Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    VERUJEM, POMAGAJ MOJI NEVERI
    »Zmaga, ki premaga svet, je naša vera« (1 Jn 5,4)

    Pisec knjige Razodetja Janez piše kristjanom, ki so pod cesarjem Domicijanom okrog leta 96 po Kr. doživeli prvo splošno preganjanje. Iz najrazličnejših prispodob in simbolnih prizorov, ki jih ta knjiga vsebuje, izhaja, da bodo preganjanja resnična in kruta, huda in nevarna. Števila in razna časovna obdobja, ki jih je v knjigi veliko, niso kakšne skrivnostne šifre, iz katerih bi lahko sklepali na dolgost kakšnega zgodovinskega obdobja, kakor so v zgodovini velikokrat poskušali. Različnih prizorov napadov in preganjanj ali preizkušenj tudi ni mogoče enačiti s konkretnimi zgodovinskimi dogodki, kar so posebej protestantski razlagalci pogosto poskušali. Smisel teh števil je zelo preprost: število je omejeno, vsako število pomeni omejeno in končno obdobje. Števila dni, tednov, mesecev ali let različnih preizkušenj, ki jih vsebuje Razodetje, pomenijo samo to, da bodo te preizkušnje imele omejeno moč in omejen čas. Edini, ki je večen, nespremenljiv in zvest, močnejši in trajnejši, kakor vsi njegovi nasprotniki in sovražniki, je Jezus Kristus, Alfa in Omega svetovnega dogajanja in zgodovine, ki je zato temelj našega zaupanja, stanovitnosti, potrpljenja in zvestobe. / msgr. dr. Anton Stres).

    https://katoliska-cerkev.si/predavanje-nadskofa-stresa-na-pastoralnem-tecaju

  2. Miro says:

    IZ ŽIVLJENJA IN DELOVANJA SV. ILDEFONZA, NADŠKOFA, ŽARI GOREČA LJUBEZEN DO JEZUSA IN DEVICE MARIJE! – V ADVENTNEM ČASU SE JE NA VEČER MARIJINEGA PRAZNIKA ZGODIL ČUDEŽ …

    Današnji godovnjak sv. Ildefonz, nadškof, je vse hotel delati za čast Božjo in za zveličanje duš. Iz njegovega življenja in delovanja žari goreča ljubezen do Jezusa in Device Marije. Priporočimo se mu v molitvi, da bi to veljalo tudi za nas!

    Kot poudarjajo življenjepisci, je sv. Ildefonz zelo častil poseben Marijin praznik 18. december, to je veselo pričakovanje Jezusovega rojstva (iz tega se je razvila navada, da v adventu »Marijo nosijo«. Tako se je v zadnjih letih njegovega življenja zgodilo, da je na večer pred omenjenim praznikom v procesiji vstopil v stolnico, da bi z duhovniki opravil slovesne večernice. Stolnico je v trenutku napolnila nebeška svetloba, na škofovem sedežu pa so zagledali …

    Več o življenju sv. Ildefonza na:
    https://svetniki.org/sveti-ildefonz-nadskof

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Ildefonz, prosi za nas!

  3. Hvala says:

    V BOŽJEM BLAGOSLOVU (Zoran Kodela, Prenova januar 2021)

    Bog v svojih blagoslovih obljublja duhovno in ma-
    terialno rast: razumevanje, ljubezen, zmago, poraz
    sovražnikov, vidnih in nevidnih. Dokler si pod blagos-
    lovom, ti nihče nič ne more. Pri Bogu je samo dobro,
    samo rešitev v načrtu za tebe. On pričakuje samo to,
    da ostanemo v njem. Vse ostalo bo že on sam naredil.

    Mojzesu je rekel: ti samo miruj, zakaj jaz, Bog, bom
    naredil. Bitka je njegova, ne naša. Lahko delamo, kar
    hočemo, pa ne bomo uspeli, če ne bomo ostali v nje-
    govem blagoslovu.

    • Hvala says:

      Psalm 127 (126)

      USPEH JE ODVISEN OD BOŽJEGA BLAGOSLOVA
      1 Stopniška pesem, Salomonova.

      Če Gospod ne zida hiše,
      se zaman trudijo njeni zidarji;
      če Gospod ne varuje mesta,
      stražnik zaman čuje.

      2 Zaman vam je vstajati pred svitom,
      sedeti pozno v noč pri delu,
      jesti kruh trdega truda:
      saj ga svojim ljubljencem daje v spanju.

  4. Hvala says:

    Ali poznate Marijin klic iz Medžugorja: »Ko
    bi vedeli, kako vas ljubim, bi jokali od sreče.«
    Jaz sem. Tudi ti odpri svoje srce in uresniči
    svoje poslanstvo. Kar govori Marija, je prav
    gotovo tudi Božja volja, ni je treba iskati
    drugje.(revija Prenova)

  5. Hvala says:

    V človeški zgodovini je Bog dopustil in toleriral

    grozne stvari, da je človeštvo popeljal po poti odre-
    šenja. Preveč se oklepamo svojega življenja, ki je v

    Božjih rokah in Bog razpolaga z njim. Bog dosega

    dobro preko strašnih krivic, ki jih je človeštvo obču-
    tilo v vsej svoji zgodovini.

    Najvišja krepost življenja je dan za dnem, uro za

    uro, minuto za minuto, trenutek za trenutkom iz-
    polnjevati Božjo voljo. Držimo skupaj in z Bogom.

    Večno življenje gre naprej (Prenova).

  6. Hvala says:

    KAJ JE POTREBNO , DA VERA DELUJE, DA JE UČINKOVITA V NAŠEM ŽIVLJENJU

    VIRUS
    ::::::::::::::::
    Kako nas lahko tako tako majhen virus
    množično odvrne od bistvenega? Saj ne gre za to, da
    bi prešteval, ampak vseeno močno doživljam, kako
    je virus udaril predvsem po naši veri, po življenju
    iz daru vere, skratka po našem odnosu do Boga in
    po naših medosebnih odnosih, ki naj bi temeljili na
    vrednotah vere. Sprašujem se, ali smo res osredoto-
    čeni samo na ta virus in gredo vsa naša prizadevanja
    v smer zajezitve njegovega širjenja? Vse svoje upanje
    polagamo zgolj v moč cepiva proti bolezni, ki jo
    povzroča virus? Ali pa se zavzemamo zgolj za materi-
    alno pomoč ljudem? … Mar ne vidimo v tem pojavu
    nič demonskega?! Ne vidimo množičnega odpada od
    vere, od zakramentov, skratka od Boga?! (celoten članek v prilogi)

    https://drive.google.com/file/d/10fmOXvE0dk8360RkwxehkrGz6wtOQGET/view

  7. Hvala says:

    BITI V KRISTUSU

    Pavel nam pravi: »Vsi, ki sledijo Jezusu, so blagoslovljeni
    z duhovnimi blagoslovi v nebesih, kjer je Kristus.«
    Kakšna neverjetna obljuba Božjemu ljudstvu.
    Ta obljuba je zgolj beseda, če ne vemo, kakšni so ti
    duhovni blagoslovi. Kako lahko uživamo blagoslove ,
    ki nam jih obljublja Bog, če jih ne razumemo?

    Pavel je to poslanico napisal »zvestim v Kristusu
    Jezusu.« (Ef 1,1) To so bili verniki, ki so bili prepri-
    čani v svoje odrešenje. Efežani so bili dobro uspo-
    sobljeni za evangelij Jezusa Kristusa in za upanje v
    večno življenje. Vedeli so, kdo so v Kristusu in bili
    so prepričani o svojem nebeškem položaju v Njem.
    Ti “zvesti” so popolnoma razumeli, da je »Bog …
    obudil Jezusa od mrtvih in ga posadil na svojo des-
    nico v nebesih.« (Ef 1, 20) Vedeli so, da jih je Bog
    izbral »pred stvarjenjem sveta, da moramo biti sveti
    in brez krivde pred njim v ljubezni.« (Ef 1, 4) Dojeli
    so, da jih je posvojil »Jezus Kristus k sebi.« (Ef 1, 5)
    Bog jih je pripeljal v svojo družino, kajti ko so slišali
    besedo resnice, so ji verjeli in ji zaupali.

    Številni ljudje, ki jim je bilo odpuščeno, ki so bili
    očiščeni in odrešeni, živijo v bedi. Nikoli nimajo
    občutka, da so izpolnjeni v Kristusu. Namesto tega
    nenehno padajo z vrhov v doline, od duhovnih
    vzponov do depresivnih padcev. Kako je to mogoče?

    To je zato, ker mnogi nikoli ne pridejo mimo križa-
    nega Odrešenika do vstalega Gospoda, ki živi v slavi (Prenova)

    https://drive.google.com/file/d/10fmOXvE0dk8360RkwxehkrGz6wtOQGET/view

  8. Hvala says:

    OSVOBODITEV

    Vse dokler svoje preteklosti ne sprejmemo kot del odrešilne zgodovine, dokler svoje življenjske poti ne sprejmemo kot poti, ki nas vodi k odrešenju, k večnemu življenju, ne moremo postati SVOBODNI in ne moremo doživeti pravega notranjega miru
    Zato je vsak Božji klic nujno povezan s smrtjo starega in prehodom v novo, to pa boli, ker umiranje boli, ker zapuščanje starega boli, četudi je pred nami Obljubljena dežela.

    Izraelci so se vrteli v krogu; 40 let so hodili proti Obljubljeni deželi. Niso zaupali Bogu, tako rekoč niso Mu predali preteklosti niti prihodnosti, hoteli so uveljavljati svojo voljo. Niti Božji čudeži jih niso ganili.

    Če želimo prejeti osvoboditev od Gospoda, se je potrebno sprijazniti z našo preteklostjo, pa čeprav se nam zdi, da to ne bo mogoče in jo izročiti Jezusu v usmiljenje. Zahvaliti se za njo, zahvaliti se za prednike, klicati usmiljenje za njih, prositi Gospoda za odpuščanje njihovih grehov namesto njih, moliti in se sprijazniti z načrtom, ki ga ima Gospod za nas. Potrebno je zaupati Gospodu, le tako ne bomo delali stopinje vedno po istem mestu, ampak bomo hiteli z Gospodom proti OBLJUBLJENI DEŽELI.

  9. Hvala says:

    KAJ JE MOLITEV ZAUPANJA?
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    To je molitev, v kateri izražamo svoje popolno in brezpogojno zaupanje v Boga, v Njegov načrt in njegovo voljo ter pripravljenost, da hočemo živeti skladno s to odločitvijo.

    Temelj te molitve je Bog sam; Njegova neskončna modrost, očetovska ljubezen, veliko usmiljenje in stvariteljska domišljija.

    Zaupanje v Boga je vir notranjega miru, ki ga nobena stvar ne more porušiti.

    Molitev zaupanja pomeni NAJVEČJO REVOLUCIJO V ČLOVEKOVEM ŽIVLJENJU.

    Kdor zaupa se več ne BOJI.

    Kdor zaupa , se čuti MOČNEJŠEGA KOT VES SVET, kajti ve, da se nobena zemeljska moč ne more meriti z BOŽJO .

    Kdor zaupa, STOPI na varno pot EVANGELIJSKEGA TVEGANJA.

    Kdor zaupa in začne kakšno delo po Božji volji , BO PRIČA NEŠTETIM ČUDEŽEM.

    Kdor zaupa, DELA NEMOGOČE REČI; ve namreč , da je pri Bogu tudi nemogoče mogoče.

    Kdor zaupa, POSTANE KAKOR OTROK.

    Kdor zaupa, PRIVOLI, DA BOG VODI NJEGOVO ŽIVLJENJE.

    Kdor zaupa, , NIKDAR NE IZGUBI NOTRANJEGA MIRU, pa četudi se zgrne nanj nerazumljiva bolečina.

    Kdor zaupa, SE ODPOVE VSAKI ZEMELJSKI GOTOVOSTI.

    Kdor zaupa, SE OPRE NA BOGA kot na EDINI TEMELJ svojega življenja.

    Kdor zaupa , mu postane BOG EDINO BOGASTVO (Iz Molitev edinstvena revolucija).

    Prosimo Gospoda v molitvi , da bi zaupali v Njegov načrt v naših življenjih in da nam pomaga pri teh naših odločitvah.

  10. Hvala says:

    BOG KLIČE

    DUHOVNA MISEL V ČASU EPIDEMIJE

    Hoja za Njim ne sloni na človeški “pridnosti in inteligenci”, ampak na moči Boga. Vsak resnični učenec se tega prej ali slej zave.
    Ovira na katero mnogokrat naletimo, ko odgovarjamo na Božji klic je naša preteklost. Nagnjeni smo k potrebi po popolnem, po idealnem, ki pa na tem svetu ne obstaja. Preteklost nas na to prva spominja, saj ni zgodovine človeka, ki bi ne vključevala padcev, neuspehov, ran in bolečin. Človeška tendenca pa je, da bi hotel nazaj, popraviti in rešiti, zato stoji na mestu. Vse dokler svoje preteklosti ne sprejmemo kot del odrešilne zgodovine, dokler svoje življenjske poti ne sprejmemo kot poti, ki nas vodi k odrešenju, k večnemu življenju, ne moremo postati svobodni in ne moremo doživeti pravega notranjega miru
    Zato je vsak Božji klic nujno povezan s smrtjo starega in prehodom v novo. To pa boli, ker umiranje boli, ker zapuščanje starega boli, četudi je pred nami Obljubljena dežela.
    V življenju vsakega je čas, ko se dopolnjujejo dnevi, čas, ko Gospod pokliče v nekaj večjega, v nekaj, kar človek ne zmore sam.
    Zato je hoja za Kristusom možna le novemu človeku, ki ne sloni več na svoji moči ali popolnosti, temveč na moči Duha, ki daje svobodo in pelje v srečo večnega življenja kljub naši človeški krhkosti in šibkosti.

    SEDANJOST JE NAJLEPŠE DARILO BOGA

    Vstopili smo v novo leto, kar ima predvsem simbolno vrednost, saj s tem zaključujemo eno in začenjamoDani drugo časovno obdobje.
    Ob koncu starega leta in začetku novega leta, (ki so ga še posebej letos mnogi veselih src pričakovali, ker s sabo prinaša novo upanje in nov začetek) mi večkrat prihaja na misel angleški pregovor, ki ga bom za vse, ki razumete angleško, napisal v izvirniku, za ostale pa ga bom skušal prevesti. Pravi takole:

    »Yesterday is history, tomorrow is a mystery. But today is a gift, that is why we call it “THE PRESENT”.«

    Prevod bi se glasil: »Včerajšnji dan je zgodovina, jutrišnji pa je velika skrivnost. Toda sedanjost je darilo, zato temu trenutku pravimo »THE PRESENT – DARILO«. V angleščini se enaka beseda lahko uporablja za oba pojma, za sedanjost in darilo.
    Naj bo zato preteklost zaznamovana predvsem s hvaležnostjo do Boga, prihodnost pa z zaupanjem, da nas v tej sedanjosti ki jo zdaj živimo, spremlja Odrešenik. Naj bo zato v nas veselo srce, mirna duša in srečna okolica v katero nas je On poklical. Zavedajmo se, da so leta, ki jih »imamo«, ki jih živimo zdaj, tista, ki še pridejo in ne ona, ki so že odšla.

    https://www.olimje.net/index.php/sl/duhovna-misel-v-casu-epidemije

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja