvojega prihoda na zemljo.
   Mi, ki smo tako obilno blagoslovljeni, hrepenimo po popolni radosti
   Tvojega kraljestva. Mi, ki imamo obtežena srca, iščemo radost Tvoje
   navzočnosti.Mi smo Tvoje ljudstvo, ki tavamo v temi in iščemo luč.
   Tebi kličemo: »Pridi, Gospod Jezus!«
   (molitev napisal katoliški duhovnik Henri Nouwen, vir: Aleteia)

   Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

   Odgovori
5. Miro says:

   13. decembra, 2020 at 12:22

   SEDMA ZAPOVED: NE KRADI! – GRE ZA VESOLJNO NAMENITEV IN RAZDELITEV DOBRIN, ZASEBNO LASTNINO TER SPOŠTOVANJE OSEB, NJIHOVIH DOBRIN IN NEOKRNJENOSTI STVARSTVA!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Za kaj gre v sedmi zapovedi?
   Gre za vesoljno namenitev in razdelitev dobrin, zasebno lastnino ter spoštovanje oseb, njihovih dobrin in neokrnjenosti stvarstva. Cerkev vidi v tej zapovedi utemeljen tudi svoj družbeni nauk, ki obsega pravilno ravnanje v gospodarstvu in družbenem življenju ter pravico in dolžnost človeškega dela, pravičnost in solidarnost med narodi, ljubezen do ubogih.

   Pod kakšnimi pogoji obstaja pravica do zasebne lastnine?
   Pravica do zasebne lastnine obstaja pod pogojem, da je bila pridobljena ali prejeta na pravičen način in da vesoljna namenitev dobrin za zadovoljitev osnovnih potreb vseh ljudi prvenstveno ostane.

   Kakšen je namen zasebne lastnine?
   Namen zasebne lastnine je zagotavljati svobodo in dostojanstvo posameznih oseb. Pomaga naj jim zadostiti osnovne potrebe tistih, za katere so odgovorni, in stati ob strani tudi drugim, ki živijo v stiski.

   Kaj ukazuje sedma zapoved?
   Sedma zapoved ukazuje spoštovanje tuje dobrine s tem, da izvršujemo dela pravičnosti in ljubezni, zmernosti in solidarnosti. Prav posebej ta zapoved zahteva spoštovanje danih obljub in sklenjenih pogodb; popravo storjene krivice in vrnitev krivično prisvojenega; spoštovanje neokrnjenosti stvarstva, tako da pametno in zmerno uporabljamo zaklade zemlje, rastline in živali po vsem svetu, s posebno pozornostjo do vrst, ki jim grozi izumrtje.

   Kakšen odnos mora imeti človek do živali?
   Človek mora ravnati z živalmi, ki so od Boga ustvarjena bitja, z dobrohotnostjo. Izogiba naj se tako pretirane ljubezni do njih kakor tudi njihove nerazsodne uporabe, zlasti pri znanstvenih poskusih, ki prestopajo razumne meje in povzročajo odvečne bolečine živalim.

   Kaj prepoveduje sedma zapoved?
   Sedma zapoved prepoveduje predvsem tatvino, ki je samovoljna prilastitev dobrine koga drugega zoper upravičeno lastnikovo voljo. To se dogaja tudi z izplačevanjem nepravične plače; s špekuliranjem glede vrednosti dobrin, da bi iz njih potegnili dobiček na škodo drugih; s ponarejanjem čekov in računov. Dalje prepoveduje utajo davkov in trgovske prevare, prostovoljno povzročanje škode pri zasebni ali javni lastnini. Prepoveduje tudi oderuštvo, korupcijo, zasebno zlorabo družbenih dobrin, nalašč slabo izvršena dela kakor tudi razsipnost.

   Kakšna je vsebina socialnega nauka Cerkve?
   Socialni nauk Cerkve je organski razvoj evangeljske resnice o dostojanstvu človeške osebe in o njeni družbeni razsežnosti. Vsebuje načela za razmišljanje, oblikuje kriterije za presojanje, daje napotke in smernice za delovanje.

   Kdaj Cerkev poseže vmes na socialnem področju?
   Cerkev poseže vmes s tem, da izreka nravno sodbo v gospodarski in družbeni zadevi, kadar to zahtevajo osnovne pravice osebe, skupnega blagra ali zveličanja duš.

   Kako naj se vzpostavi socialno in ekonomsko življenje?
   V skladu z lastnimi metodami naj se v okviru nravnega reda in socialne pravičnosti tako vzpostavi, da bo v službi celega človeka v njegovi neokrnjenosti in vse človeške skupnosti. Človek mora biti začetnik, središče in cilj ekonomskega in socialnega življenja.

   Kaj nasprotuje družbenemu nauku Cerkve?
   Družbenemu nauku Cerkve nasprotujejo ekonomski in družbeni sistemi, ki teptajo temeljne pravice osebe ali imajo dobiček za izključno pravilo in poslednji cilj. Zato Cerkev zavrača ideologije, pridružene v modernih časih “komunizmu” ali ateističnim in totalitarnim oblikam “socializma”. Cerkev poleg tega zavrača individualizem in absolutno prednost tržne zakonitosti nad človeškim delom v praksi “kapitalizma”.

   Kakšen pomen ima delo za človeka?
   Delo je za človeka dolžnost in pravica, po njem sodeluje z Bogom Stvarnikom. Ko namreč oseba dela z zavzetostjo in pristojnostjo, dovršuje zmožnosti, vpisane v njegovo naravo, časti Stvarnikove darove in prejete talente, vzdržuje sebe in svoje domače, služi človeški skupnosti. Delo more biti vrhu tega sredstvo posvečenja in sodelovanja s Kristusom za zveličanje drugih.

   Do kakšnega dela ima vsak človek pravico?
   Dostop do varnega in poštenega dela mora biti brez krivične diskriminacije odprt vsakemu človeku, ob spoštovanju svobodne ekonomske pobude in pravega plačila.

   Kakšna je odgovornost države glede dela?
   Stvar države je zagotoviti osebno svobodo in lastnino kakor tudi stabilno valuto in učinkovite javne službe; nadzorovati in voditi izvajanje človekovih pravic na gospodarskem področju. Glede na okoliščine mora družba pomagati državljanom najti delo.

   Kakšno nalogo imajo voditelji podjetij?
   Voditelji podjetij nosijo družbeno in gospodarsko odgovornost za svoje posle. Upoštevati morajo blagor ljudi in ne le povečevanje dobičkov, tudi če so ti potrebni za zagotavljanje investicij, prihodnost podjetij, zaposlenost in pozitiven razvoj gospodarskega življenja.

   Kakšne dolžnosti imajo delavci?
   Delavci morajo opravljati svoje delo z zavzetostjo, pristojnostjo in predanostjo. Morebitna nesoglasja morajo reševati s pogovorom. Zatekanje k nenasilni stavki je nravno zakonito, kadar se pokaže kot nujno sredstvo za dosego sorazmernega dohodka in upoštevajoč skupni blagor.

   Kako se udejanjata pravičnost in solidarnost med narodi?
   Na mednarodni ravni morajo vsi narodi in ustanove sodelovati v solidarnosti in subsidiarnosti z namenom, da odpravijo ali vsaj zmanjšajo bedo, neenakost gospodarskih virov in sredstev, ekonomske in socialne krivice, izkoriščanje oseb, kopičenje dolgov ubogih dežel, sprevržene mehanizme, ki ovirajo razvoj manj razvitih dežel.

   Na kakšen način se kristjani udeležujejo političnega in družbenega življenja?
   Verni laiki neposredno posegajo v politično in družbeno življenje, ko s krščansko vnemo vnašajo življenje v zemeljske stvarnosti in sodelujejo z vsemi kot pristni pričevalci za evangelij in kot delavci za mir in pravičnost.

   Ob čem se navdihuje ljubezen do ubogih?
   Ljubezen do ubogih se navdihuje ob evangeliju blagrov in Jezusovem zgledu v njegovi nenehni pozornosti do ubogih. Jezus je rekel: “Karkoli ste storili enemu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili” (Mt 25,40). Ljubezen do ubogih se udejanja v prizadevanju proti gmotnemu uboštvu, a tudi proti številnim oblikam kulturnega, moralnega in religioznega uboštva. Dela duhovnega in telesnega usmiljenja ter številne dobrodelne ustanove, ki so se porajale v teku stoletij, so konkretno pričevanje prednostne ljubezni do ubogih, ki označuje Jezusove učence.

   (Kompendij KKC, 503-520)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   13. decembra, 2020 at 9:17

   EVHARISTIČNA DARITEV JE ZAKRAMENT USMILJENJA, ZNAMENJE EDINOSTI, VEZ LJUBEZNI!

   Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

   Obhajilo vliva odločnost in pogum,
   ki nam ju noben človekov poseg
   ali znanost ne moreta pridobiti.
   (Janez XXIII.)

   Od zadnje večerje do Kalvarije,
   od Kalvarije do zadnje večerje.
   To sta skrajnosti poti, po kateri hodijo
   evharistične duše, ko iščejo počitka
   in krepčila, ker so prepričane,
   da se bodo tu vedno srečale z Jezusom.
   (Wilhelm Mühs)

   Evharistična daritev je zakrament
   usmiljenja, znamenje edinosti, vez ljubezni.
   (Konstitucija o svetem bogoslužju)

   Jezus bo tvoj sodnik, ko boš izdihnil.
   Poskrbi, da ti bo naklonjen, dokler imaš
   še čas, in mu bodi blizu v evharistiji.
   (Pierre Duvalier)

   Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Hvala says:

   13. decembra, 2020 at 7:35

   VELIKOKRAT OMENJAMO MATI TEREZIJO IN PROUČUJEMO NJENO ŽIVLJENJE. NAJ PRI BOGU IZPROSI POTREBNIH MILOSTI ZA VSE NAS.

   ČLOVEK SE NE RODI SVETNIK, SVETNIK LAHKO POSTANE , ČE SODELUJE Z BOGOM , ŽIVI PO BOŽJI VOLJI.
   MATI TEREZIJA NI IMELA ŽELJE ZAPUSTITI “CONE UDOBJA”, KO JE ZASLIŠALA KLIC. NA ZAČETKU JE BILA CELO ZELO VZNEMIRJENA.
   GOSPOD ČLOVEKA NE POŠLJE NA POT, V DOLOČENO POSLANSTVO BREZ, DA GA TEMELJITO NE USPOSOBI ZA NALOGO, KI MU JO BO DAL, DA JO BO LAHKO UPRAVLJAL. MATER TEREZIJO JE GOSPOD PRIPRAVLJAL LETA IN LETA

   PO TRPLJENJU, KI GA JE PRESTAJALA, JI JE GOSPOD DELIL MILOSTI, DA BO SPOSOBNA OPRAVLJATI IN SODELOVATI V NJEGOVEM NAČRTU. BREZ TRPLJENJA NI MILOSTI. MATI TEREZIJA JE DOBILA KROTKO, PONIŽNO SRCE, DA JE LAHKO SLUŽILA DRUGIM.

   SAJ TUDI NA PLANINE IN GORE ČLOVEK NE MORE ITI BREZ PREDHODNE PRIPRAVE IN OBUTVE ITD…

   POGLEJMO MOJZESA, KOLIKO ČASA, GA JE GOSPOD PRIPRAVLJAL, DA JE POPELJAL IZRAELCE IZ SUŽNOSTI_ LETA IN DESETLETJA IN KO JE BIL USPOSOBLJEN PO GOSPODOVI PRESOJI, NE PO SVOJI, JE PRIŠEL DAN, KO SE JE TO PRIČELO DOGAJATI.

   VENDAR JE TUDI MOJZES IMEL TEŽAVE, KLJUB USPOSOBLJENOSTI IN NEPRESTANIM SODELOVANJEM Z BOGOM. LJUDSTVO JE BILO ZELO TRDOVRATNO, JEZILI SO BOGA IN MOJZESA. VENDAR JE VZTRAJAL IN TRPEL.

   POGLEJMO OČAKA ABRAHAMA, KI SO SE MU LJUDJE TUDI POSMEHOVALI, DA SE MU JE V STAROSTI POMRAČIL UM, DA NE VE KAJ GOVORI IN DELA, DA ZAPUŠČA SVOJ KRAJ ITD…. VENDAR PRI BOGU JE VSE MOGOČE. NE SAMO DA JE SARA RODILA SINA IZAKA V STAROSTI, IMELA JE TUDI TELESNO LEPOTO-PRI SEDEMDESETIH LETIH JE IZGLEDALA PO ZUNANJOSTI KOT PUNCA.

   TAM KJER DELUJE GOSPOD IN ŽELI, DA ČLOVEK IZPELJE NJEGOV NAČRT, SO VEDNO NASPROTOVANJA OD LJUDI. VEMO, KAKO JE BILO TO IZRAZITO PRI FAVSTINI KOWALSKI.
   VENDAR KAJ JE NAJBOLJ ZANIMIVO PRI VSEH LJUDEH, KI SO POSLUŠALI GOSPODOV GLAS IN SE NJEMU PODREDILI, NE PA LJUDEM?. ZANIMIVO IN RESNIČNO JE TO, DA JIH LJUDJE S SVOJIMI JEZIKI NISO MOGLI UNIČITI. ČE GOSPOD STOJI S TABO, KDO TI BO ŠKODOVAL? SAMO ZALETAVALI SO SE.
   ZATO NE SMEMO NIKOLI KLONITI PRED MIŠLJENJEM IN ZAHTEVAMI LJUDI, ČE TE NISO POSLANE OD BOGA.

   LJUDJE IMAMO PO SVOJI SLABOTNI NARAVI NAGNJENJE K GLEDANJU IN OBČUDOVANJU, KAJ JE NEKDO DOSEGEL ITD…. KOLIKO LJUDI PA JE DEJANSKO POMISLILO IN POMISLI, KAJ SO TI LJUDJE PRETRPELI, DA SO PUSTILI TAK PEČAT V ZGODOVINI ČLOVEŠTVA IN DA SO IZPOLNILI GOSPODOV NAČRT. ČE BI SE ONI IZOGNILI TRPLJENU, ČE GA NE BI PREVZELI IN OSVOJILI, NE BI BILO PEČATOV V ZGODOVINI.

   BOG IMA NAČRT, HUDOBEC PA IMA TUDI NAČRT ZA ČLOVEKA, KAKO BI GA ODTRGAL OD BOGA. ZATO LETA IN LETA ZASTRUPLJA MISLI V ČLOVEKU, DA TA NAZADNJE PODLEŽE NJEGOVIM LAŽEM, ČE SE NE OKLENE BOGA.

   NEKA ZNANKA MI JE PRED LETI POVEDALA SVOJO ZGODBO. ONA JE BILA VERNA, HODILA JE TUDI REDNO K SVETI MAŠI. UKVARJALI SO SE Z JOGO, NE ONA, ZAKONEC IN KAJ SE JI JE ZGODILO. REKLA JE, DA JI JE ZAKON PROPADEL , TO POMENI, DA JE BILA LOČITEV, OTROKA PA STA BILA V ZELO TEŽKEM STANJU, BILE SO CELO MISLI NA SAMOMOR. IN KAJ JE ONA NAREDILA? REKLA JE, DA JE GOSPODU VSE IZROČILA, GRE VSAKO JUTRO PRED SLUŽBO K SVETI MAŠI, MOLI, SE TRUDI, ŽIVI TAKO KOT JE GOSPOD ZAPOVEDAL, TRPI ZA NJIH, SE ŽRTVUJE IN JE REKLA, DA SE JE STANJE ZAČELO SPREMINJATI NA BOLJŠE. HVALA BOGU. KDO NAJ REŠI OTROKE IN TUDI NJENEGA BIVŠEGA ZAKONCA?
   ČE JE VSE DOGAJANJE IZROČILA JEZUSU, HUDO STISKO, PROSILA POMOČI ITD..SE JE POTREBNO TUDI ŽRTVOVATI.

   DA LAHKO ČLOVEK IZ SVOJEGA SRCA REČE: ZGODI SE MI PO TVOJI VOLJI O BOG, LAHKO TRAJA TO LETA. SAMO Z BESEDO REČI GOSPODU, V SRCU PA JE SENCA DVOMA, NE GRE. V KNJIŽICI -MARIJA , KI RAZVEZUJE VOZLE-PROŠNJA K MARIJI, JE MED DRUGIMI STAVKI TUDI TALE:MARIJA, POMAGAJ MI, DA BOM LAHKO SPREJEL (a ) BOŽJI NAČRT V MOJEM ŽIVLJENJU, DA BOM TUDI JAZ MOGEL (a) REČI: “GOSPOD , ZGODI SE TVOJA VOLJA”.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Odgovori
8. Miro says:

   13. decembra, 2020 at 7:00

   TRETJA ADVENTNA NEDELJA SE IMENUJE NEDELJA »VESELJA« – ZMERAJ SE VESELITE V GOSPODU!

   3. adventna nedelja (B) – (Iz 61,1–2a.10–11; 1 Tes 5,16–24; Jn 1,6–8.19–28)

   BOŽJA BESEDA: »Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči« (Jn 1,6-8).

   Daljši evangeljski odlomek (Jn 1,6-8.19-28)
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C6-8.19-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Po razlagi p. Raniera Cantalamesse je v središču evangelija tretje adventne nedelje v vseh treh bogoslužnih letih podoba Janeza Krstnika, ki ga Jezus označi, da je »več kakor prerok«. Mi smo Janezu Krstniku in njegovemu oznanilu posvetili razmišljanje pretekle nedelje. Današnji evangelij prinaša isto »pričevanje« Predhodnika ( »Glas vpijočega v puščavi …« ), z eno samo spremembo, da nam ga tokrat predstavi evangelist Janez, zadnjič pa ga je Marko.

   To nam omogoča, da izpostavimo neko drugo temo, ki jo najdemo v berilih in je dala celo ime tej nedelji. Tretja adventna nedelja se imenuje nedelja »veselja« in zaznamuje prehod iz prvega, pretežno strogega in spokornega dela adventnega časa, v drugi del, kjer je v ospredju pričakovanje bližine odrešenja. Poimenovanje tretje adventne nedelje prihaja od vabila »veselite se« (gaudete), ki ga slišimo na začetku maše.

   »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se … Gospod je blizu« (Flp 4,4–5).

   Toda tema veselja prevladuje tudi v drugih odlomkih Božje besede. V prvem berilu slišimo vzklik preroka: »Silno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu.«

   Psalm po berilu je Marijin slavospev, pri katerem ponavljamo odpev: »Moja duša se raduje v mojem Bogu.« Drugo berilo pa se začenja s Pavlovimi besedami: »Bratje, zmeraj se veselite.«

   Več o tem razmišljanju p. Raniera Cantalamessa na:
   https://www.kapucini.si/poslanstvo/cantalamessa

   Sv. Pavel, ki gotovo ni živel v neki »coni udobja«, ampak je pretrpel celo vrsto hudih stisk in trpljenja, tudi nam pravi: »Veselite se v Gospodu« (Flp 4,4). Kako naj se veselimo v sedanjih hudih razmerah, ko nas pesti širjenje koronavirusa? Tako, da z zaupanjem vse izročamo Gospodu, ga v molitvi prosimo, naj nam podari veselje v moči Svetega Duha, ter vse delamo z veseljem v Njegovi moči, tako kot On pričakuje od nas – v dušni in telesni blagor naših bližnjih, za naše odrešenje in odrešenje sveta!

   Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

   Odgovori
9. Miro says:

   13. decembra, 2020 at 6:58

   TRETJA ADVENTNA NEDELJA SE IMENUJE NEDELJA »VESELJA« – ZMERAJ SE VESELITE V GOSPODU!

   3. adventna nedelja (B) – (Iz 61,1–2a.10–11; 1 Tes 5,16–24; Jn 1,6–8.19–28)

   BOŽJA BESEDA: »Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zavoljo pričevanja, da bi pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči« (Jn 1,6-8).

   Daljši evangeljski odlomek (Jn 1,6-8.19-28)
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+1%2C6-8.19-28&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Po razlagi p. Raniera Cantalamesse je v središču evangelija tretje adventne nedelje v vseh treh bogoslužnih letih podoba Janeza Krstnika, ki ga Jezus označi, da je »več kakor prerok«. Mi smo Janezu Krstniku in njegovemu oznanilu posvetili razmišljanje pretekle nedelje. Današnji evangelij prinaša isto »pričevanje« Predhodnika ( »Glas vpijočega v puščavi …« ), z eno samo spremembo, da nam ga tokrat predstavi evangelist Janez, zadnjič pa ga je Marko.

   To nam omogoča, da izpostavimo neko drugo temo, ki jo najdemo v berilih in je dala celo ime tej nedelji. Tretja adventna nedelja se imenuje nedelja »veselja« in zaznamuje prehod iz prvega, pretežno strogega in spokornega dela adventnega časa, v drugi del, kjer je v ospredju pričakovanje bližine odrešenja. Poimenovanje tretje adventne nedelje prihaja od vabila »veselite se« (gaudete), ki ga slišimo na začetku maše.

   »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se … Gospod je blizu« (Flp 4,4–5).

   Toda tema veselja prevladuje tudi v drugih odlomkih Božje besede. V prvem berilu slišimo vzklik preroka: »Silno se veselim v Gospodu, moja duša se raduje v mojem Bogu.«

   Psalm po berilu je Marijin slavospev, pri katerem ponavljamo odpev: »Moja duša se raduje v mojem Bogu.« Drugo berilo pa se začenja s Pavlovimi besedami: »Bratje, zmeraj se veselite.«

   Več o razmišljanju p. Raniera Cantalamessa na:
   https://www.kapucini.si/poslanstvo/cantalamessa

   Sv. Pavel gotovo gotovo ni živel v neki »coni udobja«, ampak je pretrpel celo vrsto hudih stisk. Ta v trpljenju hudo preizkušani apostol tudi nam pravi: »Veselite se v Gospodu« (Flp 4,4). Kako naj se veselimo v sedanjih hudih razmerah, ko nas pesti širjenje koronavirusa? Tako, da z zaupanjem vse izročamo Gospodu, ga v molitvi prosimo, naj nam podari veselje v moči Svetega Duha, ter vse delamo z veseljem v Njegovi moči, tako kot On pričakuje od nas – v dušni in telesni blagor naših bližnjih, za naše odrešenje in odrešenje sveta!

   Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

   Odgovori
10. Miro says:

    12. decembra, 2020 at 19:35

    V ŽIVLJENJU NAS, TAKO ALI DRUGAČE, SPREMLJAJO ŠTEVILNE PREIZKUŠNJE IN STISKE. KAKO OHRANITI NOTRANJI MIR SREDI NAJHUJŠIH NEVIHT?

    BOŽJA BESEDA: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« (Mt 11, 28-30).

    Zaradi mnogih reči izgubljamo mir srca in se razburjamo. Stvari nam ne gredo, kot smo jih načrtovali, dogodki nas prehitevajo, največkrat pa za naš notranji nemir dolžimo ljudi okoli sebe. Jezus nam daje kratko in učinkovito navodilo: »Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vam bom dal počitek. Vzemite nase moj jarem in učite se od mene, ker sem krotak in v srcu ponižen, in našli boste počitek svojim dušam; kajti moj jarem je prijeten in moje breme je lahko.« Kadar koli dopustimo, da nam kar koli vzame notranji mir, dokazujemo, da v Jezusovi šoli nismo opravili tega izpita (delno povzeto po razlagi v knjigi: Beseda da Besedo, p. Franc Cerar).

    Prosim Gospoda za to, kar si želim: naj poznavanje njegove ljubezni prepoji moje srce in naj odgovorim z isto ljubeznijo (molitvena spodbuda p. Silvana Faustija, Skupnost bere Matejev evangelij; to izjemno knjigo zelo priporočam v vsakodnevno branje).

    Vsak dan odpirajmo svoje srce in z veseljem sprejemajmo Gospodovo ljubezen! Več ko bo v našem srcu Jezusove ljubezni, bolj jo bomo lahko razdajali bližnjim, manj nas bo težilo breme. Če se hočemo o tem sami prepričati, je to potrebno prakticirati, ni druge poti. Pri tem se ne zanašajmo na naše moči, čeprav so tudi te potrebne, ampak se predvsem opirajmo na palico Gospodove moči!

    Kralja, ki prihaja, pridite molimo!

    Odgovori
    • Hvala says:

      12. decembra, 2020 at 19:40

      Res je, če nam je nekaj vzelo notranji mir, ŠE NISMO OPRAVILI IZPITA PRI JEZUSU!

      Odgovori