Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.036 Responses to Članki za dušo

  1. Janezj says:

    ČLOVEKOVA DEJAVNOST V VESOLJNEM STVARSTVU BOGA

    Vedno je človek s svojim delom in umom skušal bolj razviti svoje življenje. Danes pa je, posebno s pomočjo znanosti in tehnike, svoje gospostvo razširil skoraj čez vso naravo in ga še dalje širi; zlasti zaradi pomnožitve sredstev mnogovrstnega medsebojnega izmenjavanja med narodi se človeška družina polagoma zaveda in oblikuje kot eno občestvo sredi vesoljstva. Posledica vsega tega je, da si človek mnoge dobrine, ki jih je nekoč pričakoval predvsem od višjih sil, danes že priskrbi sam s svojo lastno marljivostjo. Spričo tega orjaškega napora, ki prevzema že ves človeški rod, vstajajo med ljudmi mnoga vprašanja. Kaj je smisel in vrednost te marljive dejavnosti? Kako je treba uporabljati vse te reči? Za katerim ciljem težijo napori posameznikov in združenj?

    Cerkev, varuhinja tistega zaklada Božje besede, iz katerega črpamo načela za reševanje vprašanj verskega in nravnega reda, sicer nima vedno pripravljenega odgovora na vsako posamezno vprašanje, vendar želi povezovati luč razodetja z izkustvom vseh; tako bi naj bila razsvetljena pot, na katero je pred kratkim stopilo človeštvo. Za verujoče je ena stvar gotova: posamična in skupna človeška dejavnost, to je tisto orjaško prizadevanje, s katerim ljudje v teku stoletij skušajo izboljšati svoje življenjske razmere, se ujema z Božjim načrtom.

    Po Božji podobi ustvarjeni človek je namreč dobil naročilo, naj si podvrže zemljo z vsem, kar je na njej, in naj vlada svet v pravičnosti in svetosti; in, priznavajoč Boga za stvarnika vseh stvari, naj njemu izroča sam sebe in celotno vesoljstvo, tako da bo ob podrejenosti vseh stvari človeku božje ime čudovito po vsej zemlji. To velja tudi za čisto vsakdanja opravila. Kajti moški in ženske, ki pri skrbi za preživljanje samih sebe in družine svoje delo tako izvršujejo, da na primeren način služijo družbi, morejo po pravici biti prepričani, da s svojimi napori dalje razvijajo Stvarnikovo delo, koristijo blagru svojih bratov in z osebno delavnostjo prispevajo k uresničevanju božjega načrta v zgodovini.

    Kristjani zato niti od daleč ne mislijo, kakor da stvaritve človeške bistrosti in moči nasprotujejo Božji mogočnosti in kakor da bi z umom obdarjena stvar bila nekakšen tekmec v odnosu do Stvarnika. Nasprotno, prepričani so, da so zmage človeškega rodu znamenje Božje veličine in sad neizrekljivega Božjega načrta. A čim bolj raste moč ljudi, tem bolj se razširja področje njihove odgovornosti, tako posameznikov kakor tudi skupnosti, da ljudjen ne mislijo le nase ampak so sočutni in dobri tudi do drugih. Iz tega vidimo, da krščansko oznanilo nikakor ne odvrača ljudi od graditve sveta, pridnosti in podjetnosti ljudi, nikakor jih pa ne žene v egoistično lastno bogatenje in zanemarjanje blaginje bližnjega, temveč jih na dolžnosti v tej smeri še tesneje spodbuja in zavezuje, da si prizadevajo za versko in duhovno pravičnost in dobroto tako, da vsi ljudje lahko pošteno in dostojno živijo od dela, Bogu v Čast in Slavo. In da je na svetu dovolj vseh dobrin za vse ljudi, zato ni treba da obstajajo brezdomci, lačni, bolni in zapuščeni, ker je Bog v Svoji Dobroti in Modrosti za vse ljudi dovolj poskrbel. Naj Te Vse Stvarstvo vedno Slavi Gospod in se Ti zahvaljuje! Bogu Čast in Hvala Vekomaj!

