Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    RODILA SE JE LUČ, KI NE ZAJEMA SAMO TELESA BOŽJEGA DETETA, AMPAK SE PRIŽGE V VSAKEM ČLOVEKU KOT VIR BOŽJEGA SINOVSTVA!

    »Rad imam praznike. Cerkev jih je razporedila skozi vse leto, da bi se vsak čas lahko hranili iz Tvojega bogastva. Drugi prazniki prinašajo navdušenje, zaupanje, zmagoslavje. Božič mir in lepoto. Prebogat je, da bi lahko minil v nekaj decembrskih dneh. Zato ga pričakujemo in se ga veselimo, da bi se, potem ko bo mimo, še dolgo spominjali čarobnosti svete noči,« pravi Milan Debeljak, kmet, pesnik, mož in oče.

    Eva Osterman, sestra in umetnica v Centru Aletti pa med drugim pravi: »Rodila se je luč, ki ne zajema samo telesa Božjega Deteta, ampak se prižge v vsakem človeku kot vir Božjega sinovstva. Tolikokrat to luč zaslutim na obličjih ljudi, ki me obkrožajo, in prav tako tudi v stvarstvu. Celotno stvarstvo se je namreč zganilo in se veseli te luči, s katero je prežeto in zato bliže nebesom, bliže rešenju in osvoboditvi izpod jarma smrti, ki jo predstavljajo snovnost kot gmota, teža in nezmožnost sobivanja.«

    Več o spodbudnih razmišljanjih o pomenu Božiča, ki sta jih izrazila Milan Debeljak in Eva Osterman na:
    https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/clanek/kaj-nam-pomeni-bozic?Open

    Slava tebi, Jezus, Ti si veličastvo neizmerne božične radosti, ki se nam podarja kot novorojeno Dete!

  2. Miro says:

    USMILJENI JEZUS O DUHU POKORŠČINE IN PONIŽNOSTI!

    Besede življenja, ki jih je Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja (Dnevnik sv. Favstine Kowalske) in so namenjene tudi nam:

    »Prišel sem izpolnjevat voljo svojega Očeta. Bil sem pokoren staršem, pokoren rabljem, pokoren sem duhovnikom.« (Dn 535)

    »Vedi, da je čista duša ponižna. Ko se pred mojim veličastvom ponižuješ in izničuješ, takrat te jaz spremljam s svojimi milostmi in uporabljam vsemogočnost, da bi te povišal.« (Dn 576)

    »Nič se ne boj, vse težave bodo služile temu, da bi se uresničila moja volja« (Dn 634)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

  3. Janez says:

    Zahvalim se Očetu za vse, kar sem in kar imam
    Zahvali se Njemu, ker je hotel, da prideš na svet in živiš v Njegovo Veselje na Zemlji;
    in da obstajaš, ker Te ima v Očetovski Dobroti neskončno rad, saj si Njegov Ljubljeni Otrok.

    Zahvali se Gospodu za vse, kar je privedlo do tega trenutka Tvojega Življenja,
    za starše, prijatelje, sorodnike, znance, sosede, učitelje, zdravnike, sodelavce in druge ljudi, ki jih srečuješ in/ali živiš z njimi.

    Zahvali se Njemu za vse, kar je lepega in dobrega ustvaril na Svetu zate in za nas vse ljudi na Zemlji.
    Zahvali se mu za vse, kar si lepega in dobrega po Njegovi Milosti doživel, srečal, videl in prejel.
    Zahvali se mu za vse, kar zdaj vidiš okrog sebe:
    stene hiše, mizo, posteljo, slike, zrak, svetlobo, sonce, oblake, luno in večerne zvezde ponoči, visoke planine, hribe in gozdove, travnike, ljudi v mestnem vrvežu, kmete na polju, otroke, ki se igrajo v parku in starejše, ki gredo na jutranji sprehod, živali v gozdu in ptice na nebu.

    Zahvali se Gospodu, za vse kar zdaj občutiš, vidiš in slišiš ter vse drugo, kar te veseli.
    Zdaj pa se mu zahvali tudi za slaba in trpka doživetja in trpljenje, za slabe življenjske izkušnje, ki nam pomagajo da se kaj nivega naučimo in da osebnostno in duhovno rastemo v trpežnejše in dobre ljudi.
    Zahvali se Njemu za vse življenjske izgube, polomije, za bolezni, za smrt bližnjih ter za razne probleme in težave, ki nas pestijo v življenju.

    Zahvali se Bogu za vse grehe, v katere si zabredel hote ali nevede, saj so tudi ti del Božjega Načrta zate in Te učijo in Ti dopovedujejo, kako velika je Njegova Ljubezen in Usmiljenje Našega Očeta do svojih Otrok.

    Zahvali se mu tudi za vse ljudi, ki jih srečuješ, medtem, ko pridno delaš v službi zase in za svojo družino in skrbiš za otroke in pomagaš bližnjim od jutra do večera kot dober in usmiljen Samarijan.

    Zahvali se Mu iz globine srca, dokler ne začutiš, kako Te prevevajo mir, čudežna svoboda in globoka radost, ki jo prinaša Tvoja Dobrota in pomoč drugim, saj vsako dobro delo se povrne nazaj.
    Zahvali se staršem in vsem Ljudem Dobre Volje, ki so Ti izkazali dobroto, Te učili, vzgajali in Ti kakorkoli pomagali v življenju. Nikoli nismo staršem povrnili vsega kar so nam dali.

    Obenem oprosti in pozabi na krivice in hudobijo vsem tistim ljudem, ki so Te kakorkoli prizadeli.
    Bogu se zanje zahvali, saj so Te marsikaj naučili; vedi da hudobija pride in gre ter da nekoč vse trpljenje in hudo enkrat mine. V vsaki taki stvari je kaj dobrega za to, da se iz tega kaj zase naučimo za življenje. Preizkušnje nas utrjujejo in krepijo, da smo bolj močni in odporni. Tudi Jezus je trpel za nas na križu, umrl in vstal za naše Odrešenje, tako nas Ljubi.

    Zahvali se v globini svojega bitja in žitja za vsak trenutek življenja tako, da bo Zahvala Njemu in drugim Ljudem postala stalnica v vsem Tvojem Življenju. Amen.

    Prirejeno po Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, Kapucini 1995.

    »Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne, če ne ostanete v meni.« (Jn 16,4)

    1 Kor 16,34 Zahvaljujte se GOSPODU, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota.

  4. Miro says:

    »NE DELAJ ZDRAŽBE, ZAKAJ POMIRITEV NI LAHKA! NE OPRAVLJAJ IN NE OBREKUJ, ZAKAJ TEŽKO JE POPRAVLJATI KRIVICE!«

    Najznačilnejša poteza značaja in življenja današnjega svetnika Janeza Kancija, ki je živel v 15. stoletju na Poljskem, je bila dobrota srca. Posnemanja vredna pa je neka druga njegova lastnost: bil je zelo občutljiv za napake in grehe proti krščanski ljubezni, zlasti za obrekovanje in opravljanje, v čemer se v večji ali manjši meri pregrešimo vsi. Sam se je teh napak skrbno varoval in se trudil, da bi tudi druge od njih odvrnil. V sobi si je dal po zgledu sv. Avguština napraviti napis: »Ne delaj zdražbe, zakaj pomiritev ni lahka! Ne opravljaj in ne obrekuj, zakaj težko je popravljati krivice!« Ta napis naj bi njega in vse, ki so prihajali k njemu, opozarjal na zapoved krščanske ljubezni.

    Več o življenju sv. Janeza Kancija na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/1520-janez-kancij-1397-1473

    Molimo s prošnjo, naj nam sv. Janez Kancij pri Bogu izprosi potrebno duhovno luč in moč, da bi omenjeni napis tudi nas vedno opozarjal na zapoved krščanske ljubezni!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Janez Kancij, prosi za nas!

    • Hvala says:

      Ja, Gospoda prosimo, da ne bi opravljali, obrekovali. Svetnica Favstina Kowalska je napisala, kako je neki človek zelo hudo zbolel, ko je izvedel, da so ga opravljali. Favstina posebej poudarja, da človek včasih zagreši pravi duhovni umor z jezikom. Posebej moramo biti pozorni, ker s svojim jezikom Gospoda častimo , slavimo in prosimo pomoči, naj ne opravljamo in ogovarjamo in kritiziramo ljudi s tem jezikom.

  5. Miro says:

    O POMENU ZAHVALNE MOLITVE – ZAHVALJEVANJE V SVETEM PISMU

    Pogosto Boga za različne zadeve prosimo, bolj redko pa se mu za prejete darove zahvaljujemo. To kaže, da je naša molitev še pomanjkljiva. Človek je brez svojih zaslug velik Božji obdarovanec, zato naj bi se za prejete dobrote Bogu zahvaljeval. Bog je naš največji dobrotnik, saj nas je ustvaril, odrešil in nas posvečuje. Ustvaril je tudi naše brate in sestre, jih odrešil ter jih stalno posvečuje. Kako bi mu za vse to ne bili hvaležni?! Poleg tega nas tudi uslišane prošnje navajajo k zahvaljevanju.

    Da se bomo Bogu zahvaljevali, je najprej potrebno, da njegove darove opazimo in jih priznamo. Ker v stari zavezi še ni bilo polnosti milosti, tudi zahvaljevanje še ni prišlo toliko do izraza. Imamo pa tudi v stari zavezi že lepe zahvalne molitve in daritve …

    Več o zahvaljevanju Bogu v novi in stari zavezi na:
    http://jezusovomarijinosrce.blogspot.com/2018/06/vec-in-bolje-moliti-45-zahvalna-molitev.html

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

  6. Miro says:

    SVETI DUH, NOTRANJI UČITELJ KRŠČANSKE MOLITVE, VZGAJA CERKEV V MOLITVENEM ŽIVLJENJU!

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Kako je molila prva krščanska skupnost v Jeruzalemu?
    Na začetku Apostolskih del je zapisano o vernikih v prvi skupnosti v Jeruzalemu, ki jih je Sveti Duh vzgajal v molitvenem življenju: “Bili so stanovitni v nauku apostolov in bratskem občestvu, v lomljenju kruha in molitvah” (Apd 2,42).

    Kako Sveti Duh posega v molitev Cerkve?
    Sveti Duh, učitelj notranje krščanske molitve, vzgaja Cerkev v molitvenem življenju in ji daje vedno globlje prodirati v premišljevanje in občestvo z brezdanjo Kristusovo skrivnostjo. Oblike molitve, ki so izražene v apostolskih, kanoničnih spisih, ostajajo odločilne za krščansko molitev.

    Katere so bistvene oblike krščanske molitve?
    Bistvene molitve Cerkve so slavljenje in češčenje, prošnja in priprošnja, zahvaljevanje in hvaljenje. Evharistija vsebuje in izraža vse te oblike molitve.

    Kaj je slavljenje?
    Slavljenje je človekov odgovor na božje darove: slavimo Vsemogočnega, ki nas prvi blagoslavlja in napolnjuje s svojimi darovi.

    Kako je mogoče opisati češčenje?
    V češčenju se človek vrže na tla pred svojim trikrat svetim Stvarnikom, pred katerim priznava, da je od njega ustvarjen.

    Katere so različne oblike prosilne molitve?
    Obstaja prošnja za odpuščanje in tudi ponižna, zaupna prošnja za vse naše duhovne in gmotne potrebe. A naše prvo hrepenenje naj bo prihod božjega kraljestva.

    V čem je priprošnja?
    Priprošnja obstaja v prošnji za druge. Upodobi nas po Jezusovi molitvi in nas zedini z njim, ki posreduje pri Očetu za vse ljudi, posebej za grešnike. Moliti moramo tudi za sovražnike.

    Kdaj se Bogu zahvaljujemo?
    Cerkev se Bogu nenehno zahvaljuje, zlasti z obhajanjem evharistije, pri kateri jo Kristus pridruži svojemu zahvaljevanju Očetu. Vsak dogodek postane za kristjana razlog za zahvaljevanje.

    Kaj je hvalna molitev?
    Hvaljenje je oblika molitve, ki najbolj neposredno priznava, da je Bog Bog. Je docela nesebična: opeva Boga zaradi njega samega in mu daje slavo, ker je.

    Kompendij KKC 548-556)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Janez says:

    KAJ JE DUHOVNA RAST ZA KRISTJANE?
    Duhovna rast je proces, v katerem postajamo vse bolj podobni Jezusu Kristusu. Ko začnemo verovati v Jezusa, Sveti Duh začne proces, v katerem nas dela bolj podobne Jezusu, nas spreminja v skladu z njegovo podobo. Duhovna rast je morda najbolje opisana v Drugem Petrovem pismu 1,3–8, ki nam govori, da imamo po Božji moči »vse, kar je potrebno«, da bi živeli pravo pobožno in bogaboječe pravično krščansko življenje, ki je cilj duhovne rasti. Bodite pozorni na to, da kar je potrebno, prihaja »prek spoznanja tistega Gospoda Jezusa«, kar je ključ, da dobimo kristjani vse, kar potrebujemo. Naše spoznanje njega izhaja iz Božje besede, ki nam je dana za naše duhovno izgrajevanje in rast. V Pismu Galačanom 5,19–23 sta dva seznama. Vrstice 19–21 naštevajo »dela mesa«. To so stvari, ki so bile značilne za naše življenje, preden smo prišli h Kristusu po odrešitev. Dela mesa so človeška dejanja, sad človeške volje, ki jih moramo priznati, se jih pokesati in jih, z Božjo pomočjo, premagati. Ko izkušamo duhovno rast, bodo »dela mesa« vse manj vidna v našem življenju, ker nas bo Vodil Bog. Drugi seznam je »sad Duha« (v. 22–23). To so lastnosti, ki naj bi bile značilne za naše življenje, potem ko smo izkusili Odrešitev v Jezusu Kristusu. Duhovno rast prepoznamo po sadovih Svetega Duha, ki postajajo vse bolj vidni v vsakdanjem življenju vernika, ki je drugačen in prenovljen.

    Ko pride do odrešitve, se začne duhovna rast. Sveti Duh prebiva v nas (Evangelij po Janezu 14,16–17). Smo nova stvaritev v Kristusu ali latinsko HOMO NOVUM (Drugo pismo Korinčanom 5,17). Stara, grešna narava v nas se začne umikati NOVI NARAVI, PODOBNI JEZUSU KRISTUSU Kristusu (Pismo Rimljanom 6–7). Duhovna rast je vseživljenjski proces, ki je odvisen od našega preučevanja Božje besede in njenega prenašanja v prakso (Drugo pismo Timoteju 3,16–17) ter naše hoje v Duhu (Pismo Galačanom 5,16–26). Ko si prizadevamo za duhovno rast, bi morali moliti k Bogu in ga prositi za modrost glede področij, na katerih želi, da rastemo. Boga lahko prosimo, naj poveča našo Vero in spoznanje Njega, da hodimo za Jezusom. Bog želi, da duhovno rastemo, in dal nam je vse, kar potrebujemo, da bi izkusili duhovno rast. S pomočjo Svetega Duha lahko premagamo greh in postajamo vse bolj podobni našemu Odrešeniku, Gospodu Jezusu Kristusu. Bog Prihaja na Zemljo, da bi nas Rešil in Odrešil, ker nas Ljubi in Nam Odpušča. Odprimo svoja Srca in pustimo da Pride Božji Mir in Ljubezen k nam in nas napolni. Naj se zgodi Božja Volja in naj Zmaga Božja Ljubezen! Amen.

  8. Janez says:

    ZAHVALNA MOLITEV BOGU
    O Bog, naš Stvarnik,
    zahvaljujemo se Ti za naš dom, Zemljo,
    za široko nebo in blagoslovljeno sonce, za oceane in potoke,
    za visoke hribe in šepetajoči veter,
    za drevesa in za zeleno travo.
    Zahvaljujemo se Ti za vse naše čute, s katerimi slišimo pesmi ptic
    in da lahko vidimo sijaj polj zasejanih z zlato pšenico in
    da okušamo jesenske plodove;
    da se veselimo in občutimo beli sneg in
    da zaznavamo vonjave spomladanskih cvetov.
    Dovoli nam, da se bo vsa ta lepota razlila v v naše srce;
    in odreši nas naše slabovidnosti, ker smo tako slepi,
    da vsega tega nismo opazili in videli,
    saj celo navadno trnasto grmičevje zagori in se zasveti s Tvojo veliko slavo.
    Da slepi spregledajo in se bolni po Jezusovi Milosti čudežno ozdravijo na dušiin na telesu.
    Da obupani in žalostni dobijo od Jezusa Milost Rešitve in Upanje Odrešenja.
    PROSIM GOSPOD PRIDI IN NAM POMAGAJ, DA SE SPREOBRNEMO IN POBOLJŠAMO!
    Da ljubimo Jezusa zaradi Njegove Ljubezni in Dobrote,
    ker nas je s svojo smrtjo na križu Odrešil in nam vse daruje,
    da bi nam bilo dobro in da bi med nas prišel Božji Mir in Božje kraljestvo.
    PRIDI K NAM GOSPOD IN NAM PRINESI LJUBEZEN IN BOŽJI MIR NA ZEMLJO.
    Zahvaljujmo se Gospodu ker je Dober in Usmiljen.
    Amen.

    Razodetje 5,13: In vse stvari, ki so na nebu, na zemlji, pod zemljo in na morju, in sploh vse, kar je v njih, sem slišal, kako so govorile: »Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in čast, slava in mogočnost na veke vekov.«

    2 Korinčanom 2,14: Hvala Bógu, ki nas v Kristusu kar naprej venča z zmagoslavjem in ki po nas razširja po vseh krajih blag vonj njegovega spoznanja.

  9. Miro says:

    »NEUTRUDNO MORAMO MOLITI, SAJ ODREŠENJE ČLOVEŠTVA NI ODVISNO OD MATERIALNEGA UGODJA, NE OD ZNANOSTI, KI ZAMEGLI RAZUM, TUDI NE OD OROŽJA ALI ČLOVEŠKE INDUSTRIJE, AMPAK SAMO OD JEZUSA.«
    (sv. Frančiška Cabrini)

    Več o življenju današnje godovnjakinje sv. Frančiške Cabrini na:
    https://svetniki.org/sveta-franciska-ksaverija-cabrini-redovna-ustanoviteljica

    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Sv. Frančiška Cabrini, prosi za nas!

  10. Miro says:

    JEZUS V POLNOSTI RAZODENE IN UDEJANI MOLITEV

    Priporočimo se Svetemu Duhu s prošnjo, naj nam pomaga pri branju in premišljevanju Kompendija Katekizma katoliške Cerkve, ki v strnjeni obliki vsebuje vse bistvene in temeljne prvine vere Cerkve.

    Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
    vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
    Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
    prenovil boš obličje zemlje.

    Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
    razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
    bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
    vselej radi sprejemali njegove spodbude.
    Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

    Od koga se je Jezus naučil moliti?
    Jezus se je po svojem človeškem srcu naučil moliti od svoje matere in od judovskega izročila. A njegova molitev je prikipevala še iz drugega skritega izvira: Jezus je večni Božji Sin, ki v svoji sveti človeški naravi izreka svojemu Očetu popolno sinovsko molitev.

    Kdaj je Jezus molil?
    Evangelij kaže Jezusa pogosto v molitvi. Vidimo ga, kako se umakne v samoto, tudi ponoči. Moli pred odločilnimi dejanji svojega poslanstva in poslanstva apostolov. Vse njegovo življenje je molitev, ker je v stalnem občestvu ljubezni z Očetom.

    Kako je Jezus molil v svojem trpljenju?
    Jezusova molitev med njegovim smrtnim bojem na Oljski gori in njegove zadnje besede na križu razodevajo globino njegove sinovske molitve: Jezus izpolni Očetov načrt ljubezni in prevzame nase vse stiske človeštva, vse prošnje in priprošnje v zgodovini odrešenja. Prinese jih Očetu, ki jih sprejme in usliši, onkraj slehernega upanja s tem, da ga obudi od mrtvih.

    Kako nas Jezus uči moliti?
    Jezus nas uči moliti ne le z molitvijo očenaš, ampak tudi s svojo lastno molitvijo. Na ta način nam kaže poleg vsebine tudi pogoje, ki so potrebni za pravo molitev: čisto srce, ki išče božje kraljestvo in odpušča sovražnikom; srčno in otroško zaupanje, ki gre prek tega, kar občutimo in razumemo; čuječnost, ki obvaruje učenca pred skušnjavo.

    Zakaj je naša molitev učinkovita?
    Naša molitev je učinkovita, ker se v veri združuje z Jezusovo molitvijo. V njem postane krščanska molitev ljubezensko občestvo z Očetom. Tako moremo svoje prošnje prinašati Bogu in biti uslišani: “Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno” (Jn 16,24).

    Kako je molila Devica Marija?
    Za Marijino molitev je značilna njena vera in velikodušna predanost vsega njenega bitja Bogu. Marija je tudi nova Eva, “mati živih”: Jezusa, svojega Sina, prosi za potrebe ljudi.

    Ali je v evangeliju kakšna Marijina molitev?
    Poleg Marijine priprošnje v Kani Galilejski nam evangelij izroča magnifikat (Lk 1,46-55), slavospev Božje Matere in slavospev Cerkve. Magnifikat je slavospev zahvale, ki privre iz srca ubogih, ker je njihovo upanje okronano z izpolnitvijo božjih obljub.

    (Kompendij KKC 541-547)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    • Miro says:

      MAGNIFICAT- MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA

      Moja duša poveličuje Gospoda,
      moje srce se raduje v Bogu, mojem Zveličarju.
      Ozrl se je na nizkost svoje dekle,
      glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.
      Velike reči mi je storil Vsemogočni,
      njegovo ime je sveto.
      Iz roda v rod skazuje svoje usmiljenje vsem,
      ki mu zvesto služijo.
      Dvignil je svojo močno roko,
      razkropil je vse, ki so napuhnjenih misli.
      Mogočne je vrgel s prestola
      in povišal je nizke.
      Lačne je napolnil z dobrotami
      in bogate je odpustil prazne.
      Sprejel je svoje izvoljeno ljudstvo,
      kakor je obljubil našim očetom.
      Spomnil se je svoje dobrote
      do Abrahama in vseh njegovih potomcev.
      Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
      kakor je bilo v začetku,
      tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
      (prim. Lk 1,46-55)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja