Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Janez says:

   25. decembra, 2020 at 15:16

   DARILO NEBA IN NAŠEGA BOGA LJUDEM NA ZEMLJI
   Obstajajo različni ljudje na svetu, ki so dobri po srcu in ki so zaverovani le v svoj prav in egoizem.
   Nekateri so ponižni, delovni, skromni, vidijo čez svoj jaz in pomagajo drugim,
   drugi vsemogočneži radi vladajo in ne vidijo čez svoj plot in le kopičijo bogastvo.
   Bog ljubi dobre in pravične ljudi in tudi tiste, ki niso srčno dobri in pravični ljudje v življenju in se nadeja, da bomo vsi vse, kar smo od Njega zastonj prejeli, darovali naprej,
   in bili tako podobni Jezusu, ne pa kopičili le bogastvo in izgubili svojo dušo zaradi Mamona.
   Nekateri ljudje darujejo Ljubezen, so preprosti, skromni, dobri, darežljivi, pomagajo in služijo in so podobni Jezusu.
   Nekateri ljudje ne vedo, da so dar neba našega Očeta.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako lepo je, da so in tvorno živijo v Ljubezni in Odpuščajo drugim.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako dobro je, da jih lahko srečamo in se od Njih kaj naučimo in tudi obogatimo ter da darujemo kar smo zastonj prejeli.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako tolažilen je že njihov nasmeh in tihi zgled dobrote, ki ga črpajo od Njega.
   Nekateri ljudje ne vedo, kako ubogi bi bili brez nasmeha, dobrote in odpuščanja Njega ter drugih ljudi.
   A vedeli bi, če bi jim to povedali: Ti ali jaz. Morda pa to niti ni potrebno, saj je to Božja Volja. On že ve zakaj. Kolikor je ljudi, tolikor je Poti do Boga, ki morajo prehoditi veliko strmin in še več dobrega storiti, da gredo po Poti k Njemu.
   Veliko morajo pretrpeti, veliko krivic odpustiti in veliko dobrega storiti drugim ter ljubiti druge, da pridejo na Pot k Njemu, ki vodi v Odrešenje.
   Bog nas potrpežljivo kot Oče čaka Otroke na Obalah Večnosti,
   da se kot izgubljeni Otroci Vrnemo s stranpoti daleč od Boga nazaj k Njemu v objem.
   Ptica je ptica takrat, ko leti v zraku. Roža je roža takrat, ko cveti v tisočerih barvah Njegove Prirode.
   Človek pa je Človek takrat, ko je Dober, ko Odpušča drugim in sebi in ko Ljubi in iskreno Moli k Njemu.
   V miru in spokojnosti, ko delam in ko pomagam drugim, začutim njegovo Ljubezen in Prisotnost.
   Božja Vseprisotnost je v ljudeh, v rekah, morjih, v živalih, drevesih, gorah, v Naravi in Zvezdah na nebu in v vsem Stvarstvu, ki nas obkroža, ker je Bog predvidel v Načrtu Smotrnost v Vsem, kar je.
   Bog nam je vse daroval, ker nas ima neskončno rad.
   Z vsakim darilom in obdaritvijo nam pove, kako rad nas ima.
   Z vsakim utripom mojega žitja in bitja začutim in celo vidim na vsakem koraku
   njegovo Veliko Dobroto in Ljubezen v Stvarstvu,
   ko me v tišini boža z nežnimi sapicami in slišim njegov tihi Glas med Ljudmi in v Naravi.
   In pravi mi, da je najvišja zapoved medsebojna Ljubezen in Usmiljenje med ljudmi.
   Kajti samo Ljubezen in Usmiljenje zmore ponovno približati Boga nam vsem, tudi ateistom,
   in nam pomagati, da bomo spet vanj Verovali s srcem in dušo ter bili dobri ljudje in verniki.
   Ni pomembna oblika molitve, pomembno je srce, ki Živi in Ljubi vse Ljudi brez razlik.
   Premalo smo molili za lastno spreobrnjenje in preveč Ljudi smo hladno pustili trpečih in žalostnih zaradi hladnih medsebojnih odnosov brez pomoči.
   Še vse lahko popravimo in se spreobrnemo, se spovemo Bogu
   in prosimo za odpuščanje ter našo spreobrnitev.
   Takrat bo nastopilo v Nebesih Veliko veselje nad spreobrnjenim Grešnikom.
   Prosimo Boga za Milost, da pride k nam Božje kraljestvo,
   ki je tisto duhovno stanje dobrih in pravičnih,
   ki vodi v Odrešenje k Jezusu.
   Amen.

   Addendum: Ne sprašujmo se kaj Bog lahko naredi za nas, vprašajmio se raje, kaj lahko mi8 naredimio zan Boga in za druge ljudi!

   Vsi ljudje se moramo zavedati, da ni dovolj le moliti in brati Sveto Pismo. Molitev naj nam pomaga, da bomo boljši ljudje in verniki. Vero in naše molitve ter dobra dela in služenje moramo izvajati in preliti v naše Življenje. Ne moremo biti dobri kristjani, če v dejanjih in življenju ljudem ne izkazujemo ljubezni in usmiljenja, nismo pravični in dobri ljudje in če ne sledimo Jezusa. Krščanstvo bo preživelo zaradi Dobrih, Usmiljenih in Pravičnih Ljudi, ki bodo oznanjali Jezusov Evangelij z Vero, z Ljubeznijo in utrjevali Veselo Oznanilo Ljudem z zgledom in nasmehom kot misionarji in apostoli našega Boga in Ljubezni. Molimo da pride k nam po Božji Milosti in po našem pravičnem in bogaboječem življenju Božje kraljestvo Ljubeuni in Usmiljenja, ki je stanje okolja med nami, ki vodi po Poti k Jezusu, ki je naše Odrešenje! Božje Usmiljenje, Ljubezen in Dobrota Vate Zaupamo! Zgodi naj se Božja in ne naša Volja.

   Janez AKA Dichter Hansi

   2 Kroniška 6, 40: Zdaj so moje oči odprte in moja ušesa pozorna na molitev na tem kraju.  

   Odgovori
   • Miro says:

     26. decembra, 2020 at 10:14

     Ob vsem našem krščanskem prizadevanju za poglobljeno duhovno življenje ne smemo pozabiti na svete zakramente, ki nam priskrbijo darove odrešenja. Sveta evharistija, ki je vir in vrhunec vseh drugih zakramentov, pa nam daje samega Gospoda! To je zelo dobro razumela in iz tega živela sv. Mati Terezija. O sveti Evharistiji je izrazila vrsto globokih misli, med drugim tudi naslednjo:

     »EVHARISTIJA POMENI RAZUMEVAJOČO LJUBEZEN. KRISTUS JE RAZUMEL, DA IMAMO STRAŠNO LAKOTO PO BOGU. RAZUMEL JE, DA SMO BILI USTVARJENI ZA LJUBEZEN. ZATO JE SAMEGA SEBE NAPRAVIL ZA KRUH.«

     Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

     Odgovori
     • Hvala says:

       26. decembra, 2020 at 10:36

       Res je, brez Živega Gospoda, ki je v Sveti evharistiji ne moremo živeti v miru, nimamo moči v preizkušnjah, v trpljenju, v nasprotovanju, ne moremo se razdajati drugim, to je povedala tudi sveta Mati Terezija. Mati Terezija je lahko vzdržala v služenju ljudem, ker je neposredno prejemala Sveto evharistijo_ Živega Jezusa.

       Z BOŽJO BESEDO v Svetem Pismu se hranimo vsak dan, ko jo prebiramo, premišljujemo in po Njej živimo. Vsak dan, ko prebiramo Božjo Besedo nam po Njej govori Gospod, zato Ga poslušajmo, kaj nam hoče povedati, svetovati, kako živeti. Sveti Duh nas po branju, premišljevanju in spoštovanju ŽIVE BESEDE vsak dan vodi v globine Božje Modrosti. BOŽJA BESEDA V SVETEM PISMU ZDRAVI ČLOVEKA, je ŽIVLJENJE .

       Odgovori
     • Janez says:

       26. decembra, 2020 at 16:47

       Sveta Mati Terezija je v sako jutro po militvah in prejemu Svetega obhajila s sestrami odšla k ubogim in bolnim in umirajočim v Kalkuti. In jim pomagala do svoje smrti. Sveta Evharistija je bila tista Moč in Božja Energija, ki je zagotovila, da so mati Terezija in sestre ostale stanovitne pri izvajanju Jezusovega naročila: ” Pojdnin in bodi moja Luč v Temi”. Vse je potrebno, tudi to, da se Sveta Maša in Obhajilo ter Molitev nadaljuje v Življenju. Molitev in Vera naj nam kristjanom pomaga, da bomo vse to tudi živeli in bili dobri ljudje. Veseli me, da tako radi poudarjateb Sveto Evharistijo, vendar tako papež kot duhovniki pogosto poudarjajo, da je potrebna poleg zakramentalizacije tudi Evangelizacija, ker so ljudje Lačni Božje Besede, Molitve, Utehe, Pomoči in Dobrote misijonarjev Ljubezni, ko misijonarji Ljubezni prinašajo polni Svetega Duha tudi Upanje, Veselje in Veselo Oznanilo Odrešenja Ubogim in Bolnim. Če ste si ogledali film na Božični Večer o materi Tereziji so bile prikazane le delno vse zadeve o njenem vztrajanju v Ljubezni do Boga in Ljudi, ko je morala skozi križe in težave skrbeti za svojen uboge in bolne., ker je spolnjevala Jezusovo naročilo. Ko si zmolil k Bogu, ko si se zgodaj zjutraj udeležil Svete maše in prejel Obhajilo in se okrepčal, si se podal naprej pomagati ubogim, služiti Bogu in Ljudem in tako Oznanjati z Vero in z Dobroto ter Dejanji in globoko Vero. Pri tem so obmolknilio kritični Hindujci, Muslimani in ateisti, ker so vedeli, da Mati Terezija to počne iz Ljubezni do Boga in do Ubogih Ljudi. Nikomur ni nikoli vsiljevala tega kar je verjela in počela. pa vendar jo danes spoštujejo tako verni ljudje kot ateisti. In ko je dobiopaNobelovo nagrado je rekla le, hvala Bogu, koliko denarja za moje uboge v Kalkuti! Pustite tudi drugim ljudem, da imajo svoje razmisleke in razloge, ker prav ima samo Bog ne mi!

       Odgovori
2. Janez says:

   25. decembra, 2020 at 14:54

   Papež Frančišek: Dopustimo, da nas osupne nasmeh Boga, ki ga je prinesel Jezus

   Nasmeh kot izraz ljubezni in naklonjenosti
   »K temu me je spodbudila ena izmed zadnjih držav, ki sem jih obiskal prejšnji mesec: Tajska. Imenuje se Dežela nasmeha, saj so ljudje tam zelo nasmejani, zanje je značilna posebna prijaznost, zelo plemenita, ki je izpisana v njihovih potezah obraza, ki se odraža v njihovem celotnem načinu vedênja. Ta izkušnja se mi je vtisnila in me spominja na nasmeh kot izraz ljubezni, izraz naklonjenosti, ki je tipično človeški.

   Nasmeh in novorojenček
   Ko gledamo novorojenčka, smo nagnjeni k temu, da se mu nasmehnemo in če se na njegovem majhnem obrazu zariše nasmeh, občutimo preprosto, tudi neposredno čustvo. Otrok odgovori na naš pogled, vendar pa je njegov nasmeh veliko »močnejši«, ker je nov, čist, kakor voda pri svojem izviru, in v nas odraslih ponovno prebudi globoko nostalgijo po otroštvu.

   Jezusov nasmeh zaradi Marijine in Jožefove ljubezni
   To se je zgodilo na edinstven način med Marijo in Jožefom ter Jezusom. Devica in njen mož sta s svojo ljubeznijo storila, da se je na ustih njunega pravkar rojenega otroka prikazal nasmeh. Ko pa se je to zgodilo, sta bili njuni srci napolnjeni z novim veseljem, ki je prišlo iz Neba. In mali betlehemski hlevček je bil kakor razsvetljen.

   Jezus je nasmeh Boga
   Jezus je nasmeh Boga. Prišel je, da bi nam razodel Očetovo ljubezen, njegovo dobroto in prvi način, kako je to storil, je bil ta, da se je nasmehnil svojim staršem, kakor vsak novorojenček na tem svetu. In onadva, Devica Marija in sv. Jožef, sta zaradi njune velike vere znala sprejeti tisto sporočilo, v Jezusovem nasmehu sta prepoznala Božje usmiljenje do njiju in do vseh tistih, ki so pričakovali njegov prihod, prihod Mesija, Božjega Sina, Izraelovega Kralja.

   Gledati Dete Jezusa in čutiti, da se nam Bog nasmehne
   V jaslicah tudi mi podoživimo to izkušnjo: gledati Dete Jezusa in čutiti, da se nam Bog nasmehne; in nasmehne se vsem ubogim na zemlji, vsem tistim, ki pričakujejo zveličanje, ki upajo v bolj bratski svet, kjer ne bi bilo več vojn in nasilja, kjer bi vsak moški ali ženska lahko živela v svojem dostojanstvu Božjega sina in hčere.

   Dopustiti, da nas prenovi nasmeh Deteta Jezusa
   Tudi tukaj, v Vatikanu in v različnih rimskih pisarnah Svetega sedeža, moramo vedno dopustiti, da nas prenovi nasmeh Deteta Jezusa. Dopustiti, da nas njegova neoborožena dobrota očisti ostankov, ki pogosto prekrivajo naša srca in nam preprečujejo, da bi od sebe dali najbolje. Res je, delo je delo, in obstajajo drugi kraji in trenutki, ko se vsak izrazi na polnejši in bogatejši način; vendar pa je tudi res, da v delovnem okolju preživimo precejšen del svojega dneva in prepričani smo, da je kakovost dela povezana s kakovostjo človeških odnosov, načina življenja. To posebej velja za nas, ki delamo v službi Cerkvi in v Kristusovem imenu.

   Ko se je težko nasmehniti, potrebujemo nasmeh Boga
   Včasih se je težko nasmehniti, zaradi različnih razlogov. Tedaj potrebujemo nasmeh Boga: Jezus, samo On, nam lahko pomaga. Samo On je Zveličar in včasih to konkretno izkusimo v svojem življenju.

   Nasmeh Boga nam odvzame lažne gotovosti
   Spet drugič gredo stvari dobro, vendar pa je takrat nevarno, da bi se čutili preveč gotove in bi pozabili na druge, ki so v težavah. Tudi tedaj potrebujemo nasmeh Boga, ki nam odvzame vse lažne gotovosti in nas ponovno privede do zadovoljstva preprostosti in zastonjskosti.

   Dopustimo, da nas osupne nasmeh Boga, ki ga je prinesel Jezus
   Izmenjajmo si torej to voščilo: ko se bomo za božič udeležili bogoslužja in zrli jaslice, dopustimo, da nas osupne nasmeh Boga, ki ga je prinesel Jezus. On sam je ta nasmeh. Kakor Marija, kakor Jožef in betlehemski pastirji, ga tudi mi sprejmimo, dopustimo, da nas očisti in tudi mi bomo lahko drugim prinašali ponižen in preprost nasmeh. Hvala vsem! Ponesite to voščilo svojim dragim doma, posebej bolnim in najstarejšim: naj čutijo nežnost vašega nasmeha. Nasmehniti se je pobožati; pobožati s srcem, pobožati z dušo. In ostanimo povezani v molitvi. Vesel božič!«

   Papež Frančišek

   Odgovori
3. Janez says:

   25. decembra, 2020 at 14:50

   PONIŽNO ZAVEDANJE LASTNE NIČEVOSTI PRED BOGOM
   Če se PONIŽNO IN BOGABOJEČE soočimo z Bogom v molitvi in tišini, nam Bog spregovori, ko molimo in pomagamo ubogim. Takrat se zavemo, da smo NIČ BREZ BOGA NIČ BREZ BOGA, KI NAM DAJE VSE!. Šele tako se zavemo svoje človeške NIČEVOSTI, svoje človeške praznosti, tega, da nas lahko napolni samo Bog s samim Seboj. Ko postanemo polni Boga, potem lahko Bogu dajemo drugim ljudem in LJUBIMO BOGA IN LJUDI. »Iz polnosti srca, usta spregovorijo.« In ko smo polni Boga, bomo vsa naša dela opravili dobro – naredili jih bomo s celim srcem. In vse bomo radi naredili in služili drugim iz Ljuberzni do Boga in Ljudi! In vse dobra dela in služenje ubogim bodo naša MOLITEV IN DAROVANJE V ČAST BOGU! Amen.

   RADOST JE LJUBEZEN
   Radost je molitev, radost je znak velikodušnosti in veselja, ki ga delimo drugim, ki jim prinašamo Upanje, Luč Ljubezni, Pomoči in Odrešitve. Ko ste polni Radosti, se gibljete hitreje in želite storiti vsem kar največ dobrega in se razdajate ubogim in bolnim. Vse darujemo velikodušnp in ljubeče zastonj, kar smo zastonj prejeli od našega Boga. Radost je znak združitve z Bogom, Božje prisotnosti, radost je Ljubezen, se rodi v srcu, ki gori od Ljubezni in Dobrote. In nič ni težko narediti ko služimo in pomagamo bližnjim, ker Ljubimo Boga in se veselimo Njegove Milosti in Ljubezni, ker imamo Njegov Blagoslov in spolnjujemo Božjo Voljo. In v sebi vemo in čutimo, kdaj delamo dobro in prav, ker služimo Bogu tako, da pomagamo ljudem. Vedno in takoj! In odpadejo vse razne velike človeške filozofije in modrosti, ker sledimo in spolnjujemo naukom Jezusovega Evangelija, da kot misijonarji Ljubezni in Dobrote pomagamo ubogim Bogu v Čast in Veselje!
   Sveta Mati Terezija

   PRINESITE TO V SVOJA ŽIVLJENJA
   Prinesite to ljubezen, to svetost v vaša življenja, v vaše domove, k vašim bližnjim, vaši deželi in celemu svetu. Da bi to dosegli, moramo moliti, moramo čutiti potrebo po molitvi. Moramo hoteti moliti. Naj vsak sodelavec začne družinsko molitev, saj družine, ki molijo, ostanejo združene. Pomagajte sosedu, da stori isto. S to molitvijo in žrtvovanjem bomo preplavili svet in prispevali k Miru in Ljubezni med ljudmi. Moja molitev je z vsakim od vas – molim, da bo vsak od vas svet in tako razširjal njegovo ljubezen kamorkoli greste, prižgali Njegovo luč Resnice v življenju vsakogar, tako da bo Bog lahko ljubil svet po vas in po meni. Svojo Vero moramo preliti v Življenje in biti dober in usmiljen z dobroto i9n služenjem drugim.
   Sveta Mati Terezija

   Quis ex vobis est cum haberem mundas ad Deum meum inter – precor inter vos mundi et amor sui ubicumque te ampliari, lit lucerna eius veritas in omnium vitam, ut et Deus sit amor in mundo per me et te. Pax et bonum.

   Molimo. Gospod Bog, Tvoj Prihod med nas na Zemljo je vsem Ljudem in vsemu Stvarstvu prinesel radost Odrešenja. prosimo Te Pomagaj nam ni nas Vodi , da bo naše Življenje, ki ga je prenovila Tvoja Ljubezen in Tvoja Milost, razodevalo Vsem Ljudem Tvojo Sveto Navzočnost in Pričujočnost Božje Odrešitve med nami vsemi.

   O Večna Beseda, Božji in Mariijin Sin, v najskrivnejšem kotičku našega Srca in Duše prosimo Obnovi Čudež Svojega Rojstva. Vžgi nas s Svojo Ljubeznijo, da nam bo Tvoj Prihod vsem prinesel pravo Odrešenjsko radost, Resničen Mir, medsebojno Strpnost in Razumevanje tako posameznikom kot vse narodom na Zemlji. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   Matej 5,16: Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.«

   Odgovori
4. Miro says:

   25. decembra, 2020 at 11:15

   BOŽIČ: BOGASTVO SKRIVNOSTI, KI JO OBHAJAMO, JE IZREDNO, PRESEGA MOČ VSEH ČLOVEŠKIH DOJEMANJ! – IZAIJA VABI K VESELJU: VZKLIKAJTE RADOSTNO, NAŠ BOG REŠUJE! – VESELIMO SE: PO JEZUSU SMEMO BITI BOŽJI OTROCI, PRIJATELJI, GOSPOD NAM JE BLIZU!

   Božič – Gospodovo rojstvo B (2020) – Gospod nam je blizu
   Iz 52, 7-10; Tit 3, 4-7; Jn 1, 1-14

   1. Bogastvo skrivnosti, ki jo obhajamo, je izredno, presega moč vseh človeških dojemanj. Je neizčrpen navdih v vseh zvrsteh umetnosti, tu zajema tako ljudski rezbar kot vrhunski umetnik. Tu se srečamo tudi s preprostostjo in pristno človeško vsakdanjostjo: oče, mati, otrok, družina, veseli prijatelji, skupno slavje in veselje ob rojstvu. Ali ni ravno v tem veličina Božiča, da neskončno, nepojmljivo, za človeka nedosežno, prihaja na svet med ljudi na skrajno preprost, dojemljiv, sprejemljiv način.

   2. Beseda kar izžareva veselje, da je Bog ob vsej svoji neskončnosti in nedosežnosti vendar človeku tako blizu, človek sme čutiti božjo “človečnost”:

   – Izaija vabi k veselju: vzklikajte radostno, naš Bog rešuje; tisočletno, vedno vznemirljivo, včasih že nestrpno pričakovanje Odrešenika se je uresničilo;

   – Pavel je vesel, da sme posredovati svojemu učencu in vsem ljudem odrešujoče sporočilo: razodela se je dobrotljivost in ljudomilost Boga, našega odrešenika;

   – evangelist ugotavlja, da nekateri božjo ljudomilost sprejemajo, drugi jo zavračajo: tistim, ki jo sprejemajo, Odrešenik sam daje pravico, da postanejo božji otroci, dediči večnega življenja.

   3. Pred skrivnostjo božjega učlovečenja človek skoraj ne more drugače, kot da obstane in brez besed občuduje:

   – On, ki z besedo svoje moči nosi vse, po katerem je vse nastalo, prihaja v stvarstvo, ki je delo njegovih rok, prihaja v svoje stvarstvo kot človek;

   – On, ki je veličastnejši od vesoljstva, saj ga je ustvaril, On, ki je neskončna modrost, ki je vse zasnovala, neskončna moč, ki je vse izvedla, On postane človek, eden od nas, preprost, ubog!

   Res nedoumljive poteze neskončnega Boga, ki pa jih v celovitosti božjega razodetja vendar dojemamo, občutimo, občudujemo:

   – ali ne beremo o njem v Knjigi modrosti: dober si in resničen, velikodušen si in vse urejaš z usmiljenjem – svoje mogočnosti, suverenosti, neskončnosti ne izkazuje z gospodovanjem in nasiljem, kot to počno človeški oblastniki, ampak svojo vsemogočnost izkazuje z ljudomilostjo, saj je božja logika drugačna od človeške: Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge.

   Prišel je »zaradi nas in zaradi našega zveličanja«. Ta božji poseg v človeško zgodovino vsakemu človeškemu bitju daje novo vrednost, dostojanstvo. Veselimo se: po Jezusu smemo biti božji otroci, prijatelji, Gospod nam je blizu.

   (povzeto po: kapucini.si, Gospodov dan z Besedo, p. Metod Benedik)

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Hvala says:

   24. decembra, 2020 at 19:24

   KDAJ ČLOVEK VE, DA GA IMA NEKDO RAD?

   KDAJ VEŠ, DA TE IMA NEKDO ZELO RAD? KADAR SE SKUPAJ ZABAVATA ALI KADAR JE PRIPRAVLJEN ZATE KAJ POTRPETI IN KADAR KLJUB TEŽAVAM VZTRAJA OB TEBI? JEZUSOVO TRPLJENJE JE NAJVEČJI DOKAZ, DA TE BOG LJUBI.

   BREZ TEŽAV, PROBLEMOV IN TRPLJENJA NA TEJ NAŠI POTI PROTI VEČNOSTI NE GRE. ČE ČLOVEK VIDI DOMA PROBLEM , ŽELI ZBEŽATI OD PROBLEMA ZATO, KER PAČ SKLEPA PO SVOJI PAMETI IN DELA ČLOVEŠKO KALKULACIJO. MISLI, DA BO POTEM , KO BO ODRINIL STRAN PROBLEM Z LAHKOTO ZAŽIVEL. VENDAR TEMU NI TAKO. KDO NA SVETU TI MORE GARANTIRATI ,PRVIČ, DA BOŠ NASLEDNJI DAN SPLOH ŠE ŽIV?’, DRUGIČ, NE VEŠ, KAJ BO NASLEDNJI DAN PRINESEL IN NASLEDNJI MESECI IN LETA. KAKO VEŠ. KJE BOŠ, KAJ BOŠ POČEL IN S KOM?

   VIDITE, ZATO JE TAKO POMEMBNO, DA NE DELAMO SVOJIH NAČRTOV, KI SE BODO SLEJ KO PREJ PODRLI.
   GOSPOD ŽELI, DA NJEMU POPOLNOMA ZAUPAMO. KADAR ČLOVEK VZAME VSE VAJETI ŽIVLJENJA V SVOJE ROKE, JE GOSPOD TAKO DOBER, DA GA USTAVI S SVOJIM USMILJENJEM. JEZUS VČASIH ODPELJE ČLOVEKA NA VRH NAJVIČJE GORE, VSE OKOLI NJEGA PA JE EN SAM PREPAD. KAJ BO V TEM PRIMERU NAREDIL ČLOVEK? BO ŠE KAR NAPREJ ISKAL SVOJO REŠITEV ALI PA BO JEZUSU ZAUPAL IN SE MU VRGEL V NAROČJE. ČE BO ČLOVEK IZBRAL SVOJO REŠITEV, BO SLEJ KO PREJ MRTEV (duhovno , telesno ). ČE SE BO PA DRŽAL JEZUSA, GA BO ON REŠIL IZ NAJVEČJEGA PREPADA.

   ZATO JE TAKO POMEMBNO , DA POUDARIMO, ZAKAJ ZAUPATI GOSPODU, -ZAUPATI POPOLNOMA SLEPO.

   VEM, DA JE VČASIH TO RES ZELO , ZELO TEŽKO. VENDAR BOG DAJE MILOSTI, DA ČLOVEK LAHKO VZDRŽI. ČE MU BOMO POPOLNOMA ZAUPALI, BO POČASI NAŠE ŽIVLJENJE POSTALO POPOLNOMA PREPLETENO Z JEZUSOM. VENDAR TO NE GRE HITRO. POTREBEN JE ČAS ZA ZORENJE.

   VELIKOKRAT RAZMIŠLJAM KAJ JE NAJPOMEMBNEJŠE V MOJEM ŽIVLJENJU? NAJPOMEMBNEJŠE IN GLAVNO JE, DA SI ŽELIM ČIMBOLJ PRIBLIŽATI JEZUSU IN IZPOLNJEVATI NJEGOVO VOLJO.

   TO KRATKO OBDOBJE, KO SMO PRISOTNI NA TEM SVETU MORAMO POTRPETI, NE PA ZAHTEVATI, DA SE STVARI ODVIJAJO SAMO PO NAŠIH ŽELJAH. KAJ BOMO DALI V ZAGOVOR, KO SE BOMO SREČALI Z JEZUSOM IZ OČI V OČI NA SODBI?

   JEZUS NAS BO NAREDIL SREČNE TEDAJ, KO BOMO NJEMU VSE ZAUPALI. DAJAL BO POTREBNE MILOSTI, DA BO ČLOVEK LAHKO IZVRŠIL TISTO, KAR SI ON ŽELI, PO NJEGOVEM NAČRTU.

   NAREDIMO JEZUSU VESELJE, NAJ SE RADUJE NAD NAMI, NAJ JOČE OD VESELJA!. ČE MU BOMO ZAUPALI BO RES VESEL!

   Odgovori
6. Janez says:

   24. decembra, 2020 at 17:14

   Dopolnjena molitev iz zbirke Svete Matere Terezije

   DOSEŽITE MIR NA SVETU
   Spominjam se, ko sem v Božičnem času govorila gobavcem – skrbele smo za 158.000 gobavcev, katerim sem govorila in rekla: »Vaša bolezen, vaše trpljenje ni kazen, je Božje darilo, izbrani ste, da delite Kristusovo trpljenje, izbrani ste, da lahko ponudite svetu mir, v zahvalo za vse, kar je Bog naredil za vse ostale in za vas.« Tako sem ponavljala, da so oni izbrani, da so še posebej ljubljeni; tam pa je, mislim, saj je bila velika gneča, pri mojih nogah sedel moški in me vlekel za obleko: »Povejte še enkrat, povejte še enkrat,« da sem morala ponavljati dvakrat, trikrat: »Vi ste izbrani, vi nosite mir, ker vas Bog ljubi, in to lahko uporabite, ponudite Bogu; sprejmite in ponudite Bogu in lahko dosežete mir na svetu.«
   Sveta Mati Terezija
   Opomba: Misijonarke ljubezni so takrat po svetu skrbele za 158.000 gobavcev. Mati Terezija je govorila skupini njih.

   PRINAŠANJE RIŽA
   Pred nekaj časa je prišel v našo hišo moški in rekel: »Mati, tam je družina, hindujska družina. Imajo osem otrok in že dolgo niso jedli. Storite nekaj za njih.« Vzela sem nekaj riža in odšla. Ko sem prišla k njim, sem lakoto lahko videla v očeh otrok. Njihove oči so sijale od lakote. Dala sem materi riž in ona ga je vzela. Razdelila ga je na dva dela in odšla. Ko se je vrnila, sem jo vprašala: »Kam si šla?« Rekla je: »Tudi oni so lačni.« Tudi pri sosedovih so bili lačni. Kar me je najbolj zadelo, ni bilo, da jim je nesla riž, temveč, da je vedela, da so lačni. In ker je vedela, je delila. In do tega se moramo dokopati. Tisti večer nisem več nesla riža. Nesla sem ga naslednje jutro, to noč, pa sem jim pustila, naj uživajo radost delitve, ljubezni. Da bi bila ljubezen resnična, mora boleti in ta ženska, ki je bila lačna, je vedela, da so pri sosedu tudi lačni. Zgodilo se je, da so bili sosedovi muslimani. Zato je bilo to tako ganljivo, tako resnično. Ta ženska je ljubila Kristusa, kot so Ga ljubili tudi v muslimanski družini. Hindujci in muslimani so zelo različni, pa jih je vendar ljubila do bolečine. Bolelo je, da je odtrgala od ust lastnemu otroku, vendar je bila ljubezen do sosedov mnogo večja kot ljubezen do lastnih otrok. To moramo vedeti, mar to vemo v svojih družinah, kjer je morda brat, sestra, žena, ki se počuti nezaželen, neljubljen, izčrpan, ki išče malo pozornosti, malo naklonjenosti, mi pa nimamo časa. Ljubezen se začne doma. To je veliko uboštvo in mislim, da dokler ne začnemo ljubiti doma, v naših skupnostih, z ljubeznijo, s kakršno je Jezus nas ljubil, s kakršno je Njegov Oče ljubil Njega, ne moremo upati na mir. Zato so ubogi naše upanje za rešitev. Ubogi so upanje za človeštvo, ubogi so upanje za vas in zame, da bomo šli v nebesa, saj nas bodo po tem sodili pri poslednji sodbi. »Bil sem lačen in nahranili ste Me, bil sem nag in ste Me oblekli.« Ne samo lačen kruha in riža, temveč lačen ljubezni, da bi bil želen, da bi vedel, da nekomu nekaj pomenim, da bi bil poklican, poklican po imenu, da bi poznali moje ime, da bi imeli globoko sočutje, lakoto. Danes je v današnjem svetu gromozanska lakota po tej ljubezni. Žeja po razumevanju. Pogosto gremo mimo naših bratov in sester; ne razumemo njihovih težav. In nismo dobri in sumiljeni Ssamaritani , ki prinašajo Ljubezen, Luč in Pomoč ubogim in bolnim okoli nas. Molimo, pomagajmo, delajmo dobra delam in služimo ubogim, ker vse kar bomo darovali nam bo Oče Nebeški stoterno povrnuil!
   Sveta Mati Terezija

   KAM GREŠ ČLOVEK? BREZ BOGA SI NIČ! Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?

   Odgovori
7. Miro says:

   24. decembra, 2020 at 15:18

   PAPEŽ PRI KATEHEZI O BOŽIČU: JEZUS V JASLICAH NAM KAŽE POT NEŽNOSTI!

   Papež Frančišek je zadnjo katehezo pred božičem namenil »učlovečeni Božji ljubezni«. Gre za milostni dar, ki »lahko iz naših src in misli odstrani pesimizem, ki se je danes zaradi pandemije še bolj razširil«. Ubogo in nebogljeno Dete je Bog, ki je za nas postal človek, kar nas navdaja z neizmerno nežnostjo. In to nežnost danes zelo potrebujemo.

   Sveti oče je povabil, naj se na praznik Božjega učlovečenja pripravimo v tišini pred jaslicami. Ob prizoru nebogljenega Deteta vidimo Boga, ki je želel priti na svet. Jezus v jaslicah nam kaže pot nežnosti in nežnost današnji svet zelo potrebuje.

   Svetopisemski odlomek: Lk 2,4-7

   »Tiste dni […] je tudi Jožef šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, so se ji dopolnili dnevi, ko naj bi rodila. In rodila je sina, prvorojenca, ga povila in položila v jasli, ker v prenočišču zanju ni bilo prostora.«

   Kot je dejal sveti oče, bi v tej katehezi, pred skorajšnjim božičem, želel ponuditi nekaj izhodišč za premišljevanje pri pripravi na praznovanje božiča. Med večernim bogoslužjem bo odmevalo angelovo oznanilo pastirjem: »Ne bojte se! Kajti glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Kristus, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli« (Lk 2,10-12).

   Več o tem na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-12/papez-pri-katehezi-o-bozicu-jezus-v-jaslicah-kaze-neznost.html

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   24. decembra, 2020 at 15:06

   POGLOBIMO SE V DUHA ČUDOVITE MOLITVE, KI NAM POMAGA, »DA MOREMO NEKAJ OD BOŽIČNEGA SIJAJA VKLJUČITI V VSE DNEVE IN HKRATI BOLJE RAZUMETI TEMELJ VESELJA, KI GA OBČUTIMO NA BOŽIČ«! (Joseph Ratzinger)

   BOŽIČNA MOLITEV: »O BOG, DOSTOJANSTVO ČLOVEŠKEGA BITJA SI ČUDOVITO USTVARIL IN ŠE ČUDOVITEJE PRENOVIL; DAJ NAM, DA BOMO DELEŽNI BOŽANSTVA KRISTUSA, KI JE BLAGOVOLIL POSTATI DELEŽEN NAŠE ČLOVEŠKE NARAVE.« (Leon Veliki)

   BOŽIČNA PRIDIGA JOSEPHA RATZINGERJA
   (Heb 1,16; Jn 1,1–18)

   Misli upokojenega papeža o prazniku Gospodovega rojstva v prevodu Antona Štruklja

   K najstarejšim običajem krščanskega bogoslužja prištevamo majhno kretnjo na začetku priprave darov (darovanja): v kelih z vinom spustimo drobno kapljo vode. Prvotno to izvira iz stare navade sredozemskih dežel, kjer običajno niso nikoli pili vina samega. Ta kaplja vode nas tako poveže z izvirom evharistije. Storimo, kar je storil Jezus Kristus. Tudi s tako majhnim znamenjem postane vidno, da evharistije nismo iznašli sami in ne smemo z njo delati po svoje. Pač pa evharistijo obhajamo v edinosti z Jezusom Kristusom, ki nam jo je podaril. Z vodo se tako rekoč vrnemo v dvorano zadnje večerje, da bi storili, kar je storil Gospod.

   V teku zgodovine so vedno znova premišljevali o tej majhni kretnji. Nekako od 11. stoletja so začenjali v tem videti podobo božične skrivnosti, tako rekoč božično pripravo na križ in vstajenje, ki v evharistiji postajata navzoča med nami. Pomešanje vode in vina nekako razlaga veliko skrivnost, o kateri govori božič: pojasnjuje združitev Boga in človeka; kaže na Kristusa, v katerem se je zgodila čudovita zamenjava: Bog si privzame človeško naravo, da bi človek mogel postati deležen Božje narave. Borna kapljica vode, ki se v vinu utopi z njegovo žlahtnostjo in močjo, nekako ponazarja učlovečenje Boga. Borno bitje človek je privzeto v ocean božanstva. Človek živi v srcu Boga.

   Pri vsaki maši so ob tem pomešanju vode in vina začenjali izgovarjati božično molitev Leona Vélikega, ki je bil véliki teolog božičnega praznika zgodnje Cerkve. Tako so Betlehem, uro učlovečenja, kot začetek Kristusove skrivnosti postavili na začetek dejanskega mašnega opravila, ga priklicali v dušo kot njegov začetek. Tako se to dogaja vse do današnjega dne in liturgična prenova je to povezavo še poglobila. Zdaj namreč pri božični maši spet izgovarjamo molitev Leona Vélikega. Tako je dejanje pomešanja še razločneje kakor prej povezano z vsebino božičnega dneva.

   Če to molitev pogledamo nekoliko bliže, moremo nekaj od božičnega sijaja vključiti v vse dneve in hkrati moremo bolje razumeti najgloblji temelj veselja, ki ga občutimo na božič.

   Molitev se glasi: »O Bog, dostojanstvo človeškega bitja si čudovito ustvaril in še čudoviteje prenovil; daj nam, da bomo deležni božanstva Kristusa, ki je blagovolil postati deležen naše človeške narave.«

   Več o tem na:
   http://novice.najdi.si/predogled/novica/fa680689e95a1d873f098390cc709c29/Dru%C5%BEina/Slovenija/Bo%C5%BEi%C4%8Dna-pridiga-Josepha-Ratzingerja

   Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Janez says:

   24. decembra, 2020 at 12:49

   Človek Bog Te želi objeti
   Človek Bog te želi objeti —da bi ti podaril upanje, ti pokazal resnico in obnovil tvojo vero. Prišel bo po Božji Milosti kot Jezus Odrešenik k nam na zemljo in nam prinese Veselo Oznanilo. Ko iščemo usmiljenje, želimo iti z Jezusom na pot odkrivanja samih sebe. Želimo prejeti milost odpuščanja grehov in želimo pripraviti svoje srce na ta dar. Upamo, da odkrijemo, koliko ljubezni, vere in upanja nosimo v sebi; koliko prostora v svojem življenju namenjamo Bogu in koliko ga ohranjamo samo zase; koliko smo odprti za svoje bližnje in koliko živimo dejanja usmiljenja, ki nas jih uči Jezus.Gospod, prosimo te, podari nam milost, da spoznamo svoje srce. Naj nas tvoj Duh napolni z razumevanjem skrivnosti našega življenja, da bomo pripravljeni na srečanje s tvojo milostjo, ki nas prenavlja.

   Kdor je prežet z ljubeznijo, je tudi poln upanja in vere. Zaupa življenju, zaupa Bogu in ljudem. Ve, da bo njegovo življenje uspelo. Ima tudi zaupanje v ljudi. Trdno stoji na realnih tleh. Tudi razočaranja ga ne morejo iztiriti. V svoji minljivi ljubezni hrepenimo po polni ljubezni, na katero se lahko zanesemo, ki nikoli ne mine, ki vse prenese. In ob tem le slutimo, da je končno to samo Božja ljubezen, ki vsem človeškim ljubeznim podarja to trdnost. Naše življenje na tem romanju ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče namreč sebe ne spozna, če ni skušan, tudi ne more prejeti plačila rešitve, če ni zmagal, zmagati pa ne more, če se ni bojeval; boriti se pa more samo, če ima v življenju nasprotnike in preizkušnje (sv. Avguštin).

   1 Krn 16,23: Pojte GOSPODU, vsa zemlja, oznanjujte dan za dnem njegovo odrešenje!

   Apod 13,47: Tako nam je namreč naročil Gospod: Postavil sem te za luč narodom, da boš v odrešenje do skrajnih mej sveta.«

   Odgovori
10. Miro says:

    24. decembra, 2020 at 9:46

    NA DAN PRED BOŽIČEM SE CERKEV SPOMINJA PRVIH STARŠEV ADAMA IN EVE!

    Naše misli so navadno ta dan že tako usmerjene v lepo in srečno božično razpoloženje, da se ju bolj malo spominjamo. Ali pa smo se zaradi časov in razmer navadili, da v njih komaj še vidimo naše prastarše kot prvi člen v vrsti prednikov. Dan njunega spomina pa ni bil po naključju izbran za 24. december. Adam in Eva sta prinesla na svet greh; drugi Adam, Jezus, in druga Eva, Marija, ki je rodila Jezusa, sta ga spet odvzela.

    Več o tem na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/3657983C3DBA29ADC1256F47004A505A?OpenDocument

    Slava tebi, Jezus, ki svetu prinašaš odrešenje!

    Odgovori