Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    ZAUPANJE V BOGA

    Najglobje bistvo greha je nezaupanje v Boga, v Njegovo besedo in Njegov načrt. Hkrati pa je prav zaupanje v Boga zadnji temelj svetosti. NEMOGOČE JE, DA BOG NE BI POSVETIL ČLOVEKA, KI VSE SVOJE ZAUPANJE POLOŽI VANJ.

    Kdor zaupa v Gospoda, je podoben izpraznjeni posodi, ki se je napolnila z Božjo svetostjo.

    Svetost je tam, kjer je ZAUPANJE. SKRIVNOST SVETOSTI JE TOREJ SKRIVNOST ZAUPANJA. Človekova svetost raste vzporedno z njegovim zaupanjem.

    Sveto pismo daje molitvi zaupanja velik poudarek.

    Sveto pismo nam razodeva, DA SE BOG NIKAKOR NE MORE SPRIJAZNITI S TEM, DA KDO NE BI ZAUPAL VANJ; HKRATI PA DELA ČUDEŽE V ČLOVEKU IN PO ČLOVEKU, KI VANJ ZAUPA.

    Kdor je po NOTRANJEM RAZSVETLENJU SVETEGA DUHA odkril, kdo je Bog, NE MORE VEČ DVOMITI O NJEM, marveč Mu bo povsem zaupal, in to tudi v najbolj dramatičnih trenutkih svojega življenja.

    Kdor tudi v najbolj bolečih in na POVSEM NERAZUMLJIVIH TRENUTKIH ŽIVLJENJA zaupa v Boga, utemeljuje to svoje ravnanje navadno z enim samim stavkov: BOG ŽE VE ZAKAJ (Iz knjižice -Molitev edinstvena revolucija, Nadškofijski ordinariat)

  2. Miro says:

    SVETA NEŽA, DEVICA IN MUČENKA, NAS VABI K ISKRENEMU PRIZADEVANJU ZA ČISTOST IN SVETOST NAŠIH DUŠ!

    Evangelist sv. Janez je v zadnji knjigi Nove zaveze, v Razodetju (Apokalipsa), zapisal: »Pogledal sem in glej, na gori Sion je stalo Jagnje in z njim sto štiriinštirideset tisoč tistih, ki so nosili na čelu njegovo ime in ime njegovega Očeta … in peli so novo pesem. Te pesmi pa se ni mogel naučiti nihče razen onih … Ti so deviški. To so tisti, ki spremljajo Jagnje, kamor koli gre« (Raz 14,1-4).

    Med njimi je tudi današnja godovnjakinja sv. Neža, devica in mučenka, ki jo navadno upodabljajo z jagnjetom v naročju in s palmo, ki je znamenje zmage. Že v zgodnji mladosti je izpričala svojo ljubezen do Kristusa z mučeniško smrtjo, najbrž leta 304 v Rimu.

    Več o tem na:
    https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/5E6CB6E8435FAF2FC1257074003E02F9?OpenDocument

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Neža, prosi za nas!

  3. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »IN KRISTUSOV MIR NAJ KRALJUJE V VAŠIH SRCIH, SAJ STE BILI TUDI POKLICANI VANJ V ENEM TELESU, IN BODITE HVALEŽNI.« (Kol 3,15)

    K ponovnemu razmisleku o pomenu hvaležnosti nas spodbujajo številni misleci, med njimi tudi teolog Bernhard Häring: »Samo kdor zna biti vedno in povsod hvaležen, zna ceniti Božji dar in slediti Kristusu v njegovi lakoti in žeji po pravici.«

    Običajno se v življenju potegujemo za tistim, kar nam po našem mnenju manjka, kar pogrešamo, kar si močno želimo, po čemer močno hrepenimo … Pri tem pa na žalost ne pomislimo na tisto, kar nam resnično primanjkuje v Božjih očeh, kar za nas in naše odrešenje želi in hoče Bog. Prav tako ne pomislimo, kaj vse smo doslej že prejeli iz Gospodovih rok, še manj, da bi se za to Bogu zahvalili. S tem ne trdim, da je vedno in za vsakogar tako. Poudaril bi le, da se nam v življenju pogosto dogaja, da se oziramo za mikavnimi »drevesi«, ki nam ne morejo prinesti življenja v pravem pomenu besede, prezremo pa lepoto čudovitega »gozda«, v katerem se skrivajo studenci Žive vode, ki človeku prinaša polnost življenja (celostno odrešenje človeka: duh, duša, telo).