    Iz pastoralne konstitucije o Cerkvi v sedanjem svetu 2. vat. vesoljnega cerkvenega zbora (CS, 33-34) v vednost in razmislek kristjanom.

    Razodetje 7,12: »Amen. Hvala in slava, modrost in zahvala, čast in oblast in moč našemu Bogu na veke vekov. Amen.«
    Razodetje 6,13: In vse stvari, ki so na nebu, na zemlji, pod zemljo in na morju, in sploh vse, kar je v njih, sem slišal, kako so govorile: »Sedečemu na prestolu in Jagnjetu hvala in čast, slava in mogočnost na veke vekov.«

    • Miro says:

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

  2. Miro says:

    GOSPOD JEZUS: »VSEMU SVETU OZNANJAJ MOJE NEPOJMLJIVO USMILJENJE!« (Dn 1142)

    Besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja:

    »Apostol mojega usmiljenja, vsemu svetu oznanjaj moje nepojmljivo usmiljenje; ne izgubljaj poguma zaradi težav, na katere boš naletela pri oznanjevanju mojega usmiljenja. Težave, ki te tako boleče prizadevajo, so potrebne za tvojo posvetitev in za dokaz, da je to delo moje. Moja hči, bodi skrbna pri zapisovanju vsakega stavka, ki ti ga povem o svojem usmiljenju, ker bo to v korist velikemu številu ljudi.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 1142)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  3. Janez says:

    Aleteia: Ali se na kritiko običajno preburno odzovete? Odkrijte način, kako bolje sprejemati pripombe o svojem ravnanju!

    V življenju nas nedobrodošle pripombe drugih ljudi lahko nepričakovano iztirijo. Če smo posebej utrujeni ali se glede česa ne strinjamo, ali pa če je pripomba povsem neprimerna, lahko pri nas sproži buren odziv, ki zna biti precej boleč. Toda morda je krivo le to, da vas kritične pripombe prehitro razburijo, in če je tako, se pri naslednjem burnem odzivu natančno opazujte in poiščite vzroke za svojo preobčutljivost. Povsem običajno je, da nas neprijetna ali celo zbadljiva pripomba spravi v slabo voljo. Toda če zaradi nje nemudoma postanemo napadalni, ali ni to znamenje, da sta naš “radar in zvočnik” za kar koli, kar že od daleč namiguje na pomanjkanje spoštovanja ali razumevanja, umerjena previsoko? Morda se zdi, da vas teži odprta rana, ki je občutljiva na vsako najmanjše namigovanje vaših najbližjih. Od kod bi torej lahko izvirala ta sposobnost, da nas nekaj tako zlahka in tako globoko rani?

    Naučite se ohraniti mirno kri s pomočjo preučevanja samega sebe
    Poskusite s preprosto samoanalizo, toda naj vas ne skrbi, če se boste pri tem vrnili v svoje najzgodnejše otroštvo. Vprašajte se, recimo, ali imate zadostno mero samozavesti, ali niste povsem prepričani, da ste ljubljeni, ali se vam zdi, da niste pomembni, ali prezirate pomanjkanje spoštovanja in prostaškost, in podobno. Kakor koli bo to na vas delovalo, ozavestiti morate svoje nagnjenje, da vas neprijetne besede tako prizadenejo. Ko se to zgodi, drugim omogočite, da imajo nad vami moč: moč, da vas vznemirijo, razburkajo vaš mir in ljubezen. Zato se naučite ohraniti mirno kri, s čimer lahko pogosto povsem razorožite osebo, ki vas je prizadela. S tem ne boste le pomirili položaja – zdaj boste vi tisti, ki imate nadzor nad dogajanjem. Če boste kdaj poskusili udejanjiti to razorožujočo umirjenost, boste pri takšnem ravnanju zagotovo vztrajali.

    Pri obvladovanju vašega odziva vam lahko pomaga tudi razumevanje nasprotne osebe, ne da bi jo prehitro sodili. Pogosto nam besede uidejo prehitro, preden lahko o njih temeljito premislimo. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je sozakonec ali naš najstnik, ki je imel ravno slab dan, ob prihodu domov znesel nad prvim človekom, na katerega je naletel? Po tistem običajno hitro priznajo, da svojih besed niso mislili resno, in so se, četudi na svoj neroden način, pripravljeni opravičiti. Po drugi strani pa, če se to dogaja pogosteje, lahko malce globlje raziščete, zakaj se vaš napadalec pritožuje. Vprašajte se: “Ali ima kakšen utemeljen razlog, da me tako pogosto kritizira?” Pri obvladovanju vašega odziva vam lahko pomaga tudi razumevanje nasprotne osebe, ne da bi jo prehitro sodili. Pogosto nam besede uidejo prehitro, preden lahko o njih temeljito premislimo. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je sozakonec ali naš najstnik, ki je imel ravno slab dan, ob prihodu domov znesel nad prvim človekom, na katerega je naletel? Po tistem običajno hitro priznajo, da svojih besed niso mislili resno, in so se, četudi na svoj neroden način, pripravljeni opravičiti. Po drugi strani pa, če se to dogaja pogosteje, lahko malce globlje raziščete, zakaj se vaš napadalec pritožuje. Vprašajte se: “Ali ima kakšen utemeljen razlog, da me tako pogosto kritizira?”

    Na družinske pripombe se odzivajte na pravi način
    V družini obstaja način, kako te nesrečne rane zatreti že v kali. Zakonca se lahko jasno dogovorita ali dogovor celo pisno potrdita, recimo: “Draga moja/dragi moj, neizogibno bo prišlo do tega, da bom izrekel/la kakšno stvar, ki te bo prizadela, da bom storil/a kaj, kar ti ne bo po volji, toda prosim te za razumevanje: to ni moj namen. Če se bo to zgodilo, bo kriva moja nerodnost, neobvladljiva nespamet, nikakor pa ne krutost, saj si nikakor ne želim povzročati tvojega trpljenja.” Niti pri otroku, še posebej če je v najstniških letih, ne vzemite resno vsake besede. Prepričajte se, ali nima sam kakšnih večjih težav, ki bi pojasnjevale njegovo napadalnost. In če je potrebno, če se otrok dosledno vede skrajno neprijetno, naj se pogovori z družinskim terapevtom ali duhovnikom, ki mu bo pojasnil, da ima vsakdo v družini, tudi mati, pravico izreči tisto, kar čuti, ne da bi ga pri tem kdor koli obsojal ali se mu posmehoval. Stvari lahko izrečemo na preprost način. Poskusite se izogniti prehitrim in preburnim odzivom, saj s tem tvegate, da se boste ujeli v začaran krog naraščajoče napadalnosti. In ko človek ugotovi, da je nekoga prizadel, mora hitro priznati svojo napako in se nemudoma opravičiti. Nazadnje pa, lepo prosim, si v imenu ljubezni dovolite pokazati tudi malce smisla za humor!

    Medmrežje Aleteia: Avtor prispevka je Denis Sonet.

  4. Janez says:

    CHIARA LUBICH: POSKUSIMO LJUBITI
    »Poskusimo ljubiti.
    En dan, ki smo ga preživeli tako, je vreden celo življenje. /…/
    Bog bo z nami, ker je s tistimi, ki ljubijo. /…/
    Včasih bomo morali popustiti, bomo v skušnjavi, da izgubimo pogum, a ne odnehajmo. /…/
    Nikakor! Pogum! Bog nam daje milost. Vedno začnimo znova.
    Če bomo vztrajali, bomo videli, kako se svet okoli nas počasi spreminja.
    Razumeli bomo, da Evangelij prinaša najbolj privlačno življenje, prižiga luč v svetu,
    daje okus našemu bivanju, ima v sebi kal rešitve za vse probleme.
    In ne bomo imeli miru, dokler naše izredne izkušnje ne bomo razodeli drugim: prijateljem,
    ki nas lahko razumejo, sorodnikom, vsem, za katere bomo čutili,
    da naj jim to povemo. In znova se bo rodilo upanje.« Amen.

  5. Janez says:

    Z GOSPODOM SKOZI ŽIVLJENJE IN TRPLJENJE
    Tvoj križ – moj križ, Gospod,
    prosim te za to,
    kar je najtežje in najbolj trdo:
    prosim te za milost,
    da bi v vsem trpljenju svojega življenja
    prepoznal križ tvojega Sina,
    da bi v njem počastil
    tvojo nedoumljivo sveto voljo,
    da bi šel s svojim Sinom
    po poti križa, dokler ti hočeš …

    Križ mojega Gospoda, bodi mi vzor,
    bodi moja luč, bodi moja tolažba,
    bodi rešitev vseh mračnih vprašanj,
    bodi luč v vseh nočeh …
    Oče, s tvojim Sinom hočemo deliti vse:
    njegovo življenje, njegovo poveličanje
    in zato tudi njegove bolečine in njegovo smrt.
    Samo daj nam s križem tudi moči,
    da ga bomo mogli nositi …
    Gospod, daj nam ljubezen,
    ki ne more videti stiske,
    ne da bi pomagala.
    Odpri nam oči, da te spoznamo,
    če nas s križem obložen srečaš
    v svojih bratih in sestrah,
    da ne bomo slepi in topi hiteli mimo
    ter se ukvarjali samo s svojimi skrbmi in stiskami.

    Ti, Gospod, si nas določil,
    da ne nosimo samo svojega bremena,
    ampak tudi bremena svojih bratov in sester.
    Postavil si nas na veliko cesto sveta,
    po kateri hodijo vsi nosilci križa.
    Hočeš, da vsem pomagamo nositi njihov križ
    z molitvijo, besedo in dejanjem,
    z zgledom nesebičnega, požrtvovalnega življenja.
    V vsakem, ki gre mimo nas,
    nas znova vprašujoče in proseče pogledaš:
    Ali me poznaš? Ali mi hočeš pomagati? Amen.
    Ecce Homo Moritus Iustus! Quod homo quo vadis? TE ET QUOD NIHIL SINE DEO?

    Postni čas se prične na pepelnično sredo ali pepelnico. Ta dan duhovnik zaznamuje vernike z blagoslovljenim pepelom. Vsakomur ga posuje na glavo in reče: “Spreobrni se in veruj evangeliju.” ali “Pomni, človek, da si prah in se v prah povrneš ali Pulvere sest et Pulvere Reventeris.” To je znamenje, da se hočemo poboljšati ali spreobrniti. Postni čas traja 40 dni in ima 6 postnih nedelj. Šesta se imenuje cvetna nedelja, ko se spominjamo Jezusovega vhoda v Jeruzalem pred njegovim trpljenjem in vstajenjem. Zadnji teden postnega časa se imenuje veliki teden. V postnem času zlasti ob petkih molimo križev pot in premišljujemo Jezusovo trpljenje. Na pepelnico in veliki petek je za odrasle post in zdržek od mesnih jedi. Vijolična barva pri bogoslužju je znamenje postnega časa. Postni čas je čas, ko kristjani pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu. Naša prizadevanja se na zunaj odražajo v poglobljeni molitvi, postu in dobrih delih. Namen posta ni v odpovedi določeni hrani, ampak v spreobrnenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom preko molitve. V teh postnih dneh ne doživljajmo Jezusa le v neskončni puščavi, samega, kot more biti človek sam v neskončni samoti, pač pa se z njim odpravljamo po poti na Golgoto, v to strašno dramo trpljenja in smrti, da bi na koncu le zrli v njegovo vstajenjsko obličje. Pri Jezusu je bila ena sama poslušnost Očetu, do najglobljega dna, kjer se objemata Božja in človeška narava. Le poslušnost Očetu more postati najčistejša ljubezen do nas. Ni ljubezni brez poslušnosti! Zato naj bo naša prva misel prošnja Bogu: “Odpri mi srce, da bi ti bil iskreno in dokončno poslušen.” Živimo v kulturi hrupa, kjer beseda izgublja svoj notranji pomen, zato je tako težko poslušati, še težje slišati bližnjega, glas vesti, Boga. Jezus nas uči poslušati z vsem bitjem, ne le z ušesi, pač s srcem, dušo in telesom … Naj ti pomagam nositi križ, Gospod ; kolikokrat sem bil v ognjevitih urah, v žaru molitve, pripravljen na vsako žrtev. Če si potem v resnici prišel in mi hotel dati delež pri svojem križu, sem se prestrašen umaknil. In vendar vem, da ne bom nikoli tvoj pravi učenec, če ne bom pil iz tvojega keliha, verjel in molil ter spolnjeval Božjo Voljo in Jezusov Evangelij. Hvala Gospod, ker si se daroval in umrl na križu za vse nas ljudi na Golgoti, da bi mi imeli Življenje in Odrešenje za vse naše grehe. Amen.

    Tvoja je Oblast in Slava Vekomaj! Gospod Ti si Naše Vse!

    • Janez says:

      Pepelnično pesem je objavila RKC Vurberk. Se opravičujem.

    • Janez says:

      V hoji za Jezusom mora biti učenec pripravljen sprejeti svoj križ in se v odpovedi prečistiti od sebične navezanosti. Poiskal bom področja življenja, kjer se moram bolj odločno boriti s sebičnostjo in svobodno stopiti na pot za Jezusom. Gospod, pomagaj mi razumeti, da je pot, ki mi jo predlagaš, edina, ki me resnično vodi k življenju. Daj mi poguma, da bom šel po njej.

      Primož Krečič.,RKC Koper.

  6. Miro says:

    TE NAGOVORIJO POSTNE SPODBUDE?

    Na poti skozi postni čas nas vsak dan nagovarjajo različne spodbude. Mnogi se pridružujejo 40 dnevni odpovedi alkoholu, dobro sprejeta v zadnjih letih je akcija Deli Jezusa, nastajajo pa tudi mnoge druge, je zapisano na spletnem portalu Radia Ognjišče.

    Alkohol preži na našo ranljivost in ne izbira človeka po izobrazbi ali spolu, je ob letošnji že 16. akciji 40 dni brez alkohola poudaril generalni tajnik Slovenske Karitas Peter Tomažič. Njeno glavno sporočilo je solidarnost s tistimi, ki trpijo zaradi alkohola. »Bodisi na cestah, bodisi v družinah, bodisi zaradi zdravja«. Geslo akcije je tokrat: Moja poteza. »Gre za to, da mora vsak sam preveriti, kako je v odnosu z alkoholom. Ali je mogoče že preveč alkohola v našem življenju; ali zaseda preveč prostora; ali pa smo mogoče že odvisni od alkohola, pa si tega ne priznamo«.

    Več o postnih spodbudah na:
    https://radio.ognjisce.si/sl/235/novice/32822/te-nagovorijo-postne-spodbude.htm

  7. Miro says:

    DANES JE GOD SEDEM SVETIH USTANOVITELJEV REDA SERVITOV – ČIM BOLJ BOMO ČASTILI MARIJO, TEM BOLJ NAM BO JEZUS SREDIŠČE IN CILJ ŽIVLJENJA!

    Danes je god sedem svetih ustanoviteljev reda servitov. Živeli so spokorno in v prostovoljnem uboštvu, želeč posnemati ubogega in križanega Kristusa. S tem češčenjem in posnemanjem so združevali češčenje in posnemanje njegove Matere Marije, ki so jo imenovali zavetnico in srednico. Njihovo življenje je dobivalo čedalje večji marijanski poudarek. Tako so se pridružili tedaj že močnemu gibanju marijanske ljudske pobožnosti, si jo prisvojili, jo poživili in z njo obogatili svoje duhovno življenje. Tudi naše življenje naj bo po marijanskem zgledu, zato se ravnajmo po geslu: »Po Mariji k Jezusu!« Čim bolj bomo častili Marijo, tem bolj nam bo Jezus središče in cilj življenja. (Kristusove priče, Stanko Lorber)

    Več o svetih ustanoviteljih reda servitov na:
    https://svetniki.org/sedem-svetih-ustanoviteljev-servitov

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. ustanovitelji reda servitov, prosite za nas!

  8. Hvala says:

    James Manjackal –

    V svojem govoru, ko je prišel James v Hrvaško (seminar leta 2001), je povedal med drugim tudi tole:

    Ko potuje kadar ima predavanja , se ne pripravlja vnaprej kaj bo govoril ljudem. Bog ve, kaj je za ljudstvo v določeni državi, kamor je prišel najbolj potrebno, zato prosi SVETEGA DUHA, ki mu pokaže odlomek iz Svetega pisma in potem glede na pokazani odlomek govori. Saj Bog najbolj ve, kaj je potrebno govoriti, v danem trenutku.

    Povedal je tudi tole: Na začetku njegovih potovanj , je odšel v Ameriko, vmes pa je prišel tudi v Nemčijo, kjer je imel nekaj prijateljev. Ko bi moral odpotovati, so sporočili, da ima let, ki je bil predviden zvečer, 9 ur zamude. Rekel je, da so se ljudje iz evropskih držav vznemirili, godrnjali, komentirali, bili slabe volje itd. On se pa ni niti najmanj vznemiril v svojem srcu. V Indiji so navajeni na zamude, sicer je pa najbolj pomembno to, da je Gospod rekel, da se v vsakem času in ob vsaki priliki Mu zahvaljujemo in Ga slavimo.

    Povedali so jim, da jih bodo odpeljali v hotel s petimi zvezdicami. Ko so čakali v vrsti na vstop v avtobus, da jih odpelje v hotel, je rekel, da je molil. Gospodu se je zahvaljeval, Ga slavil, kajti pravi James, “kdo sem jaz, da bi s svojo človeško pametjo vedel, zakaj je Gospod ustavil ta let”? Gospod vse vidi in ve, in skrbi za vsakega človeka, lahko, da je Gospod preprečil kakšno nesrečo.

    Vesel je pa bil tudi za to, ker je bil prvič v hotelu s petimi zvezdicami.

    Vidite , to je tisto, kar pravi Gospod: ZAHVALJEVATI SE MU IN GA SLAVITI OB VSAKI PRILIKI V ŽIVLJENJU.
    Mi pa s svojimi človeškimi razmišljanji in komentarji in kritiziranjem in nezadovoljstvom SE UPIRAMO BOGU.

    PREPUSTIMO SE GOSPODOVEMU VODSTVU!

    https://www.youtube.com/watch?v=oGIxduSwRFk

  9. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: POSTNI ČAS JE POT VRNITVE NAZAJ H GOSPODU – VRNIMO SE K DUHU, KI OŽIVLJA NAŠ PEPEL, K OGNJU, KI NAS UČI LJUBITI!

    Na začetku postnega časa je papež Frančišek spregovoril o vrnitvi h Gospodu. Postni čas je povratno potovanje k Bogu, je čas, da preverimo, po kateri poti hodimo, da ponovno odkrijemo temeljni odnos z Bogom. Sveti oče je spodbudil, naj ne hodimo za prahom, za stvarmi, ki danes so, jutri pa izginejo. Vrnimo se k Duhu, ki oživlja naš pepel, k Ognju, ki nas uči ljubiti.

    »Začnemo pot postnega časa. Začne se z besedami preroka Joela, ki kažejo pot, kateri naj sledimo. Imamo povabilo, ki se rodi iz srca Boga, ki nas z razprtimi rokami in očmi polnimi hrepenenja prosi: »Obrnite se k meni z vsem svojim srcem« (Jl 2,12). Vrnite se k meni. Postni čas je povratno potovanje k Bogu. Kolikokrat, prezaposleni ali brezbrižni, smo mu rekli: »Gospod, pozneje bom prišel k Tebi, počakaj malo … Danes ne morem, jutri bom začel moliti in bom nekaj naredil za druge.« In tako dan za dnem. Zdaj Bog poziva naše srce. V življenju bomo vedno imeli opravke in imeli bomo opravičila, a, bratje in sestre, danes je čas vrnitve k Bogu,« je v homiliji poudaril sveti oče.

    Več o homiliji papeža Frančiška na pepelnično sredo na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-02/papez-na-pepelnicno-sredo-postni-cas-je-pot-vrnitve-nazaj-h-gos.html

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

  10. Hvala says:

    POSTNI ČAS
    ::::::::::::::::::::::

    Jezus nas vabi, da Mu izročimo naša srca, da jih bo On očistil. V srce človeka vidi samo Bog. Zato Ga tudi prosimo, da pokaže s svojim Svetim Duhom temine srca, da pokaže tudi še neizpovedane grehe, grehe za katere mi ne vemo. Gospod bo upošteval našo pripravljenost in skesanost. To poudarjam zaradi tega, ker če bomo naštevali svoje grehe brez vodstva Svetega Duha, je to samo človeško razmišljanje, ki nima vpogleda v celoto človeka, ki Ga ima Bog.

    V tem času si kristjani postavimo določene odpovedi pri hrani in drugih rečeh. Gospod je po preroku Izaiju naročil, KAJ JE PRAVI POST (poleg odpovedi hrane):

    Če odpraviš jarem iz svoje srede,
    kazanje s prstom in varljivo govorjenje,
    10 če daješ lačnemu, kar imaš sam rad,
    in sitiš revežu grlo,
    bo vzšla v temi tvoja luč
    in tvoja temina bo kakor poldan.

    11 GOSPOD te bo vedno vodil
    in ti sitil dušo v suhih krajih,
    okrepil ti bo kosti
    in postal boš kakor namakan vrt,
    kakor vodni vrelec,
    ki mu voda ne usahne

    Pravi post je PRIZNANJE SVOJE ČLOVEŠKE MAJHNOSTI, KRHOKSTI, PODVRŽENOSTI GREHOM, IN DOVOLITI GOSPODU, DA OČISTI SRCA, ISTOČASNO PA SPREMENITI ODNOS DO LJUDI, NAJPREJ V DRUŽINI, POTEM V SKUPNOSTI V DRŽAVI IN V SVETU. ODPRAVITI VSAKO KAZANJE IN VARLJIVO GOVORENJE, IZKORIŠČANJE ČLOVEKA ITD………..

    Osebno pa v tem postnem času predlagam, da izročimo Gospodu dan, vsak dan, da bo On razporejal čas v dnevu in bomo imeli čas za PREMIŠLJEVANJE NJEGOVEGA TRPLJENJA. TRPEL JE ZARADI NAS- NAŠIH GREHOV, NAJ NAM BO TO PRED OČMI.

    Tako bomo lahko naše vsakodnevno trpljenje združevali z NJEGOVIM TRPLJENJEM NA KRIŽU.

    Jezus je naročil Favstini Kowalski : KO SE TI ZDI, DA TRPLJENJE PRESEGA TVOJE MOČI, POGLEJ V MOJE RANE IN DVIGNILA SE BOŠ NAD ZANIČEVANJE IN SODBE LJUDI. PREMIŠLJEVANJE MOJEGA TRPLJENJA TI BO POMAGALO, DA SE DVIGNEŠ NAD VSE (Dn 1184).

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja