Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   16. decembra, 2020 at 10:02

   GODUJE SV. ADELAJDA – ZAVETNICA NEVEST, IZGNANCEV, STARŠEV VEČJIH DRUŽIN, PRINCES, UJETNIKOV, VDOV, VNOVIČ POROČENIH, ŽRTEV ZLORAB!

   Kljub temu da je bila Adelajda »žrtev« političnih in gospodarskih interesov tedanjih najvišjih slojev družbe, ko so jo najprej še kot otroka zaročili, pozneje pa zelo mlado tudi poročili, je kmalu postala zgled vsem krščanskim ženam. Neustrašeno je skrbela za najbolj na rob potisnjene v družbi, posebej za reveže, razdajala jim je denar, jim pomagala in jih tolažila, kjer in kadar koli je le mogla. Z možem Lotarjem sta bila priljubljena med svojim ljudstvom, a je njuna družinska sreča trajala zelo kratek čas. Po treh letih zakona je namreč Adelajda že postala vdova …

   Več o življenju sv. Adelajde na:
   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/3B1142B73BC26FA6C125751C003ACDE9

   Molimo, naj Gospod Jezus na priprošnjo sv. Adelajde v naših srcih vzbudi čut in ljubezen za vse v družbi najbolj zapostavljene in na rob odrinjene ljudi. Naj nam Gospodova milost pomaga, da bomo za njih storili tisto, kar od nas pričakuje Božje usmiljenje!

   Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
   Sv. Adelajda, prosi za nas!

   Odgovori
2. Miro says:

   16. decembra, 2020 at 9:33

   DEVETA ZAPOVED: NE ŽELI SVOJEGA BLIŽNJEGA ŽENE! – KAKO DO ČISTOSTI SRCA? Z BOŽJO MILOSTJO IN V BOJU ZOPER NEUREJENA NAGNJENJA!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Kaj zahteva deveta zapoved?
   Deveta zapoved ukazuje, da premagujemo mesena poželenja v mislih in željah. Boj zoper meseno poželenje gre prek očiščevanja srca in kreposti zmernosti.

   Kaj prepoveduje deveta zapoved?
   Deveta zapoved prepoveduje gojiti misli in želje glede dejanj, ki jih prepoveduje šesta zapoved.

   Kako pridemo do čistosti srca?
   Z božjo milostjo in v boju zoper neurejena nagnjenja se krščeni povzpne do čistosti srca s krepostjo in z darom čistosti, s čistostjo namena, s čistostjo zunanjega in notranjega pogleda, z obvladovanjem čustev in domišljije ter z molitvijo.

   Kaj čistost še zahteva?
   Čistost zahteva sramežljivost. Varuje človekovo intimnost, izraža tankočutnost za čistost ter vodi poglede in kretnje tako, da se skladajo z dostojanstvom osebe in njihove povezanosti. Čistost srca osvobaja od razširjenega erotizma in odstranja predstave, ki pospešujejo bolestno radovednost. Zahteva tudi očiščenje družbenega ozračja z nenehnim bojem zoper permisivnost nravi, ki temelji na zmotnem pojmovanju človeške svobode.

   (Kompendij KKC, 527-530)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Hvala says:

   16. decembra, 2020 at 6:39

   SVETILKE SVETIJO ZARADI OLJA, ZAKAJ PA ČLOVEK?

   Ob tem pomislim na situacije v življenju, ko se mi zdi, da nisem kriv, da se stvari slabo končajo. Težko je sprejeti, če si leta prizadevaš za dobro, rezultata pa ni. Kljub temu da vabimo na svatbo, ni svatbe ne zame ne za bližnje, ljudje so užaljeni, dobro delo pa je onemogočeno ipd. Mislim si, da se podobno lahko počuti dekle ali fant, ki si prizadeva, da bi odnos zaživel, pa odnos vseeno propade. Zdi se, da je nagrada za trud polom. Nihče se ti ne opraviči. Še kriv si. Podobno je, če razpade zakonski odnos ali če vzgoja pripelje do ‘izgubljenih’ sinov. Nazadnje nosiš kazen, da ne moreš na ‘svatbo’, ‘ker nisi imel olja’.

   Ali je olje za svetilke moje prizadevanje ali kaj drugega? Kot kristjan vem, da je za vsem Bog, ženin, ki zamuja in ne prinaša opravičila. Mislim si, da je olje moja vera. Kljub razočaranjem hočem verjeti, da je Bog dober in ne krivičen. Položaj je po človeško gledano polom, vendar je Bog tisti, ki vidi globlje in bolje. S takšnimi situacijami nas Bog izziva, da pomislimo na olje vere, da je On vedno dober in vedno vabi na svatbo. Ne smem se zaganjati v delo, v odnose, ne da bi pustil prostor Bogu, da zamuja, da ne pride oz. se ne opraviči.

   http://www.mirenski-grad.si/n32-svetilke-svetijo-zaradi-olja-zakaj-pa-clovek

   Odgovori
4. Hvala says:

   16. decembra, 2020 at 6:28

   KELIH REPLJENJA (Kako človek živi, dokler ne sprejme in zaobjame trpljena) VDAJ SE V BOŽJO VOLJO

   Kaj vse so že ljudje storili, da bi razvozlali skrivnost trpljenja, kaj vse, da bi trpljenje s sveta odpravili. Nikomur se ni posrečilo ne eno ne drugo. Trpljenje ostane človekov vsiljivi spremljevalec, s katerim se nikoli ne bo sprijaznil.
   Jezus je rekel o sebi, da je resnica, a nam resnice o trpljenju ni razložil. Rekel je, da je pot-in sam stopil na pot trpljenja. Rekel je, da je življenje- in dopustil, da ga je trpljenje do kraja izmučilo ter končno pahnilo v smrt.

   Ob letošnjem dnevu bolnikov smo mogli brati v dnevnem časopisu pogovor urednika z duhovnikom, ki že leta in leta oskrbuje bolnike. “Napačno je misliti,” je razlagal, “da veren človek ne trpi ali da trpi manj. Dušno in telesno trpljenje ga prizadene prav tako kot vsakega drugega. Razlika je le v tem, da kristjan veruje, da Bog, ki trpljenje dopušča, v trpljenje polaga globok smisel.” V slavo- spevu maše za rajne slišimo besede:” Res nas žalosti gotova usoda smrti, a nas tolaži obljuba prihodnje nesmrtnosti.” To besedilo lahko nekoliko obrnemo in rečemo: “Res nas žalosti usoda trpljenja a nas tolaži obljuba, da nam ga bo Bog obrnil v dobro.”
   Ta obljuba ni prazna. Utemeljena je v Jezusovih besedah in v njegovem ravnanju. Njegovo dušno trpljenje na Oljski gori je bilo veliko in čutil ga je kot vsa- kdo od nas. Vedel je, da ga naslednji dan čaka sodba, obsodba, bičanje, križanje in smrt. Njegova duša je bila žalostna do smrti. Bal se je, spreletavala ga je groza, čutil se je osamljenega, iskal je tolažbo pri ljudeh in pri Očetu. Če nam je Jezus kje enak, nam je v trpljenju. Moč in tolažbo pa je zajemal v molitvi, v pogovoru z Očetom.
   če Jezusove prošnje, naj bi šel kelih mimo njega, ni uslišal. Obide nas skušnjava, da bi krivdo zvalili na Očeta, da Sina ni imel dovolj rad, ali pa na Sina ,da ni prav molil. Ne eno ne drugo ne drži. Jezus je prav molil in Oče ga je neizmerno ljubil. Sinovo molitev je uslišal drugače, lepše. Dal mu je moč, da je trpel do konca in dostojanstveno, tretji dan pa ga je obudil ter mu podelil večno slavo. Postal je naš odrešenik, kralj ne- bes in zemlje.

   Poznam ženo, ki je po hudi prometni nesreči pri 37 letih za vedno ohromela. Usojen ji je bil invalidski voziček. Le z berglami je z velikim naporom zmogla narediti kakšen omahujoč korak.

   Ni in ni se mogla s tem sprijazniti. Molila je devetdnevnice, zatekala se je k vsem mogočim priprošnjikom, vozili so jo na razna božja pota. Trudila se je vstajati in hoditi brez bergel ter pri tem klicala Boga in Marijo, da bi izsilila čudež ozdravljenja. A čudeža ni bilo. Večkrat je padla in se poškodovala, domači so jo opominjali, naj tega ne počenja, da se ji ne zgodi še kaj hujšega. Postajala je zagrenjena, obupana, vse težja sebi in drugim.

   Neke noči se je zbudila in nenadoma jo je spreletelo:” Vdaj se v Božjo voljo. Bog mora imeti s tvojo ohromelostjo kakšne načrte, sicer je ne bi bil dopustil. Daruj se mu za izpolnitev teh načrtov. Ne z upornostjo, temveč z vero, predanostjo in ljubeznijo.”
   Storila je tako. Vrnila se ji je vedrina, spet je dobila voljo do življenja. Z domačimi in obiskovalci se je lepo razumela. Nikomur ni dovolila, da bi jo pomiloval. Rekla je, da ima vsak človek svoj poklic njen pa biti na vozičku.
   Kelih trpljenja je postal kelih odrešenja .

   http://revija-prijatelj.rkc.si/021993.htm

   Odgovori
   • Hvala says:

     16. decembra, 2020 at 6:33

     Popravek : pravilno je KELIH TRPLJENJA

     Odgovori
5. Miro says:

   15. decembra, 2020 at 15:41

   ADVENT JE ČAS, KO NAJ BI PODVOJILI SVOJA PRIZADEVANJA ZA PREOBLIKOVANJE ŽIVLJENJA, DA NAS JEZUSOV DRUGI PRIHOD NE BI PRESENETIL!

   Ena izmed osrednjih duhovnih tem v adventu je čuječnost ali pozornost. To je čas, ko moramo biti pripravljeni in potrpežljivo pričakovati, da Jezus pride v naša srca, obenem pa pričakovati Kristusov drugi prihod ob koncu časov.

   Več o tem na:
   https://si.aleteia.org/2020/12/04/molitev-s-katero-bomo-v-tem-adventnem-casu-se-bolj-cujeci

   Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

   Odgovori
6. Miro says:

   15. decembra, 2020 at 10:28

   OSMA ZAPOVED: NE PRIČAJ PO KRIVEM! – VSAK ČLOVEK JE POKLICAN K ISKRENOSTI IN RESNICOLJUBNOSTI V RAVNANJU IN GOVORJENJU!

   Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Kakšno dolžnost ima človek do resnice?
   Vsak človek je poklican k iskrenosti in resnicoljubnosti v ravnanju in govorjenju. Vsakdo ima dolžnost iskati resnico in se je oklepati ter vse svoje življenje uravnavati po zahtevah resnice. V Jezusu Kristusu se je v celoti razodela resnica Boga: on je Resnica. Kdor hodi za njim, živi v Duhu resnice, in se varuje dvoličnosti, pretvarjanja in hinavščine.

   Kako pričujemo za resnico?
   Kristjan mora izpričevati evangeljsko resnico na vseh področjih svoje javne in zasebne dejavnosti ter, če je potrebno, tudi z žrtvovanjem svojega življenja. Mučeništvo je najvišje pričevanje za resničnost vere.

   Kaj prepoveduje osma zapoved?
   Osma zapoved prepoveduje:

   -krivo pričevanje, krivo prisego, laž, katere teža se meri v skladu z resnico, ki jo laž popači, v skladu z okoliščinami in nameni tistega, ki jo zagreši, v skladu s škodo, ki jo utrpijo žrtve;

   -predrzno sodbo, opravljanje, obrekovanje, ki zmanjšajo ali škodujejo dobremu imenu in časti, do katere ima človek pravico;

   -laskanje, prilizovanje ali dobrikanje, zlasti če so povod za težke grehe ali za dosego nedovoljenih ugodnosti.

   Prestopek zoper resnico zahteva, da ga popravimo, če je povzročil škodo drugim.

   Kaj zahteva osma zapoved?
   Osma zapoved zahteva spoštovanje resnice, in sicer v povezavi z razločevanjem ljubezni:

   -pri obvestilu in informaciji, ki morata vselej upoštevati osebni in skupni blagor, obrambo zasebnega življenja, nevarnost pohujšanja;

   -pri varovanju poklicnih tajnosti, ki jih je treba vedno držati, razen v izjemnih primerih ob predložitvi sorazmerno tehtnih razlogov;

   -in tudi pri zaupnih sporočilih, ki so bila posredovana pod pečatom tajnosti.

   Kako je treba uporabljati sredstva družbenega obveščanja?
   Informacija prek sredstev obveščanja mora biti v službi skupnega blagra, vsebinsko mora vedno ustrezati resnici in biti neokrnjena ob upoštevanju tistih meja, ki jih nalagata pravo in človeški obzir. Vrhu tega mora biti informacija izrečena na pošten in primeren način, ki tenkočutno spoštuje nravne postave, zakonite pravice in dostojanstvo osebe.

   Kakšen je odnos med resnico, lepoto in sakralno umetnostjo?
   Resnica je sama po sebi lepa. S seboj prinaša sijaj duhovne lepote. Poleg besede so še številne izrazne oblike resnice, zlasti umetnine. Vznikajo iz talenta, ki ga je podaril Stvarnik, in iz napora človeka samega. Da bi bila sakralna umetnost resnična in lepa, mora klicati v spomin in poveličevati presežno skrivnost Boga, ki se je prikazala v Kristusu, in voditi k adoraciji, molitvi in k ljubezni do Boga stvarnika in odrešenika, ki je vzvišena lepota resnice in ljubezni.

   (Kompendij KKC, 521-526)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Hvala says:

   14. decembra, 2020 at 22:24

   https://si.aleteia.org/2020/05/12/zakaj-bog-ni-preprecil-epidemije-koronavirusa/

   Odgovori
8. Hvala says:

   14. decembra, 2020 at 22:01

   SVETNICA FAVSTINA KOWALSKA JE REKLA :” KO SEM PRED DNEVOM VERNIH DUŠ V SOMRAKU ODŠLA NA POKOPALIŠČE, JE BIL VHOD ZAPRT. NEKOLIKO SEM ODPRLA VRATA IN REKLA:” ČE KAJ ŽELITE DUŠE, VAM BOM RADA UGODILA, KOLIKOR MI TO PRAVILA DOVOLJUJEJO.” TRDAJ SEM ZASLIŠALA BESEDE:” SPOLNI BOŽJO VOLJO.
   ME SMO TOLIKO SREČNE, KOLIKOR SMO SPOLNILE BOŽJO VOLJO.” (Dn 518).

   Prepustiti se popolnoma Jezusu, spolnjevati Njegovo voljo, čutiti Njegov objem ; On bo vse naredil: S svojimi prebodenimi rokami nas bo preoblikoval , tako, kot preoblikuje lončar posodo iz gline. NE BOJTE SE NJEGA, PREPUSTITE MU VSE IN OKUSITE ŽIVLJENJE!

   Odgovori
9. Hvala says:

   14. decembra, 2020 at 21:05

   POPOLNOMA SE PREPUSTITI JEZUSU, ČETUDI BOLI. PREROJE JE ČLOVEK LAHKO LE , ČE SE POPOLNOMA PREPUSTI JEZUSU! Poglejmo in prisluhnimo!

   https://youtu.be/vYEvHfXd8GU

   Odgovori
10. Miro says:

    14. decembra, 2020 at 18:34

    ŽUPNIK MARTIN GOLOB: SMO MOJSTRI JAMRANJA IN KRITIZIRANJA, NAJTI VESELJE V SVOJEM SRCU JE PA ŽE MALO VEČJI IZZIV – KO PRIZNAMO CELOTNO SLIKO SEBE, ŠELE TAKRAT LAHKO ZAČNEMO POT K BOLJŠEMU!

    O navdihujočih mislih župnika Martina Goloba več na:
    https://si.aleteia.org/2020/12/13/sveta-masa-z-martinom-golobom-v-zivo-na-3-adventno-nedeljo

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

    Odgovori
    • Hvala says:

      14. decembra, 2020 at 18:54

      Ja, res je: Smo vrhunski mojstri kritiziranja, godrnjanja, itd. Ko pridejo težki trenutki raje človek poseže po godrnjanju in kritiziranju namesto , da bi se oprijel Jezusa in prosil za pomoč. Vsak človek doživlja stisko in tudi vsak drugače reagira v stiski. Nekateri ne želijo vzeti Jezusovih zdravil, mogoče nimajo tudi zaupanja v njih, itd…

      Ob takih zapisih se spomnim na Izraelce. Bili so sužnji, pa so hoteli nazaj v suženjstvo zaradi tega , ker so se spominjali, kako so jedli kot sužnji meso, čebulo, sadje itd.. Niso mogli prenašati Gospodovega očiščevanja in učenja. Niso se zavedali, kako so s svojim godrnjanjem jezili Boga.

      Odgovori