    MOLIMO, DA BI DAN ZAČELI S HVALEŽNOSTJO!

    Moj Gospod in moj Bog, Oče Stvarnik, Sin Odrešenik,
    Sveti Duh Posvečevalec, zahvaljujem se Ti, da si me
    ustvaril, da si me odrešil, da si me poklical k veri, da si
    me varoval to noč. Danes ti izročam svojo molitev, delo,
    utrujenost, trpljenje in veselje. Daj, da bom vse, kar
    počnem, počel iz ljubezni do Tebe in v skladu s Tvojo
    voljo. Daj mi trdnost v moji poklicanosti, potrpežljivost
    v trpljenju in drznost v izpovedovanju vere, modrost na
    življenjskih poteh in ljubezen v odnosih z bližnjimi. Po
    svojem neskončnem usmiljenju odpusti moje grehe in me
    varuj vsega hudega. Amen.
    (molitev s spletne strani Aleteia.si)

    Dobri Jezus, hvala Ti za vse milosti in darove, katere nam milostno podarjaš na priprošnjo Preblažene Device Marije!

  4. Miro says:

    KRISTJANI SMO POKLICANI K ŽETVI V MOLITVI, UKORENINJENI V KRISTUSOVI LJUBEZNI, KI JE ZASTONJSKA LJUBEZEN!

    To misel je izpostavil msgr. Marco Gnavi, na rimski škofiji odgovoren za Urad za ekumenizem in medverski dialog, sicer pa tudi svetovalec pri Papeškem svetu za pospeševanje enosti kristjanov. »Poklicani smo k žetvi v molitvi, ukoreninjeni v Kristusovi ljubezni, ki je zastonjska ljubezen. V tem posebnem času, ki ga živimo, ko so fizična razdalja in posledice pandemije zelo resne, ostati v Kristusovi ljubezni pomeni ostati v ljubezni, ki upa onkraj smrti, ki upa na nemogoče. Pri iskanju enosti je z Gospodom vse mogoče. Kristjani so poklicani sporočati upanje,« je za Vatican News poudaril msgr. Gnavi.

    Več o tem razmišljanju na:
    https://svetagora.si/teden-molitve-za-edinost-kristjanov-sadovi-so-ceprav-vcasih-nevidni

    MOLIMO ZA EDINOST KRISTJANOV:

    Gospod Bog, milostno pomagaj svojemu ljudstvu.
    Podeli nam darove Svetega Duha, da bomo vedno
    rasli v ljubezni do resnice in si iskreno prizadevali
    za popolno edinost kristjanov. Po Kristusu, našem
    Gospodu. Amen. (Rimski misal)

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
    Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
    Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

  5. Hvala says:

    SEM ODVISEN OD GODRNJANJA IN PRITOŽEVANJA /revija Prenova-januar 2021)

    Svetovno znana pridigarka o tem razmišlja takole:

    »Dokler se ne naučimo v težkih časih s svojim
    obnašanjem slaviti Boga, ne bomo osvobojeni. Ni
    trpljenje tisto, ki povzdiguje Boga, temveč pobožno
    obnašanje med trpljenjem, ki Mu ugaja in Mu pri-
    naša slavo.

    Če želimo iz naslednjih vrstic prejeti to, kar nam
    Bog želi povedati, jih moramo prebrati počasi ,
    nato pa vsako besedno zvezo temeljito predelati.«
    Avtorica sama pravi, da jih je preučevala več let.
    »Sveto pismo jasno pove, da je Jezus nosil naše
    trpljenje in bolečine.«

    Zakaj milost je v tem, da kdo po krivici trpi, a
    bridkosti prenaša iz zvestobe do Boga. Kaj bi bilo
    posebnega, če bi potrpežljivo prenašali kazen, za
    kar ste se pregrešili! Je pa pred Bogom zaslužno, če
    delate dobro in če potrpežljivo prenašate bridkost.
    (1Pet 2, 19-20)

    Avtorica tega besedila pove, da je trajalo več let,
    preden je odkrila, da osrednja točka teh vrstic v
    Petrovem pismu ni trpljenje, temveč naravnanost,
    ki naj bi jo imeli ob trpljenju.

    »Bodite pozorni na besedo ‘potrpežljivo’, ki je upo-
    rabljena v tem odlomku. To pomeni, da če nekdo z
    nami napačno ravna in mi to potrpežljivo prenaša-
    mo, je to pred Bogom hvalevredno. Tisto, kar mu
    ugaja, je naš potrpežljivi odnos – ne naše trpljenje.
    Da bi bili ohrabreni v trpljenju, smo pozvani, da
    pogledamo, kako je Jezus opravil z nepravičnimi
    napadi nanj.

    Jezus je vse prenašal na veličasten način! Tiho,
    brez pritoževanja je zaupal Bogu, ne glede na
    okoliščine in ohranil je isto držo v vsaki situaciji.
    Na vprašanja je odgovarjal potrpežljivo, ko so bila
    preprosta, in prav tako tudi takrat, ko so bila težka
    ali nepravična.«
    Ko so ga sramotili in žalili, ni vračal sramotenja in

    žaljivk, ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepuš-
    čal njemu, ki sodi pravično. (1Pet 2, 23) (več o tem v prilogi)

    KAKO SE OBNAŠAMO V HUDI SRISKI, V TRPLJENJU?
    Zapomnimo si nekaj, kaj bo naše vodilo vsak dan. Če smo v hudi stiski, v težkih časih, MORAMO SLAVITI BOGA.
    Ni trpljenje tisto, ki povzdiguje Boga, TEMVEČ POBOŽNO OBNAŠANJE V TRPLJENJU.

    Milost je v tem, da če nekdo PO KRIVICI TRPI, a te bridkosti PRENAŠA IZ ZVESTOBE DO BOGA.

    https://drive.google.com/file/d/10fmOXvE0dk8360RkwxehkrGz6wtOQGET/view

  6. Hvala says:

    LJUBEZEN DO BOGA SE PREVERJA V LJUBEZNI DO BLIŽNJEGA

    Ali ljubim svojega brata? Boga ljubimo v konkretnosti!

    Duh sveta je lažnivec

    Ljubiš Boga? Ljubiš brata?

    Če nisi zmožen ljubiti Boga v konkretnem, ni res, da ljubiš Boga. Duh sveta je duh ločitve. Ko se vplete v družino, v skupnost, v družbo, vedno ustvarja ločitve, vedno. Ločitve rastejo in prideta sovraštvo in vojna. Apostol Janez gre še dalje in zapiše: ‘Če kdo pravi: ”Ljubim Boga”, a sovraži svojega brata, je lažnivec.’ To pomeni otrok duha sveta, ki je čista laž, čista navideznost. In to je nekaj, o čemer je dobro premisliti: Ali ljubim Boga? A pojdimo k preizkusnemu kamnu in poglejmo, kako ljubiš svojega brata, poglejmo, kako ga ti ljubiš.

    Molim? Želim slabo? Opravljam?

    Bolj vsakdanje znamenje, da ne ljubim bližnjega in zatorej ne morem reči, da ljubim Boga, pa je opravljanje. Dobro si vtisnimo v srce in v glavo: če opravljam, ne ljubim Boga, kajti z opravljanjem uničujem tisto osebo. Opravljanja so kakor medeni bomboni, ki so sicer dobri, pojem enega za drugim, a želodec se z mnogimi bomboni uniči. Lepo je, sladko je opravljati, zdi se lepa stvar. Vendar uničuje. In to je znamenje, da ti ne ljubiš.

    Vera nam daje moč /Več o tem v prilogi)

    Res je, če človek ne ljubi in ne moli za svoje brate in sestre in vse ljudi, tudi za največje sovražnike in nasprotnike NE MORE REČI, DA LJUBI BOGA.

    Če človek opravlja NE LJUBI BOGA!

  7. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK POUDARIL, DA JE ŠE POSEBEJ V TEM ČASU VELIKIH STISK POTREBNA MOLITEV, DA BI ENOST PREVLADALA NAD KONFLIKTI!

    Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o enosti ter molitvi zanjo, izhajajoč iz Jezusove prošnje Očetu, »da bi bili vsi eno«. Od 18. do 25. januarja namreč poteka Teden molitve za edinost kristjanov.

    Moliti za enost pomeni zanjo se boriti, kajti hudič vedno povzroča razdore in neslogo, Sveti Duh pa vedno tke enost, je dejal sveti oče pri današnji katehezi med splošno avdienco, ki se je odvijala v knjižnici apostolske palače. Poudaril je, da je še posebej v tem času velikih stisk potrebna molitev, da bi enost prevladala nad konflikti. Nujno je, da se v korist skupnega dobrega na stran postavijo partikularizmi in zato je temeljnega pomena zgled kristjanov, ki nadaljujejo pot proti polni in vidni enosti.

    Svetopisemski odlomek: Jn 17,1.9.20-21

    Ko je to izrekel, je povzdignil oči proti nebu in dejal: »Oče, […] jaz prosim […] za tiste, ki si mi jih dal, ker so tvoji. […] Toda ne prosim samo za té, ampak tudi za tiste, ki bodo po njihovi besedi verovali vame: da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal.«

    Več o današnji katehezi papeža Frančiška na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-01/papez-pri-katehezi-molimo-da-bi-enost-prevladala-nad-konflikti.html

    Molimo za edinost kristjanov:

    O Bog, ki si nas po svetih bratih Cirilu in Metodu poklical k edinosti vere, zedini vse kristjane v svoji sveti Cerkvi. Naj bomo v češčenju troedinega Boga vsi narodi na zemlji združeni, kakor so združeni božji izvoljenci v nebesih. Tega te prosimo po zasluženju Jezusa Kristusa, po priprošnji prečiste Device Marije, svetega Cirila in Metoda, svetega Leopolda Mandiča in vseh svetnikov. Amen.

    Oče naš… Zdrava Marija… Slava Očetu…

    Sveta Devica Marija, prosi za nas!
    Sveta brata Ciril in Metod, prosita za nas!
    Sveti Leopold Mandič, prosi za nas!
    Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

  8. Hvala says:

    HVALEŽNOST NAS SPREMINJA

    Hvaležnost namreč odpira oči za lepo in dobro v tem težkem, osamljenem in krutem življenju. Res je, da ga zato še ne omehča, ga ne spremeni. Toda hvaležnost odkrije lepoto trdote, svetlost teme. Ker hvaležnost vse stvari spremeni v dragocene in pomembne, čeprav ležijo na smetišču človeškega srca.

    Saj so vendar vse stvari dar Boga. Tudi tiste, ki nam niso všeč. Tudi tiste, za katere ne moremo in niti nočemo biti hvaležni. Prav hvaležnost nam jih daje tako tudi dojeti. Kot dar. Hvaležnost nam daje razumeti, da tudi te težke stvari potrebujemo. Da so dobre, čeprav niso prijetne.

    Zato je tako pomembna. Da se počutim obdarjen, in sicer z vsako stvarjo, ki mi jo daje Bog. Da se razumem kot nekdo, za katerega je nekomu mar. Da se počutim ljubljen vedno, tudi v temi in preizkušnji. Samo tako lahko živim kot vesel in zadovoljen človek. Samo tako lahko živim v tem svetu in tem življenju, kakršnokoli že je, ne da bi si želel bežati kam drugam, v neke druge neresničnosti in iluzije.

    Zato je veren človek najprej hvaležen človek. Kdor ni hvaležen, tudi veren ne more biti, ker je šele hvaležnost tista, ki Boga dela Boga: priznava namreč njegovo dobroto in mene kot tistega, ki ga Bog ljubi. Vedno. To je, kar rešuje človeka.

    https://si.aleteia.org/2019/10/20/hvaleznost-resuje/

    .

    • Hvala says:

      Res je, človek , ki ni hvaležen Bogu za vse stvari, tudi za neprijetne in težke dogodke, ki se mu v življenju dogodijo, ne more biti veren. Človek, ki se Bogu zahvaljuje in izkazuje zahvalo samo v lepih sončnih dneh svojega življenja,, ne sprejema od Gospoda življenje v celoti, to pa pomeni, da se ne strinja in ne sprejema Gospodove volje.

    • Miro says:

      Hvaležnost Bogu za njegove milosti in darove je v našem življenju res izjemno pomembna, saj nam odpira vrata za prejem novih darov. Kot je zapisal Tomaž Kempčan, bodi hvaležen za najmanjšo stvar, da boš vreden prejeti večje darove. K temu bi sam še dodal: Zvečer nikoli prej ne zatisnimo oči, dokler se Bogu ne zahvalimo vsaj za nekaj stvari, katere smo prejeli tekom dneva po Njegovi milosti. Gospod Jezus, odpusti mi, ker sem na to velikokrat pozabil. Prosim Te, podari mi luči in moči, da začnem znova – po poti hvaležnosti do Tebe in bližnjih!

  9. Hvala says:

    PRISTNA VERA

    Vera je torej v Jezusovih očeh spolnjevanje Gospodarjeve volje. To misel še lepše pojasni papež Frančišek, ko pravi takole: Kako lahko vemo, da imamo res vero, torej, če je naša vera, čeprav majhna, pristna, čista in zdrava? To nam razloži Jezus, ko nakaže, kakšno je merilo za vero: služenje. To stori s priliko, ki se na prvi pogled zdi malo čudna, saj predstavi lik gospodovalnega in brezčutnega gospodarja. Vendar prav ta način gospodarjevega obnašanja izpostavi to, kar je pravo središče prilike, torej razpoložljiva drža služabnika. Jezus hoče reči, da je veren človek takšen do Boga, da se torej brez računov ali zahtev popolnoma prepusti njegovi volji.

    Ta drža do Boga se vidi tudi po načinu obnašanja v skupnosti. Vidi se v veselju služenja drug drugemu in da se že v tem najde svoje plačilo in ne v priznanjih ali zaslužkih, ki lahko iz tega pridejo. To je to, kar nas Jezus uči na koncu pripovedi: ‘Ko ste naredili vse, kar vam je bilo ukazano, recite: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹’ (v. 10).

    Vera je torej spoznavanje Božje volje, in njeno izpolnjevanje v služenju Bogu in ljudem. Današnji evangelij nam to služenje še nekoliko osvetli. Poglejmo, v čem vidi Jezus vero? Zakaj govori o njej samo pri enem ozdravljenem, saj so vsi gobavi zaupano prosili: »Jezus, Učenik, usmili se nas!« Za vero ne zadošča zaupna prošnja. Očitno takšni veri nekaj manjka, saj izpostavlja Samarijanovo vero kot da je ostalih devet ni imelo. V čem je Samarijan drugačen? V hvaležnosti! Vera se vedno kaže v hvaležnosti. Če ni hvaležnosti, ne moremo govoriti o veri.

    http://www.mirenski-grad.si/n28-pristna-vera

    • Miro says:

      Zgoraj zapisane misli držijo kot pribito! Lahko bi rekli tudi takole: Večja je hvaležnost, globlja in trdnejša je vera v našega Gospoda, od katerega izhaja vsak dober dar. In obratno: Manjša, ko je naša hvaležnost, bolj plitva je tudi naša vera. Gospod Jezus, obvaruj naša srca pred nehvaležnostjo in nam podari duha hvaležnosti!

  10. Miro says:

    SV. FILOTEJ SINAJSKI O STRAŽENJU ČLOVEKOVEGA UMA: »KO ZAZNAŠ ZLO MISEL, JO ODBIJ IN NEMUDOMA POKLIČI KRISTUSA, DA TE BRANI!«

    Svetniki in svetnice nam govorijo predvsem s svojim življenjem, močno zasidranim v imenu Gospoda Jezusa Kristusa. V tednu molitve za edinost kristjanov nas lahko nagovori tudi naslednja misel sv. Filoteja Sinajskega, utemeljena na Božji besedi in na svetem življenju tega velikega slavilca Božje ljubezni in usmiljenja.

    »Bodi izredno strog pri straženju svojega uma. Ko zaznaš zlo misel, jo odbij in nemudoma pokliči Kristusa, da te brani; in sladki Jezus bo, medtem ko še govoriš, rekel: »Glej, Jaz sem ob tebi, pripravljen, da ti pomagam.« Ko je bil celotni sovražnikov oddelek postavljen iz akcije s pomočjo molitve, zopet obrni svojo pozornost na um. Zagledal boš še večje valove kakor prej in dušo, ki plava med njimi. A glej, znova Jezus, ki ga je prebudil Njegov učenec, zapreti vetrovom zla kot Bog (prim. Mt 8, 23-27). Če morda najdeš oddih za eno uro ali za trenutek, slavi Njega, ki te je rešil, in meditiraj o smrti.« (iz knjige Rojstvo besede, izdala Družina).

    Za navedeni evangeljski odlomek glej na:
    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+8%2C+23-27&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kličimo z vero in zaupanjem v Njega, ki nas odrešuje: Gospod Jezus Kristus, Sin Božji, usmili se mene grešnika/grešnice!

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja