Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Janez says:

    MOLITEV K BOGU ZA BOLJŠI SVET
    Božja Večnost, Enost, ki nam poješ v tišini in nas učiš po drugih.
    Odločno in modro prosim vodi moje korake.
    Naj po Božji Milosti uvidim Božjo Voljo in vse Božje nauke, ko stopam v življenje.
    In častim namen vseh stvari, ki so v naravi po Tvoji Dobroti Gospod.
    Pomagaj mi, da se spoštljivo dotikam vsega, kar srečam in uporabljam.
    Da vedno govorim in gledam ljudem iskreno v oči Jezusa in Matere Marije.
    Naj raje tiho opazujem, ne sodim, saj potrebujem milost razumevanja in razsvetljenje pomena in smotra.
    Naj raje pomagam, kot da bi kritiziral in se pritoževal.
    Naj bom raje veder in nasmejan kot žalosten in zamorjen, ker imam Odrešenika, ki mi stoji ob strani.
    Naj raje raje podam ljudem upanje in optimizem ter nakažem kakšne možne rešitve,
    kot da nasujem sogovornikom le svoje pametne modrosti in probleme.
    Naj ne škodujem in naj prinesem in ljudem pustim glasbo tišine gozda
    in ptičjega petja mir in vso naravno lepoto,
    kot da le oddidem in pustim ljudi da tavajo in begajo naprej.
    In ko se vrnem nazaj med ljudi, naj se krožna pot življenja strpnosti
    in dobrote sklene in spirala upanja razširi naprej,
    da bosta molitev in Vera ter Božja Pomoč vzajemno pomagale
    meni in bližnjim ter osmislila vsem ljudem dobre volje naša življenja. Amen.

    Ob Tebi Bog in naš Odrešenik zmorem več in vse, ker mi daješ moč, in ta moč se pretaka med nama in gre kot pozitivna nesnovna energija naprej. Povem Ti lahko vse in vem, da tudi Ti meni lahko poveš čisto vse. Včasih si dava vzajemno še vedno več drug drugemu. In ljubezen je, ki premaga vse, kar življenje prinese in odnese. In v duši vlada mir in spokojnost. Bogat sem, ker imam vse to. S Teboj premorem vse kar potrebujem. Bogu Čast in Slava Vekomaj. Amen.

    Addendum
    O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje! — Sv. Frančišek Asiški

    Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove stèze! In vse človeštvo bo videlo, kako naš Bog rešuje. Aleluja.

    Vsem Ljudem Dobre Volje želim Mir, Zdravje in Vse Dobro v Novem letu in lepo praznovanje Božičnih Praznikov. Molimo in Prosimo Boga, da nas Sliši, nas Usliši in se nas Usmili, da se bo spet vse prav Uredilo po Božji Volji! Bogu Čast in Slava Vekomaj! Veseli se Človek Zveličar Prihaja, da nas Reši in nam Prinese Božjo Luč, Ljubezen, Odpuščanje in Božjo Dobroto!

  2. Janez says:

    Bog ljubi prav vsakega človeka
    Bog ljubi prav vsakega človeka, čeprav nas je danes na zemlji več kakor sedem milijard. Bog ljubi tudi najbolj propadle ljudi. Bog daje zemeljske dobrine krivičnim večkrat celo obilneje kakor pravičnim, ker hoče pravičnim s pomanjkanjem dobrin pomagati, da bi bolj zahrepeneli po nebeških dobrinah in bi se nanje bolje pripravili. Pravične prav zato, da bi duhovno napredovali, večkrat zadenejo težji križi kakor krivične. Bog naprej ve, da nekaterim grešnikom tudi pomanjkanje dobrin in različni križi ne bodo prinesli spreobrnjenja. Zato jim izkazuje zemeljske naklonjenosti. Tako Bog podarja svojo ljubezen vsakemu človeku, kakor je temu primerno. Ker smo končna in omejena bitja, Božjega delovanja ne razumemo.

    Mera Božje ljubezni ni do vsakega človeka enaka. Bog nekatere ljubi bolj kakor druge in jim daje več milosti, ker ima z njimi posebne načrte. Vsekakor gre pri Božji ljubezni za skrivnost svobodne Božje izbire, ki je ne moremo do konca doumeti. Spomnimo se preizkušenj Matere Terezije in drugih svetnikov ter ljudi, ki so bili po Božji Volji preizkušani in si stanovitno trpeli, ker so ljubili Boga in Verjeli v Boga in Njegovo Pravičnost. Zato bo za nas najbolje, če bomo v popolnem zaupanju vse prepustili Bogu. Da vse skrbi in težkoče ter bolezni prenesmo na Boga. Mala Terezija o našem vprašanju v Povesti duše takole razmišlja: “Dolgo nisem mogla razumeti, zakaj Bog nekatere duše odlikuje z večjimi milostmi, drugim pa jih bolj pičlo odmerja. Tako pač je, taka je Božja Volja.

    Čudila sem se, ko sem premišljevala, s kako izrednimi dokazi svoje ljubezni je Bog obsipal celo velike grešnike: svetega Pavla, svetega Avguština, sveto Magdaleno in toliko drugih, ki jih je Bog tako rekoč prisilil, da so sprejeli njegovo milost. S človeško pametjo ne moremo vsega razumeti! Premišljevala sem o življenju svetnikov. A nisem si znala razložiti, kako to, da je Gospod nekatere duše s tako skrbnostjo varoval prav od zibeli do groba; vse, kar bi jim moglo biti v spotiko, je pred njimi odstranil s pota. Nič jim ni oviralo prostega poleta k Njemu v višine. Tudi ni dopustil, da bi bil kdaj greh zasenčil brezmadežni blesk njihove krstne nedolžnosti. Vpraševala pa sem se zopet, kako to, da umrje v poganskih deželah toliko ubogih ljudi, ne da bi bili kdaj slišali kako besedico o pravem Bogu. Jezus me je poučil o vsem tem. Opozoril me je na široko odprto knjigo narave: Vse cvetlice so mične in lepe. Krasna je kraljevska roža in prelestna je v svoji belini nežna lilija. Toda vse to ne zatemni prijetnega vonja vijolice in ljubkosti skromne marjetice. Spoznala sem, da bi naša pomlad zgubila krasoto, če bi razgrnila po svojih tratah samo bohotno žareče rože namesto preprostih cvetlic. Prav tako je tudi v živem Božjem vrtu, v kraljestvu duš. Bog si je zasadil v svojem Božjem vrtu velike svetnike, prave rože in lilije; a poleg njih si je vzgojil tudi drobcene, neznatne marjetice in vijolice. Vse pa imajo eno in isto nalogo: da razveseljujejo Božje oko, kadar zre na zemljo, podnožje svojih nog. Cvetke same pa so tem popolnejše, čim bolj radostno in vestno izpolnjujejo Božjo voljo.”

    Pater Anton medmrežje fejstbog

    Naj se Jezus rodi v meni
    Pohiti, Jezus, glej tu imaš moje srce! Moja duša je revna in brez čednosti. Bodla te bo slama neštetih nepopolnosti in boš vekal. Toda, kaj hočeš, moj Gospod? To je vse, kar imam. V tvoji revščini se mi smiliš, pomilujem te, solze čutim v očeh…Jezus, olepšaj mojo dušo s svojo navzočnostjo, okrasi jo s svojo milostjo, sežgi vso to slamo in jo spremeni v mehko ležišče za tvoje presveto telo.
    Jezus, čakam te. Oh, hudobneži te ne marajo. Zunaj brije mrzla burja… Pridi v moje srce; siromaček sem, a te bom kolikor mogoče pogrel. Vsaj to želim: sprejmi mojo dobro voljo, da bi te rad lepo sprejel, da bi te zelo rad imel in bi se rad zate žrtvoval. Z druge strani pa si ti bogat in vidiš, kako sem potreben. Ti si ogenj ljubezni in boš očistil moje srce vsega, kar ni tvoje presveto Srce. Ti si neustvarjena svetost in me boš napolnil z vsemi milostmi, ki so potrebne za pravi duhovni napredek.
    Pridi, Jezus, veliko ti imam povedati… zaupati veliko težav, veliko želja, veliko obljub, veliko upov. Hočem se ti pokloniti, te poljubiti na čelo, moj Jezušček, in se ti znova darovati za vselej. Pridi, O Jezus, nikar se več ne mudi, sprejmi moje vabilo in pridi! Pridi in ostani ob meni in v meni vekomaj!.

    Bl. Janez XXIII.

  3. Miro says:

    GOSPOD NIKOLI NE ZAVRAČA PONIŽNEGA SRCA!

    Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    »Moje usmiljenje je večje kakor tvoja beda in beda vsega sveta. Kdo je izmeril mojo dobroto? Zate sem se spustil iz nebes na zemljo; zate sem se dal pribiti na križ; zate sem dovolil s sulico odpreti svoje presveto Srce in sem ti odprl studenec usmiljenja. Pridi in črpaj s posodo zaupanja milosti iz tega izvira. Ponižnega srca nikoli ne zavračam. Tvoja beda je utonila v globinah mojega usmiljenja. Zakaj bi se z menoj prerekal zaradi svoje bede? Napravi mi veselje in mi izroči vse svoje stiske in vso bedo, jaz pa te bom napolnil z zakladi svojih milosti.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1485)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    SV. PETER KANIZIJ JE OPRAVIL VELIKANSKO DELO V ČAST BOGU IN V BLAGOR CERKVE!

    Najpotrebnejši delavci so delavci na polju Gospodove žetve za zveličanje duš. To delo je za svoje poslanstvo živo čutil zlasti sv. Peter Kanizij, katerega god danes obhajamo. Kakor je Božji blagoslov spremljal njegovo delo, naj spremlja tudi naše pričevanje za čast Božjo in za blagor duš. V ta namen se znova predajmo Gospodu. Najprej pa obžalujmo vse, kar nam naša vest očita (Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju sv. Petra Kanizija na:
    https://svetniki.org/sveti-peter-kanizij-duhovnik-in-cerkveni-ucitelj

    Prosimo sv. Petra Kanizija za priprošnjo pri Gospodu, naj svoji Cerkvi pošlje nove svetniške dušne pastirje!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Peter Kanizij, prosi za nas

  5. Miro says:

    KRŠČANSKA MOLITEV JE OSEBEN IN ŽIV ODNOS BOŽJIH OTROK S SVOJIM NESKONČNO DOBRIM OČETOM, Z NJEGOVIM SINOM JEZUSOM KRISTUSOM IN S SVETIM DUHOM, KI PREBIVA V NJIHOVIH SRCIH!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kaj je molitev?
    Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za dobrine, ki ustrezajo njegovi volji. Molitev je vedno dar Boga, ki prihaja, da bi srečal človeka. Krščanska molitev je oseben in živ odnos božjih otrok s svojim neskončno dobrim Očetom, z njegovim Sinom Jezusom Kristusom in s Svetim Duhom, ki prebiva v njihovih srcih.

    Zakaj obstaja poklicanost vseh k molitvi?
    Zato, ker Bog s stvarjenjem pokliče vsako bitje iz niča v bivanje in ker človek tudi po svojem padcu v greh ostaja sposoben spoznati svojega Stvarnika in ohranja hrepenenje po tistem, ki ga je poklical v bivanje. Vsa verstva – in na poseben način celotna odrešenjska zgodovina – pričujejo o tem človekovem hrepenenju po Bogu. Najprej pa Bog neutrudljivo priteguje vsakega človeka k skrivnostnemu srečanju z njim v molitvi.

    V čem je Abraham zgled molitve?
    Abraham je zgled molitve zato, ker hodi v božji navzočnosti, posluša Boga in ga uboga. Njegova molitev je boj vere, ker tudi v trenutkih preizkušnje ohranja svojo vero v božjo zvestobo. Še več, potem ko je Abraham sprejel Gospoda v svojem šotoru in mu je ta zaupal svoj sklep, si upa prositi za grešnike z drznim zaupanjem.

    Kako je Mojzes molil?
    Mojzesova molitev je zgled kontemplativne (premišljevalne) molitve. Bog, ki pokliče Mojzesa iz gorečega grma, se pogosto in na dolgo pomenkuje z njim “iz obličja v obličje, kakor človek govori s svojim prijateljem” (2 Mz 33,11). Iz te zaupljivosti z Bogom Mojzes črpa moč, da neodjenljivo prosi za ljudstvo. Ta molitev je tako predpodoba priprošnje edinega srednika Jezusa Kristusa.

    Kakšen odnos do molitve imata tempelj in kralj v stari zavezi?
    V senci božjega šotora, skrinje zaveze in kasneje templja se razcveteva molitev božjega ljudstva pod vodstvom pastirjev. Med njimi je David kralj “po božjem srcu”, pastir, ki moli za svoje ljudstvo. Njegova molitev je zgled za molitev ljudstva, ker je zvesto oklepanje božje obljube in ljubeče zaupanje v tistega, ki je edini Kralj in Gospod.

    Kakšno vlogo ima molitev v poslanstvu prerokov?
    Preroki črpajo iz molitve luč in moč, da pozivajo ljudstvo k veri in spreobrnjenju srca. Živijo v veliki zaupnosti z Bogom in s priprošnjo posredujejo za brate, katerim oznanjajo, kar so pri Gospodu videli in slišali. Elija je oče prerokov, se pravi tistih, ki iščejo božje obličje. Na gori Karmel doseže vrnitev ljudstva k veri, ker poseže Bog, katerega je klical z besedami:”Usliši me, Gospod, usliši me!” (1 Kr 18,37).

    Kakšen pomen imajo psalmi v molitvi?
    Psalmi so vrhunec molitve v stari zavezi. Božja beseda postane v psalmih človekova beseda. Ta molitev ima osebno in skupnostno razsežnost, ki ju ni mogoče ločiti med seboj. Je navdihnjena od Svetega Duha in opeva velika božja dela v stvarstvu in v zgodovini odrešenja. Kristus je molil psalme in jih dovršil. Zato so bistvena in trajna prvina molitve Cerkve. Primerni so za ljudi vseh slojev in časov.

    (Kompendij KKC 534-540)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Janez says:

    POTREBUJEM TE JEZUS MOJ GOSPOD
    Resnično potrebujem Nekoga,
    ki se ne bo izmikal problemom tega sveta.
    Nekoga, ki bo spravil bogate z revnimi,
    ki bo dal državnikom modrost in blagoslov, da ne bo na svetu vojn in trpljenja ter revščine in lakote,
    ki ne bo presojal ljudi po družbenemu položaju, bogastvu, znanju, barvi kože in inteligenci,
    ki se ne bo zanimal samo za mogočne, zvite in prekanjene mogočneže v politiki in gospodarstvu,
    ki bo v pravem trenutku brez ovinkov povedal Resnico in Pravico komurkoli na Zemlji,
    ki bo kazal vsem Ljudem brez razlik Pot k Miru, Ljubezni in Odpuščanju in ki bo Kažipot vsem Ljudem,
    ki se bozavzel za revne, bolne, osamljene, lačne, revne in tudi Zame,
    ki mi bo pomagal, da bom razumel druge in samega sebe,
    ki me bo usposobil za Strpnost do drugačnih, pomoč revnim in bolnim
    ter za Ljubezen do Ljudi in drugih živih bitij in neživih Stvari v Stvarstvu,
    ki me bo rešil zaskrbljenosti, strahu, tesnobe in pred nasprotniki,
    ki me bo potreboval in uporabil v Svojem Načrtu, da bom na strani Rešitev in ne Problemov,
    ki mi bo vse odpustil in nikoli nič očital,
    ki mi bo dal jasen odgovor ko ga bom iskal in prosil za pomoč v odločilnih trenutkih ,
    ki mi bo pomagal, da bom iskal in našel smisel mojemu življenju,
    kateremu se bom posvetil tako, da bom hodil po Njegovi Poti Evangelija,
    in ki mi bo pomagal, da bom dober človek in dober kristjan,
    da bom molil, delal, odpuščal in bil dober človek in Tvoj Učenec.
    Potrebujem Te Jezus, pridi k nam Gospod in nas blagoslovi.
    Amen.

    Molitev Prihajam k Tebi, kapucini 1995.

    Jezus usliši nas prosim in odreši nas skušnjave, greha in hudobije; pomagaj nam, da bomo hodili po Tvoji Poti. Jezus Ti si Naše Vse. Prosim Odreši nas vseh bolezni in preizkušenj ter odvzemi od nas nevarnost okužbe s koronavirusom. Prosim Gospod pomagaj znanstvenikom in raziskovalcem ter zdravnikom, da bodo ljudem pomagali s cepivom proti okuzžbi s koronavirusom. Tvoja Volja naj se zgodi Usmiljeni in Ljubeči Nebeški Troedini Bog, ki Živiš inKraljuješ Vekomaj. Amen. Janez

  7. Miro says:

    EVHARISTIJA, TA SLASTNA JED, DAJE VESELJE IN KRAS VSEM VELIKIM PRAZNIKOM V NEBESIH IN NA ZEMLJI!

    Priporočimo se Svetemu Duhu za razsvetljenje in pomoč pri uvajanju v globoke skrivnosti svete Evharistije. Pridi, Sveti Duh!

    Odrešenika ne moremo zreti
    v nobenem drugem bolj ljubečem
    in nežnem dejanju, kot je to,
    v katerem se on sam izničuje
    in se daje kot hrana,
    da bi prodrl v naše duše
    in se notranje združil
    s srcem in telesom
    svojih vernikov.
    (Frančišek Saleški)

    Evharistija, ta slastna jed,
    daje veselje in kras
    vsem velikim praznikom
    v nebesih in na zemlji.
    (Jan van Ruysbroek)

    Za nas je nadvse sladka dolžnost častiti in
    moliti v sveti hostiji, ki jo vidijo naše oči,
    učlovečeno Besedo, ki je oči ne morejo
    videti in ki ni zapustila nebes, pa je
    vendarle postala navzoča pred nami.
    (Pavel VI.)

    Iz knjige: Kruh, ki daje življenje; misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs.

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  8. Hvala says:

    VERA, KI NE OBRODI SADOV V ŽIVLJENJU, V DELIH, NI VERA

    »Nismo ustvarili sami sebe in sami si ne moremo dati to, kar potrebujemo. Iskreno priznanje te resnice nas vabi, da ostanemo ponižni in pogumno prakticiramo solidarnost kot nepogrešljivo krepost samega življenja. V vsakem primeru smo odvisni od nekoga ali nečesa. To lahko živimo kot slabost življenja ali pa kot priložnost, da bi na svetu vsi bili koristni in dragoceni za vse, vsak na svoj način«. (papež Frančišek).

    Sadove svojega življenja lahko obiramo tedaj, če sprejmemo Gospodovo voljo in izvršujemo vsa potrebna opravila z močno vero in molitvijo v kraju in prostoru, kamor nas je postavil Gospod in s preizkušnjami in problemi.

    Vse to se začne v družini. Družina je osnovna celica vsake družbe. V družini se začne MISIJON.
    Velikokrat omenjamo svetnike in beremo njihov življenjepis. Svetniki se niso rodili, svetniki so postali. Tudi mi lahko postanemo svetniki. Papež Frančišek vedno poudarja hoditi po poti svetosti z Jezusom v roki, delati z ljubeznijo najmanjša dela, ki niso opazna, sprejeti življenjsko breme, to se pravi nositi križ, s tem izpolnjujemo Božjo voljo.

    Vsak ima koga v družini ali v sorodstvu, ki morda ne veruje v Boga, ki zapada v različne odvisnosti , itd.. Tukaj je potrebno začeti delati, moliti, Gospodu izročati probleme, da bomo nekoč uživali sadove trdela dela. Vsako breme v življenju je potrebno najprej sprejeti, zaobjeti, moliti in narediti vse, da bomo nekoč želi sadove, pomagati slabotnim ljudem z odvisnostjo itd. ne jih izločati iz svojega življenja.

  9. Janez says:

    Božični čas lepo nas je objel
    Beli sneg skriva se v večer
    brez besed nam prinaša v naše kraje mir;
    z nočjo objema tople dimnike
    vabi v sen tihe gozdove, jase, travnike.
    Vem zakaj tisoče snežink
    ves večer že poljublja tla
    vsak dotik je poln naših prazničnih želja;
    to je darilo Dobrote in Veselja
    poslano vsem ljudem od Njega iz neba.
    Glej zunaj sneg, pobelil je nov dan.
    Prinesel nam je smeh, ves razigran.
    Naj vsaka dobra in skrita želja sliši se v nebo,
    sreča naj se dotakne, vseh ki upajo!
    Naj bo mraz in veter, naj bo zima, beli sneg,
    rdeča lica, na saneh otroški smeh.
    Za ljudi pa zdravje in veselje spet.
    V v srcu dobrota naj gori, dobra želja se rodi,
    ko si zaželimo miru, sreče, zdravja
    in vsega kar je lepega in dobrega.

    Božična radost Odrešenja naj tudi v vseh nas zagori
    ko pade noč naj sveti Jezusova Luč nam v temi,
    iskrene želje, mir, dobroto, radost, zdravje
    naj pošlje med ljudi.
    Božič je, ko Jezus se rodi, ko vse se v vernih srcih umiri in uredi.

    Janez AKA Dichter Hansi

  10. Miro says:

    NAPOVED JANEZOVEGA ROJSTVA JE PRIPRAVA NAPOVEDI JEZUSOVEGA – JANEZ PRIPRAVLJA POT JEZUSU, KI ČLOVEŠTVU PRINAŠA VESELO OZNANILO!

    Glej evangeljski odlomek: Lk 1, 5-25
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Lk+1%2C5-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Napoved Janezovega rojstva je priprava napovedi Jezusovega. Janezovo bo izredno, zbujalo bo pozornost, a bo še vedno naravno. Jezusovo bo nadnaravno.

    Zaharija je ob vsej pravičnosti in življenju brez graje podvomil o angelovi napovedi. Njegov dvom ni velik in Bog zaradi njega ne bo spremenil svojega načrta. Zaharija pa bo svoj dvom moral plačati z začasno nemostjo.

    Zaharija ni zaupal v Boga. V spomin nam kliče tolika nezaupanja, ki jih je izraelsko ljudstvo v svoji tisočletni zgodovini kazalo do Boga in do njegovih obljub. Celo neverno je bilo včasih in Bogu nezvesto. Šele posledice, ki so prihajale in ki so bile dostikrat grenke, so ljudstvo streznjevale, da se je zamislilo nad svojim početjem in se vračalo k Bogu. Bilo pa je tudi nekaj primerov žive in globoke vere, ko se je kdo – podobno Mariji – Bogu popolnoma izročil. Tudi tedaj so prišle posledice, a lepe, osrečujoče, blagoslovljene za posameznika in za skupnost.

    Otrok, ki se bo rodil bo v veselje očetu in materi, a ne le njima. Mnogo Izraelovih sinov bo spreobrnil k Bogu, mnogo nevernikov bo privedel na pot pravičnosti in modrosti. Njegovo glavno opravilo pa bo, da bo pripravljal pot tistemu, ki bo vsemu človeštvu prinesel veselo oznanilo.

    (povzeto po: Beseda da besedo, p. Franc Cerar)

    Kralja, ki prihaja, pridite, molimo!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja