Članki za dušo

15.036 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   13. februarja, 2021 at 21:56

   SVETI JANEZ OD KRIŽA

   “In če bi te veselilo gledati stvari, ki te ne bodo vodile k večji ljubezni do Boga, se jim odreci in jih ne glej.” (Janez od Križa, Vzpon na goro Karmel).

   “Za dušo je dobro, če z veliko vztrajnostjo in potrpljenjem prestaja vse muke in nadloge, katere ji pošilja Bog, naj bodo zunanje ali notranje, duhovne ali telesne, večje ali manjše; dobro je, da jih sprejema kakor prihajajoče iz Božje roke njej v dobro in v zdravilo.« (Janez od Križa, Živi plamen ljubezni)

   Odgovori
2. Hvala says:

   13. februarja, 2021 at 21:53

   CITATI SVETEGA JANEZA OD KRIŽA

   »Lepota ljubezni je v tem, da se ji zdi vse mogoče.«

   »Tega, kar iščeš in po čemer najbolj hrepeniš, ne boš našel ne na poti, po kateri hodiš, ne v visokem premišljevanju, ampak le v globoki ponižnosti in srčni vdanosti …«

   »Kakor levinja ali medvedka nemirno iščeta svoje mladiče, brž ko jima jih odtegnejo, tako ranjena duša išče Boga, ko sredi teme opazi, da ga ni … To je neučakana ljubezen, ki ne more trajati dolgo, ne da bi dosegla, po čemer hrepeni, ali pa umre.«

   »Bolje je človeku, če gre obložen z bremenom ob strani močnega, kot če hodi prazen ob strani slabotnega. Če si obremenjen, si blizu Bogu, ki je tvoja moč in ki je z ljudmi v stiski. Kadar si bremena rešen, si blizu sebi, ki si svoja lastna slabost. Krepost in moč duše rasteta in se utrjujeta s potrpežljivim prenašanjem trpljenja.«

   »Kdor pade, ko je sam, ostane zapuščen na tleh. Malo ceni svojo dušo, kdor se zanaša le nase. Če se že ne bojiš pasti, ko si sam, kako si pa lahko domišljaš, da se boš sam tudi dvignil? Pomisli, da dva združena zmoreta več kot eden sam.«

   Odgovori
3. Miro says:

   13. februarja, 2021 at 19:13

   BLAŽENI JORDAN SAŠKI, DOMINIKANEC, JE BIL ČLOVEK VELIKIH DEJANJ IN MOLITVE!

   Misli:
   Očitajo mu, da svoje nauke in opomine v pridigah rad ponavlja. Jordan pa pravi: »Če ti je uspelo dobiti nekaj dobrih zelišč in iz njih pripraviti okusno jed, ne bi bilo ravno pametno, da jo takoj vržeš proč in začneš z velikim trudom iskati druga zelišča.«

   Nekega spreobrnjenca želijo sprejeti v red, eden izmed bratov pa temu ostro nasprotuje, češ da ga njegovo spreobrnjenje nič ne briga. Jordan mu odgovori: »Brat, če bi ti zanj prelil vsaj eno kapljo krvi, kakor je Kristus zanj vso svojo, bi ti bilo gotovo drugače mar zanj.«

   Več o življenju blaženega Jordana Saškega na:
   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/all/60D3DDE3790E65CAC1257067003692F9?OpenDocument

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
   Blaženi Jordan Saški, prosi za nas!

   Odgovori
4. Hvala says:

   13. februarja, 2021 at 18:47

   LAKOMNOST

   Lakomnost je brezglava želja po tem, da bi imeli še več in še več in še več, pa naj gre za denar, materialne dobrine ali naše odnose. Njeno nasprotje je skromnost. To pomeni, da smo zadovoljni z malim: da ne kupujemo več kot pojemo, da ne prosimo več kot potrebujemo, da stare obleke ne zamenjamo z novo, če je stara še uporabna in lepa.

   Veliko ljudi na svetu je lačnih, jaz pa se zmrdujem nad hrano. Danes si bom še posebej prizadeval za to, da ne bom izbirčen. Skušal bom biti hvaležen za vsak kos kruha, ki mi je dan.

   Veliko ljudi na svetu je lačnih, jaz pa vedno pripravim pol preveč hrane in jo na koncu še metam proč. Danes si bom še posebej prizadeval za to, da ne bom kupil ali pripravil več hrane kot jo lahko pojem.

   S tem, kar imam, nisem nikoli zadovoljen, čeprav imam vse, kar potrebujem. Prizadeval si bom za to, da bom zadovoljen z malim. Ne bom zahteval ali kupoval stvari, ki jih ne potrebujem!

   Danes večina ljudi misli tako. Kljub blagostanju pa se v družinah vse preveč prepiramo, zmerjamo in celo tepemo. V šoli/službi zabušavamo in opravljamo. Neprenehoma se jezimo in tekmujemo med seboj. Nismo ravno srečni.

   Skušal bom verjeti, da denar ne prinaša sreče. Ne bom dovolil, da bo moj gospodar! Prizadeval si bom za prijaznost, delavnost, skromnost, sočutje .

   Za nekatere stvari tako težko dam denar, za nekatere pa sploh ni problema. Trudil se bom, da denarja ne bom zapravljal za neumnosti. Stvari, ki so vredne svojega denarja, bom pa pošteno plačal.

   Preden nekaj porabim do konca, pogosto načenjam že novo. Trudil se bom za to, da bom najprej porabil tisto, kar je že odprto.

   Vsega se ne da imeti. Za nekaj se moramo odločiti in to opravljati dobro. Trudil se bom odločati in izbirati. Skušal se bom ustaviti sanjat o tem, da bom v življenju delal 1000 stvari.

   http://www.mirenski-grad.si/lakomnost
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Še vedno je v teh časih preizkušenj in trpljenja opaziti nezadovoljstvo zaradi hrane, obleke denarja itd…….Hladilniki so polni, negovanja in “jamranja” je tudi polno.

   Sama pomislim velikokrat na tiste, ki nimajo strehe nad glavo, nimajo koščka kruha, nimajo svojih, nimajo zdravil, mi pa imamo to, pa še kar naprej negodovanje, nezadovoljstvo in kritiziranje.

   JEZUS KRISRUS USMILI SE NAS GREŠNIKOV!

   Odgovori
5. Miro says:

   13. februarja, 2021 at 13:07

   GOSPOD BOG JE POKLICAL ČLOVEKA IN MU REKEL: KJE SI? (1 Mz 3,9) – SPREJEMAL BOM KRIVDO ZA STORJENI GREH IN SE GA KESAL PRED GOSPODOM!

   BERILO: Gospod Bog je poklical človeka in mu rekel: »Kje si?« Rekel je: »Slišal sem tvoj glas v vrtu, pa sem se zbal, ker sem nag, in se skril.« Pa je rekel: »Kdo ti je povedal, da si nag? Si mar jedel z drevesa, s katerega sem ti prepovedal jesti?« Človek je rekel: »Žena, ki si mi jo dal, mi je dala z drevesa in sem jedel.« Gospod Bog je rekel ženi: »Kaj si to storila?« Žena je odgovorila: »Kača me je zapeljala in sem jedla.« (1 Mz 3,9-13) …

   Daljši svetopisemski odlomek (1 Mz 3,9-24):
   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Mz+3%2C9-24&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   DUHOVNA MISEL: Resnične posledice greha so v ločevanju in nasilju, mož obtožuje ženo, žena kačo. V tem otročjem pristopu je vedno kriv nekdo drug. Sprejemal bom krivdo za storjeni greh in se ga kesal pred Gospodom. Gospod, hvala za spoznanje, da trpljenje, ki je izročeno v tvojo voljo, povezuje, svojeglavo in uporno življenje pa razbija. Naj bo iskanje tvoje volje temelj vsega mojega bivanja. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Božje usmiljenje, ki si nas iz niča poklicalo v življenje, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   13. februarja, 2021 at 13:01

   MNOŽICE VZTRAJAJO V PUSTINJI IN POSLUŠAJO JEZUSA (Mr 8,1) – GOSPOD, PODARI MI USMILJENO LJUBEZEN, KI PRITEKA IZ TVOJE ŽRTVE NA KRIŽU!

   EVANGELIJ (Mr 8,1-10): Tiste dni je bilo spet veliko ljudi pri njem in niso imeli kaj jesti. Poklical je k sebi učence in jim rekel: »Smili se mi množica, ker že tri dni vztrajajo pri meni in nimajo kaj jesti. Če jih lačne pošljem domov, bodo na poti omagali, kajti nekaj jih je prišlo od daleč.« Njegovi učenci so mu odgovorili: »Od kod bi jih mogel kdo s kruhom nasititi tukaj v puščavi?« Vprašal jih je: »Koliko hlebov imate?« Dejali so: »Sedem.« Tedaj je naročil, naj množica sede po tleh. Vzel je sedem hlebov, se zahvalil, jih razlomil in dajal učencem, da bi jih delili; in razdelili so jih med množico. Imeli so tudi nekaj ribic. Blagoslovil jih je in velel, naj ponudijo tudi te. Jedli so in se nasitili. Nato so pobrali sedem košev koščkov, ki so ostali; ljudi pa je bilo okoli štiri tisoč. In odpustil jih je; sam pa je z učenci takoj stopil v čoln in se odpeljal v dalmanútske kraje.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+8%2C1-10&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   DUHOVNA MISEL: Množice vztrajajo v pustinji in poslušajo Jezusa. On jih čuti v duhovnih in telesnih težavah. Zato jih čudežno nasiti. Učenci pomagajo deliti hrano. Z večjo zavzetostjo bom pristopal k mizi Gospodove gostije in se odprl njegovi ljubezni. Okrepila me bo, da bom poskrbel za bližnje v stiski. Gospod, podari mi usmiljeno ljubezen, ki priteka iz tvoje žrtve na križu. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   13. februarja, 2021 at 11:10

   »BOŽJA LJUBEZEN DO NAS SE JE RAZODELA V TEM, DA JE BOG POSLAL V SVET SVOJEGA EDINOROJENEGA SINA, DA BI ŽIVELI PO NJEM.« (1 Jn 4,9)

   »Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj.« (1 Jn 4,8-11).

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Jn+4%2C7-12&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

   DUHOVNA MISEL: »Bog nas je ljubil prej kot smo mi mogli ljubiti njega. Blagor nam, če potrpežljivo prenašamo nadležne in zagrenjene ljudi, če ljubimo take, ki še ne znajo biti hvaležni, ker še niso prejeli zadosti ljubezni« (Bernhard Haring).

   MOLITEV ZA LJUBEZEN:
   Moj Gospod, prosim te, pošlji Svetega Duha v srca
   ljudi vsega sveta, in nas navdaj z ljubeznijo. Dotakni
   se nas, ko delamo, spimo, jemo, v vsakem času, ko smo
   sami ali v družbi. Napolni nas s svojo močjo, da bomo
   živeli in delali samo za dobro. Naj postanemo izvrševalci
   in priče Tvoje ljubezni, kjerkoli pač smo. (operando.org)

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

   Odgovori
8. Hvala says:

   13. februarja, 2021 at 9:31

   MISEL:

   Gospod, ti me poznaš, ti si me izbral. Sprejmi me takšnega, kakršen sem, in pokaži mi, kakšnega me želiš imeti.

   (Johann Michael Sailer

   Odgovori
9. Hvala says:

   13. februarja, 2021 at 9:29

   JONA

   ~ jezni prerok ~

   Jona noče iti v Ninive in se kljub božjemu namigu odloči za Taršiš. V
   pristanišču ga Bog tudi po ljudeh spomni na Ninive, a on vztraja pri svojem.
   Peter protestira

   Od takrat je Jezus začel svojim učencem kazati, da bo moral iti v Jeruzalem in veliko
   pretrpeti od starešin, vélikih duhovnikov in pismoukov, da bo moral biti umorjen in biti
   tretji dan obujen. Peter pa ga je vzel k sebi in ga začel grajati: »Bog ne daj, Gospod! To se
   ti nikakor ne sme zgoditi!« On pa se je obrnil in rekel Petru: »Poberi se! Za menoj, satan! V
   spotiko si mi,
   ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.« Tedaj je Jezus rekel svojim
   učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj.
   Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje,ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje
   zaradi mene, ga bo našel. Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje
   pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin človekov bo namreč prišel
   v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu povrnil po njegovem delu.
   Resnično, povem vam: Nekateri od tukaj stoječih res ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo
   videli Sina človekovega prihajati v njegovem kraljestvu.« Mt 16,21-27
   Ne vem, če obstaja kakšna uganka, zakaj raje v Taršiš in zakaj ne v Ninive. Prvi odgovor je
   gotovo lagodje. Čemu napor, če gre po lažji poti. Taršiš pomeni lažjo pot. Široka in položna
   je pot v pogubo, pravi Jezus, in mnogo jih je, ki hodijo po njej. Ozka in strma pot vodi v
   življenje in malo jih je, ki se odločijo zanjo.
   Apostol Peter je zelo preprost otrok te družbe. Učitelj ne sme trpeti, to je vendarle
   za koga drugega. Najprej se mu upira sama misel na trpljenje, potem pa je tu še drugo
   vprašanje: Pomembnost in uspešnost. Pomembnim ljudem, kot se zdi Jezus, vendarle ne
   pritiče trpljenje. Pomembni in uspešni se morajo izogibati neprijetnim situacijam, še bolj
   pa porazom. Pomembnost in uspešnost gresta z roko v roki. Če kaj veljaš, si ne boš mazal
   rok z nepomembneži, ne boš se utrujal s prepričevanjem tretjerazrednih ljudi. Skratka,
   pomembnim pripadajo pomembna mesta in pomembne naloge.
   Kdo bi se rad utrujal? Torej, izbira je jasna, gremo v Taršiš! Kdo bi ne bil rad pomemben?

   Kdo ne bi rad požel aplavzov zaradi pomembnih nalog, ki so dobro opravljene? Torej v Nini-
   vah med nepomembnim in manjvrednim ljudstvom ni kaj iskati! Umazal si boš roke, izgubil
   še tistih nekaj možnosti, da te pohvalijo in da stopiš korak naprej.
   Razmisli:
   1. Kdo bi ne odpotoval raje v Taršiš? Zakaj v Ninive? Skušnjava je huda. Poskušaj globlje
   razumeti Jezusove besede: »Poberi se! Za menoj, satan! V spotiko si mi, ker
   ne misliš na to, kar je Božje, ampak kar je človeško.« Tedaj je Jezus rekel
   svojim učencem: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame
   svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo
   izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kajti kaj
   koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo
   dal človek v zameno za svoje življenje?
   2. Kaj v tvojem življenju predstavlja Taršiš in kaj so Ninive zate?
   3. Kaj te vleče na eno stran in kaj ti daje možnost stopiti na drugo stran?
   4. Prosi Gospoda, naj ti da razumeti besede, ki jih je namenil Petru.

   Jona v trebuhu velike ribe razmišlja, moli in Bogu obljubi, da bo šel v Ninive, če
   bo rešen. Riba ga prinese na obalo Niniv.
   Peter potrebuje premislek
   Tedaj jim je Jezus rekel: »Vi vsi se boste to noč pohujšali nad menoj, kajti pisano je:
   Udaril bom pastirja in razkropile se bodo ovce črede. Ko pa bom obujen, pojdem pred vami
   v Galilejo.« Peter mu je odgovoril: »Če se bodo vsi pohujšali nad teboj, se jaz ne bom nikdar
   pohujšal.« Jezus mu je rekel: »Resnično, povem ti: To noč, preden bo petelin zapel, me boš
   trikrat zatajil.« Peter mu je dejal: »Tudi če bi bilo treba umreti s teboj, te nikakor ne bom
   zatajil.« Tako so rekli tudi vsi drugi učenci. …
   … Peter pa je sedèl zunaj na dvorišču. Neka dekla je stopila k njemu in rekla: »Tudi ti
   si bil z Jezusom Galilejcem.« On pa je vpričo vseh tajil: »Ne vem, kaj praviš.« Ko je šel v
   vežo, ga je na pragu zagledala druga in rekla tistim, ki so bili tam: »Ta je bil z Jezusom
   Nazarečanom.« Spet je tajil, in sicer s prisego: »Ne poznam tega človeka!« Kmalu nato
   so tisti, ki so stali tam, stopili k Petru in mu rekli: »Zares, tudi ti si izmed njih, saj te tudi
   tvoja govorica izdaja.« Tedaj se je začel zaklinjati in prisegati: »Ne poznam tega človeka!«
   In takoj je petelin zapel. Peter se je spomnil Jezusove besede, ki mu jo je rekel: »Preden bo
   petelin zapel, me boš trikrat zatajil.« In šel je ven in se bridko zjokal.
   Mt 26,31-35;69-75
   Zaletavi Jona potrebuje premislek. Bog poskrbi zanj! Bog vedno poskrbi! Vprašanje je le ali
   ga hočemo vzeti resno ali hočemo verjeti, da nam hoče dobro. Jona je kljub svoji trmi očitno
   v ribi premislil. Bog ima prav, ugotavlja. No, na to je pomislil že na ladji, ko je nastal vihar.
   Bog ima prav, pa naj stane kolikor hoče. Moral bi oditi v Ninive. V ribi razmišlja in spoznava
   svojo zablodo. Prvo, kar mora priznati, je, Bog je gospodar življenja in smrti, on sam je le
   služabnik. To spoznanje ni zanemarljivo. Bog je Gospod!
   Ko ugotovi, da je Bog gospodar vsega, lahko zaupa, da mu hoče dobro. Čeprav ne razume
   vsega, je po premisleku pripravljen iti v Ninive. Tam se premislek nadaljuje pod kloščevcem.
   Nazadnje mora spoznati, da je vso pot prehodil zaradi sebe. Še več, vse poti so namenjene
   njegovi rasti, ker ga Gospod ljubi.

   Peter je Jonu podoben še posebej v trmi. Pogosto je bil prvi v priznavanju vsega lepega. Za
   Jezusom je v besedah pripravljen iti celo v smrt, ampak ko začne boleti, pozabi na Gospoda. Pozna le svojo bolečino. Za velikimi besedami se pogosto skriva nerealen pogled na
   življenje in odnose. Le tam, kjer ima trpljenje pravo mesto imajo besede težo. Sicer vse
   drži le pod enim, a žal prepogostim pogojem, če ne bo bolelo.
   Peter je zorel v mnogih svojih zaletavih izjavah. Različne izkušnje so ga počasi izučile.
   Apostol Tomaž se je skrival vse do vstajenja, Peter je, bi lahko rekli, svojo zadnjo
   nepremišljeno besedo izrekel pred trpljenjem. A oba tako Peter kot Tomaž sta tvegala.
   Hotela sta nekaj več, zato je njuno razmišljanje obrodilo sad. Čeprav zaletava, sta vendarle
   razmišljala. Spoznala sta svojo majhnost, krhkost in minljivost. Apostol Pavel svojo preobrazbo izrazi takole: Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus.(celotni članek v prilogi).

   http://www.mirenski-grad.si/sites/default/files/11%20Jona%20-%20jenzni%20prerok%201_0.pdf
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   V življenju pridejo trenutki, ko se človek jezi in ne uboga BOGA. Sprava poteka v treh fazah. Pri Sveti spovedi moramo najprej prositi Boga za odpuščanje, ker smo se mogoče jezili na Njega zaradi življenjskih situacij, ker Ga nismo poslušali zaradi svojega ugodja in izbire poti , ki bi po naši zamisli bila brez trpljenja;

   -drugič prositi za odpuščanje vse tiste, ki smo jih prizadeli, razžalili itd…(če ne moremo osebno, pa to naredimo v duhu), jim storili krivico hote ali nehote; prosimo Gospoda , da odpustimo tudi tistim, ki so nas prizadeli;

   -in tretjič -potrebno je odpustiti samemu sebi.

   Če tega ne naredimo , ne more priti do popolne ozdravitve. Gospod naroča, da opuščamo, vsak dan, vsako minuto.

   Odpuščajmo , ker tudi Gospod nam odpušča. Sami tega nismo sposobni, zato prosimo Gospoda, da bo On dodelil to milost ob svojem času.

   Iz omenjenega zapisa o preroku Joni in o apostolu Petru vidimo, da smo ljudje slabotni, se upiramo, mislimo, da bomo naredili nekaj z lastno močjo.

   Da se upiramo Bogu, je največkrat vzrok, da NE ŽELIMO SPREJETI TRPLJENJA AMPAK LEPO, LAGODNO POT ŽIVLJENJA.

   Jezus pa pravi, da kdo želi biti njegov učenec, naj vzame križ na svoje rame in hodi za njim.

   Odgovori
10. Miro says:

    13. februarja, 2021 at 8:56

    »KAKO VELIKO ČAST BI TI LAHKO IZKAZAL GOSPODU, KO BI SE VIDELI NA TEBI SADOVI HOSTIJE MIRU, KI SI JO PREJEL NA VELIKONOČNO JUTRO!« (sv. Katarina de Ricci)

    Več let je sv. Katarina de Ricci vsak teden od četrtka opoldne do petka popoldne v zamaknjenju videla trpečega Kristusa in na sebi doživljala njegovo trpljenje. Na rokah in nogah je dobila sledi Kristusovih ran, za katere je kasneje izprosila, da so izginile, rane na glavi (kakor od trnjeve krone), pa so ji ostale vse življenje. Imela je sposobnost bilokacije (da je bila hkrati na dveh mestih), napovedovala je tudi prihodnje dogodke.

    Več o življenju sv. Katarine de Ricci na:
    https://revija.ognjisce.si/svetnik-za-vsak-dan/161-sv-katarina-de-ricci

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Sv. Katarina de Ricci, prosi za nas!

    Odgovori