Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.033 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    BOG NIKOLI NE NAPRAVI ENEGA VERNIKA ZA KOPIJO DRUGEGA, NITI NE PROIZVAJA KRISTJANOV PO TOVARNIŠKEM TEKOČEM TRAKU
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Sveti Duh ima svoj lasten razpoznaven značaj. Sveti Duh obravnava vsakega izmed nas kot posameznika. Ne obstaja skupek pravil, ki bi jih vsakdo moral upoštevati, da bi vstopil v Božji blagoslov.

    VSAK OD NAS IMA SVOJO POSEBNO OSEBNOST Z EDINSTVENIMI POTREBAMI IN TEŽNJAMI , ZMOŽNOSTMI IN SLABOSTMI. SVETI DUH SPOŠTUJE NAŠO ENKRATNOST.

    Bog nikoli ne napravi enega vernika za kopijo drugega.

    Samo Sveti Duh pozna posebne nevarnosti, ki nam grozijo v posameznih okoliščinah. Prav tako samo On pozna blagoslove, ki bodo zadovoljili naše osebne potrebe.

    Zvesto nas vodi skozi nevarnosti in nam razkriva blagoslove.

    ČE PA ZAČNEMO SLEDITI RELIGIOZNEMU SISTEMU ALI POSNEMAMO DRUGE KRISTJANE , BOMO ZGREŠILI NEKAJ NAJBOLJ IZBRANIH BLAGOSLOVOV, KI JIH JE BOG NAMENIL NAM.

    SVETI DUH JE OSEBA, KI SI ŽELI, DA Z NJIM VZDRŽUJEMO INTIMEN , OSEBEN ODNOS (Iz knjige blagoslov ali prekletstvo sami lahko izberete).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Gospod ne napravi vernika, da bi bili za kopijo drugim. Vsak človek je ustvarjen po Božji podobi, je unikat. Bog podeli milosti človeku po svoji odločitvi in načrtu.

    Zato je zelo pomembno, da to spoštujemo pri vsakem človeku. Ne moremo in ne smemo od svojega zakonca ali pa od drugih ljudi zahtevati, da bo tako verovali kot mi, da se bo udeleževali verskih obredov tako kot mi, itd…skratka, ne smemo zahtevati, da bi postali naša kopija, da bi bili potem mi zadovolji z njimi. Če tako mislimo in delamo nasprotujemo BOŽJEMU NAČRTU, nasprotujemo in ne priznavamo Božjega dela, želimo ljudi preobraziti in spremeniti po naši zahtevi.

    To je upor Bogu. Spoštujmo vse ljudi, takšne kot jih je ustvaril Bog in molimo drug za drugega, kajti vsi imamo napake, grehe in slabosti, nihče ni popoln.

    Pri Bogu je vse mogoče in pri Bogu ni nič nemogoče. Desni razbojnik na križu se je spokoril tik pred smrtjo in Jezus mu je rekel: “ŠE DANES BOŠ Z MENOJ V RAJU! “

  2. Hvala says:

    OPRAVLJANJE
    ::::::::::::::::::::::::::::::

    G. Miro in jaz sva že velikokrat pisala o opravljanju, vendar ni odveč pisanje, kajti mnogi kristjani ga pojmujejo kot relativno “neškodljiv” greh, vendar temu ni tako. Sama čutim, da je potrebno tej temi posvetiti še nekaj časa.

    BOG NA OPRAVLJANJE GLEDA POVSEM DRUGAČE, TO JE UPOR BOGU, BESEDE IZGOVORJENE IMAJO UČINEK PREKLETSTVA.

    Poglejmo, kaj piše o tem Prince Derek v knjigi BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO , sami lahko izberete: Nova zaveza zelo jasno prepoveduje opravljanje. V Pismu Rimljanom 1, 29-30 našteva Pavel nekatere POSLEDICE ČLOVEKOVE ODVRNITVE OD BOGA. Tukaj je del njegovega seznama:

    “Polni so vsakršne krivičnosti, zlobnosti, lakomnosti, hudobije. Zvrhani so nevoščljivosti, ubijanja, prepirljivosti , zvijačnosti, zlohotnosti. Hujskači so, obrekljivci, Bogu sovražni, objestneži, domišljavci, bahači, iznajdljivi v hudobiji, neposlušni staršem….”

    Jakob pravi, naj sploh ne govorimo zoper druge vernike- tudi če je tisto, KAR IMAMO POVEDATI O NJIH, RES .

    Opravljanje ima na seznamu pomembno mesto. Stanja Stanja srca, kot so PREPIRLJIVOST, ZVIJAČNOST IN ZLOHOTNOST, so direktno povezana Z OPRAVLJANJEM.

    OPRAVLJIVCI SO UMEŠČENI V ISTO SKUPINO LJUDI, KI OBREKUJEJO, SO BOGU SOVRAŽNI, OBJESTNI, DOMIŠLJAVI IN BAHAVI.

    KRISTJANI, KI SI DOVOLIJO OPRAVLJATI DRUGE LJUDI- SO DIREKTNO NEPOSLUŠNI BOŽJI BESEDI.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Posledica tega je, da začnejo drseti navzdol po spolzki strmini. Še preden spoznajo, kaj se dogaja, že zdrsnejo z “zemskega ” na “duševno2 in nato z “duševnega” na “demonsko”.

    BESEDE , ki jih ti ljudje govorijo o drugih , navadno ne bi označili kot “PREKLETSTVA”, TODA NJIHOV UČINEK JE ENAK.

    V BISTVU SO KANALI , SKOZI KATERE DEMONSKE SILE DELUJEJO PROTI DRUGIM ČLANOM KRISTUSOVEGA TELESA. ŠE VEČ, PRIZADETI NISO LE POSAMEZNIKI.

    V Jakobovem Pismu 3,6 apostol pravi: “…..MED DELI NAŠEGA TELESA JE JEZIK VESOLJE KRIVICE, KI OMADEŽUJE VSE TELO….”

    Vernik, ki greši s takšnim govorjenjem, dejansko omadežuje sebe in tisti DEL KRISTUSOVEGA TELESA, S KATERIM JE POVEZAN (Iz knjige Blagoslov ali prekletstvo, sami lahko izberete-Prince Derek).
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Vsak upor Bogu je neposlušnost, neposlušnost Bogu pa izzove prekletstva.
    Kako hude posledice ima opravljanje, pa ne samo za tistega , ki to počne, ampak za vse ostale ude Kristusovega telesa.

    Greh je potrebno povedati pri spovedi in ga tudi globoko obžalovati in iskreno. Prositi pa je potrebno Boga in za to tudi stalno moliti, da bo Gospod nekoč odpravil posledice opravljanja.

    Zato bi bilo potrebno, DA BI NAJPREJ GOSPODA PROSILI, DA NAM USTVARI ČISTO IN ISKRENO SRCE, vse drugo nam bo navrgel. Če bomo imeli čisto srce, bo prekletstvo daleč od nas in GOSPOD PODELIL VSE BLAGOSLOVE, KI JIH IMA PRIPRAVLJENE ZA NAS.

    Človek, ki živi po kakršnem koli prekletstvu, ne more zadihati in zaživeti z Gospodom. Potrebno je v sodelovanju z Bogom vse narediti (postopki so opisani v knjigi), da človek preide iz prekletstva v Božji blagoslov.

  3. Miro says:

    ČE NE UBOGAŠ, LAHKO HITRO NAREDIŠ ZDRAHO IN POSTANEŠ ZDRAHAR, PRAVI ZNANI ŽUPNIK MARTIN GOLOB – KAJ LAHKO SPREMENIM IN PRIDOBIM, ČE SPOŠTUJEM PRAVILA, NADREJENE, DRŽAVO ALI SPREJMEM BOŽJO VOLJO?

    Župnik Martin Golob v vlogu 23. oktober 2020 takole pravi: »V zadnjem času sem bil v skušnjavi, da ne bi ubogal, vsaj dvakrat. Ubogati pomeni upoštevati in zaupati, da mi predstojniki želijo dobro. Če bi se jim uprl, bi v Cerkvi, ki ji želim enotnost, delal razdor. Uboganje ima dolgoročno dobre posledice: naučiš se reda in tega, da ne gledaš le nase.«

    Več o preprostem razmišljanju, ki nam pove več kot še tako učen traktat, v njegovem zanimivem vlogu na:
    https://si.aleteia.org/2020/10/23/ce-ne-ubogas-lahko-hitro-naredis-zdraho-in-postanes-zdrahar

    Ob tem še spodbuda za postni čas. V dneh, ki so pred nami, molimo tudi za več duha pokorščine v vseh naših življenjskih okoljih, ne po naših kratkovidnih zamislih, ampak v skladu z Božjo voljo! V življenjskih stiskah si za zgled – poleg Preblažene Device Marije in njenega DA Božji volji – vzemimo tudi glasnico Božjega usmiljenja sv. Favstino Kowalsko. Iz najhujših življenjskih preizkušenj jo je reševala samo zvesta pokorščina Bogu in Njegovi volji, duhovnemu voditelju in predstojnikom v redovni skupnosti.

    Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!

  4. Janez says:

    VESELJE V BOGU
    Gospod, moje Veselje in Upanje ter Zahvala se dvigajo k Tebi, kot ptica pod nebo!
    Nočne zvezde z luno na nebu so odletele v daljave in na Obzorju se svita jutro;
    veselim se Gospod Tvoje Luči Dneva.
    Tvoje Sonce Gospod je posušilo roso s trav in prineslo Toploto in Upanje Ljudem.
    Tvoja Milost je obrisala solze trpečih Src, ki zdihujejo in trpijo ter te prosijo za pomoč.
    Vse, kar je okoli nas, vse kar je v nas, je v tem Jutru Vstajenja ena sama zahvala Tebi Gospod.
    Gospod, to jutro sem srečen, miren in spokojen.
    Začutim Tvojo Neskončno Milostno Dobroto in Veselje, ki je napolnila Zemljo in vse Nas.
    Angeli in ptice pojo in tudi jaz prepevam v svojem Srcu pesem Hvalnico Vesolju in Tebi.
    Vse živali in rastline se prebudijo v gozdovih, gorah in savanah in
    ves Svet in vsa naša Srca so Odprta Tvoji Milosti in Dobroti, ko nam pošlješ Blagoslov.
    Čutim svoje telo, hvala Ti Gospod.
    Čutim kako nas imaš rad in kako si dober do mene in do vseh nas, hvala Ti Gospod.
    Daruješ nam hrano, vodo, sonce in vse drugo za naše Življenje na Zemlji,
    da živimo Tebi v Veselje in te Slavimo vekomaj, ki si naš Oče.
    Gospod veselim se vsega Tvojega Stvarstva in Tvoje Neskončne Ljubezni, s katero vzdržuješ Svet.
    Veselim se, da si z nami Gospod in ob nas ter v nas, da nas vodiš in poživljaš po Svetem Duhu.
    Psalmi pojo o Tvoji neskončni Ljubezni človeštvu,
    preroki in apostoli razglašajo Tvojo Milost in Tvojo Dobroto in Usmiljenost do vseh Ljudi na zemlji.
    Gospod hvala Ti, za vse čudeže in lepote Življenja, ki jih gledamo pa včasih ne vidimo.
    Gospod hvala Ti za Odrešenika, ki nam je dal postave in vesela oznanila v Evangelijih,
    da si nam daroval svoj Mir in nam pokazal Pot Odrešenja, ki je v Jezusu Kristusu Našem Gospodu.
    Gospod, hvala Ti za vse,
    moje Veselje, moje Upanje in moja Zahvala, se dvigajo k Tebi kot ptica v Nebo in
    moja Duša se raduje v Tebi Gospod Bog, ki si naš Oče, naš Stvarnik in naš Odrešenik.
    Amen.

    Dopolnjena molitev je iz Moje veselje se dviga k tebi; izbor molitev, Ognjišče 1974.

    Psalm 22,9: »Prepustil se je GOSPODU, naj ga osvobodi, naj ga reši, saj ima z njim veselje.«

    Vera, ki ustvarja dobre ljudi in proizvaja dobra dela je kot tista temeljna podlaga krščanskega nauka, ki se povezuje s prakso in jo udejanja in živi tako kot Jezus in spolnjuje Božjo Voljo. Vsako dejanje ljudi naj Slavijo Boga in se mu Zahvaljujejo. “Ne tisti ki mi pravi Gospod, Gospod, ampak tisti ki spolnjuje Božjo Voljo je moj učenec,” Prav je, da molimo, da izpolnujemo vse njegove Postave in prejemamo vse zakramente; vprašani pa bomo ob koncu dni, koliko smo dobrega naredili, ljubili, odpuščali, pomagali bolnim in lačnim. Tudi Pedro Opeka na Madagaskarju je vse daroval ubogim z vero in delom. In Bog je blagoslovil vse njegove napore iz Ljubezni. In ravno tako Mati Terezija v Kalkuti, kjer se je neumorno žrtvovala za uboge in bolne vse svoje življenje. In slovenski kirurg dr. Janez Janež, ki je po vojni moral zbežati s Koroške na Tajvan in 38 let neumorno zdravil Kitajce v novoustanovljeni bolnici, kjer so mu hvaležni Kitajci postavili spomenik in ki je trajni zapisan v Kitajskih srcih na Tajvanu. Dr. Janež ni bil nikoli proglašen za blaženega in za svetnika, čeprav je molil in zdravil vse ljudi brez razlik z veliko Ljubeznijo in Dobroto. Živel je za Boga in iz Vere črpal vso Moč, da je vzdržal. In takih zgledov krščanske ljubezni manjka. Temelj krščanske vere pa je Ljubezen. Brez Ljubezni ni nič. Ko Molim, Upam v Boga, Ljubim, Odpuščam, Pomagam in Služim drugim ljudem spolnjujem Božjo Voljo in hodim po Poti Jezusa Kristusa Odrešenika. Pridite, ki ste obteženi k meni prav Jezus in jaz vas bom poživil. Verujte vame, ki sem vaš Brat in Odrešenik in hodite po Poti za Jezusom tako, da spolnjujete Božjo Voljo in živite po Evangeliju. Amen. Janez

    Jeremija 42,12: naklonil vam bom usmiljenje. Usmilil se vas bom in vas spet utrdil na vaši zemlji.

    • Miro says:

      PRIDI, SVETI DUH

      Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
      vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
      Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
      prenovil boš obličje zemlje.

      Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
      razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
      bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
      vselej radi sprejemali njegove spodbude.
      Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  5. Miro says:

    ZDRAVSTVENI DELAVCI IN DELAVKE, DELAVCI V DOMOVIH ZA STAREJŠE, DUHOVNIKI, KI SO OBISKOVALI OBOLELE … TO SO JUNAKI IZ PRVE BOJNE VRSTE. TISTI, KI SO SE ODLOČILI, DA BODO V TEH TEŽKIH ČASIH POMAGALI DRUGIM, JIM LAJŠALI BOLEČINE IN BILI Z NJIMI (Aleteia)

    Med takšne junake se uvršča tudi Jernej Berden zdravnik internist na oddelku za intenzivno interno medicino v UKC Ljubljana. V sklopu subspecializacije iz intenzivne medicine je trenutno na Infekcijski kliniki v intenzivni enoti, kjer zdravijo bolnike s covidom. Jernej ni le uspešen in perspektiven zdravnik, kot beremo v objavah, je tudi mož, skrben oče trem otrokom, v domači zaloški župniji pa tudi organist in zborovodja.

    O njegovem požrtvovalnem delovanju v službi ljudem več na:

    https://si.aleteia.org/2020/12/19/zdravnik-ob-bolnikih-s-covidom-kristjani-imamo-vec-razlogov-da-se-ne-vdamo-strahu

    Kaj pa molilci lahko storimo v tem trenutku? Gospod nam podarja potrebno duhovno spoznanje in moč, da v času epidemije koronavirusa molimo za vse bolnike. Koder sta na delu živa vera in trdno zaupanje v našega Odrešenika Jezusa, molitev »premika gore« – ne po našem zasluženju, ampak po Gospodovi milosti!

    MOLITEV za zdravje v času epidemije koronavirusa COVID-19:

    Usmiljeni Oče,
    tvoj Sin se je rodil, da bi nas odrešil.
    Prosimo te, podeli vsem, ki trpijo zaradi epidemije,
    zdravje, potrpežljivost in moč.
    V svoji dobroti tolaži bolnike in njihove svojce,
    nam pa odpri oči za vsako stisko in daj,
    da bomo trpečim pomagali z dejanji.
    Naj tudi v bolezni, trpljenju in preizkušnjah doživljamo tvojo bližino.
    Podpiraj zdravstvene delavce in vse, ki skrbijo za bolnike.
    Prosimo te, naj bodo cepiva in zdravila dostopna vsem, ki jih potrebujejo.
    Rajnim bratom in sestram, ki so izgubili boj z boleznijo,
    nakloni večno veselje, njihovim svojcem pa tolažbo vere in pogum.
    Prosimo te, naj epidemija preneha,
    da bomo mogli živeti v miru in blaginji.
    Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

    Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
    Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
    Vsi Božji svetniki in svetnice – prosite za nas.

  6. Janez says:

    Papež Frančišek: Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti
    »Sočutje nas vodi po poti prave pravičnosti, saj nas rešuje pred zaprtostjo vase. V odlomku iz Lukovega evangelija beremo, kako Jezus oživi mladeniča iz Naima: ‘Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila’ (glej Lk 7,11-17).

    Naš Bog je Bog sočutja
    Evangelist ne pravi, da je Jezus imel sočutje, ampak da ‘ga je zajelo veliko sočutje’. Kakor da bi rekel, da je bil ‘žrtev sočutja’. Tam je bilo veliko ljudi, ki so spremljali tisto ženo, a Jezus je videl njeno realnost: ostala bo sama, vse do konca svojega življenja, je vdova, ki je izgubila svojega edinega sina. Ravno sočutje je tisto, ki nam daje temeljito razumeti realnost. Sočutje ti pokaže realnosti takšne, kakršne so. Sočutje je kakor leča srca: pomaga nam razumeti resnične dimenzije. Sočutje je tudi jezik Boga. Sveto pismo se ne začne s prikazovanjem Jezusa. Bog je rekel Mojzesu ‘Videl sem stisko svojega ljudstva’ (glej 2 Mz 3,7). To je sočutje Boga, ki Mojzesa pošlje, da reši ljudstvo. Naš Bog je Bog sočutja. In sočutje je – lahko bi rekli – šibkost Boga, a tudi njegova moč. Je tisto najboljše, kar nam daje. Kajti sočutje ga je spodbudilo, da nam je poslal Sina. Sočutje je jezik Boga.

    Ali običajno gledam na drugo stran?
    Sočutje ni čustvo obžalovanja, ki ga doživimo, ko na primer vidimo na cesti poginiti žival. ‘Ubožček’, in nam je nekoliko žal. Sočutje pomeni biti vpleten v problem drugih in tam tvegati življenje. Gospod namreč gre ravno tja. Kot drugi primer je evangeljski dogodek pomnožitve kruha. Jezus pravi učencem, naj nahranijo množico, medtem ko jo oni hočejo odsloviti. Bili so previdni. A če upoštevamo Jezusov odgovor ‘Vi jim dajte jesti’, lahko verjamemo, da se je v srcu razjezil. Njegovo povabilo je, naj poskrbijo za ljudi, ne pa da razmišljajo, kako bi lahko šli v vasi in si kupili kruha. Gospodu so se zasmilili, kajti videl je tiste ljudi, ki so bili kakor ovce brez pastirja. Na eni strani imamo torej sočutje, Jezusovo gesto, na drugi pa egoistično držo učencev, ki iščejo rešitev, a brez popuščanja, ne želijo si umazati rok. In če je Božji jezik sočutje, je človeški jezik pogosto brezbrižnost. Poskrbeti samo do tukaj in ne misliti naprej. Brezbrižnost. Eden od našim fotografov z L’Osservatoreja Romana je naredil fotografijo, ki se imenuje Brezbrižnost. O tem sem že govoril. Neke zimske noči pred prestižno restavracijo gospa, ki živi na ulici, steguje roko drugi gospe, ki toplo oblečena pride iz restavracije, in ta gospa gleda na drugo stran. To je brezbrižnost. Pojdite si pogledat to fotografijo: to je brezbrižnost. Naša brezbrižnost. Koliko krat gledamo na drugo stran. In tako zapremo vrata sočutju. Lahko naredimo izpraševanje vesti: Ali jaz običajno gledam na drugo stran? Ali pa pustim Svetemu Duhu, da me povede po poti sočutja? Kar je krepost Boga.

    Sočutje vodi na pot pravičnosti
    Ob koncu bi izpostavil še Jezusove besede, namenjene materi: ‘Ne jokaj!’ Kar je ljubkovanje sočutja. Jezus se je dotaknil nosil in mladeniču rekel, naj vstane. Ta sede in začne govoriti. In Jezus ga da, ga vrne njegovi materi. Vrnil ga je – to je dejanje pravičnosti. Ta beseda se uporablja pri pravu: povrniti, vrniti. Sočutje nas vodi na pot dejanske pravičnosti. Vedno je treba vrniti tisto, do česar imajo drugi določeno pravico. To nas vedno rešuje pred egoizmom, brezbrižnostjo, zaprtostjo vase. Nadaljujmo današnjo evharistijo z besedami: ‘Jezusa je zajelo veliko sočutje.’ Da bi imel sočutje tudi do vsakega od nas. To potrebujemo.«
    (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 17.9.2019).

    Addendum

    MISLI O SOČUTJU (Budist Dalaj Lama)
    Posameznikova sreča lahko temeljito in učinkovito pripomore k izboljšanju celotne človeške družbe.
    Ker vsi delimo isto potrebo po ljubezni, je moč vsakogar, v kakršnihkoli okoliščinah, sprejeti kot brata in sestro. Ne glede na drugačnost obraza, vere, barve kože, oblačil ali obnašanja, ni med nami in drugimi nikakršnih bistvenih razlik, saj smo vsi otroci iz enega Izvira. Nespametno bi bilo poudarjati razlike v zunanjosti, kajti temeljna narava nam je vsem skupna. Človeštvo je eno in ta mali planet je naš edini dom. Če naj ga ohranimo, mora vsak od nas izkusiti občutek splošne odgovornosti in nesebične ljubezni. Edino ta občutek lahko odpravi našo sebično naravnanost, zaradi katere zavajamo in zlorabljamo drug drugega. Kdor ima iskreno in odprto srce, naravno občuti zaupanje vase in se zna ceniti, obenem pa zanj ni razloga, da bi do drugih čutil strah. Verjamem, da je na vseh ravneh družbe, naj bo to družina, pleme, narod ali mednarodna skupnost, več sočutja ključ do lepšega in boljšega sveta. Ni nam treba sprejeti kakršnekoli religije ali slediti kakršnikoli ideologiji. Potrebno je le, da razvijemo svoje dobre človeške lastnosti. Kogarkoli srečam, ga poskušam ljuibeznivo in spoštljivo obravnavati kot starega prijatelja. To me navda z iskrenimi občutki sreče. Vsi smo Otroci iz Enega Vira. To je praksa sočutja.
    (Dalaj Lama)

    Prijazne besede so lahko kratke in lahkotne, a njihov odmev je neskončen. Mati Tereza
    Skrivnost življenja moramo najti v življenju samem, ne v naukih o njem. Anthony de Mello
    Kadar se tvoj strah dotakne bolečine drugega, postane pomilovanje. Kadar se tvoja ljubezen dotakne bolečine drugega, postane sočutje. Stephen Levine
    Ne vem, kakšne bodo vaše usode, nekaj pa le vem: zares srečni bodo le tisti med vami, ki bodo hoteli in znali odkriti, kako naj bodo koristni tako, da pomagajo in služijo ter molijo. Misijonar in duhovnik v Afriki Albert Schweitzer.
    Samo ljubezen lahko združi ljudi na tak način, da jih izpolni in naredi popolne, saj jih le ona lahko popelje in združi v tistem, kar je najgloblje v njih. Jezuit in raziskovalec ter naravoslovec Pierre Theilard de Chardin.
    Skrivnost sreče je v tem, da zmoreš najti radost v veselju drugega. Georges Bernanos.
    Bodi ti sprememba, ki si jo želiš videti v svetu. Gandhi

    Psalm 135,14: Zakaj GOSPOD bo sodil svoje ljudstvo, nad svojimi služabniki bo imel sočutje.
    Psalm 72,13: Sočutje bo imel do slabotnega in ubogega, odrešil bo duše ubogih.

    Gospod prosim nakloni nam Milost, da se bomo ljduje med seboj imeli radi, si pomagali in si izkazovalči sočutje in strpnost. Amen.

    • Miro says:

      KAKO NA NAŠI ŽIVLJENJSKI POTI SPREJEMATI MILOSTNE DAROVE SVETEGA DUHA, KOT SO RADOST, ŽIVOST, SMEH, LJUBEZEN, RAZUMEVANJE, SOČUTJE? PREDVSEM S HVALEŽNOSTJO! »ZAHVALJUJTE SE GOSPODU S CITRAMI, NA HARFO DESETIH STRUN MU IGRAJTE.« (Ps 33,2)

    • Janez says:

      Jezus je rekel svojim učencem: »Še ko smo bili skupaj, sem vam povedal, da se mora spolniti vse, kar piše o meni v Mojzesovih knjigah, pri prerokih in v Psalmih.« In odprl jim je oči in zaćeli so dojemati Sveto pismo. Evangelij po Luku 24, 44-45.

      Jezus je rekel: »Nekdo lahko sicer posluša moje nauke, a ne živi po njih. Ta je kot graditelj, ki je svojo hišo zgradil kar na zemlji, brez vsakih temeljev. Ko je reka z vso silo butnila ob njo, se je hiša takoj zrušila. Kakšna katastrofa«!« Evangelij po Luku 6, 49.

      H komu naj gremop Gospod, besede Večnega Življenja imaš! Slavimo VBoga in se mu nenehno zahvaljujmo za vse!

      • Miro says:

        Res je, gradimo na trdnih temeljih BOŽJE BESEDE, o čemer smo na teh straneh že velikokrat pisali, še zlasti gospa Hvala. Nič ni narobe, če na to ponovno spomnimo, da bi v skladu s tem tudi živeli. Hvala za posredovana razmišljanja, ki nas v tem postnem času spodbujajo k spolnjevanju Božje volje. Več ljudi več ve, seveda le po milosti Svetega Duha.

        Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek daješ opravičenje, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: S HUDIČEM SE NIKOLI NE VSTOPA V DIALOG. ZAVRNE SE GA Z BOŽJO BESEDO – VSE JEZUSOVO JAVNO DELOVANJE JE BOJ PROTI ZLOBCU, KI SE JE RAZODEVAL NA RAZLIČNE NAČINE: OZDRAVITEV OD BOLEZNI, EKSORCIZMI NAD OBSEDENCI, ODPUŠČANJE GREHOV!

    »Danes, na prvo nedeljo tega bogoslužnega časa, nam Božja Beseda kaže pot, da bi na rodoviten način živeli štirideset dni, ki nas vodijo do vsakoletnega obhajanja velike noči. To je pot, ki jo je prehodil Jezus, ki jo evangelij z Markovim stilom bistvenega povzame rekoč, da se je On pred začetkom svojega pridiganja umaknil za štirideset dni v puščavo, kjer ga je Satan skušal (prim. Mr 1,12-15). Evangelist poudarja, da ga je “Duh (Sveti Duh) odvedel v puščavo” (v. 12). Sveti Duh, ki se je spustil nadenj takoj, ko je prejel krst od Janeza v reki Jordan, je isti Duh, ki ga sedaj vodi v puščavo, da bi se soočil s Skušnjavcem, da bi se bojeval proti Hudiču. Vse Jezusovo bivanje je v znamenju Božjega Duha, ki ga poživlja, navdihuje in vodi,« je v prvem delu nagovora poudaril papež Frančišek.

    Več o nagovoru svetega očeta pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov na:

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-02/papez-francisek-z-hudicem-se-nikoli-ne-vstopa-v-dialog-zavrne.html

    Božje usmiljenje v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Božje umiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    IZ DANAŠNJEGA EVANGELJSKEGA ODLOMKA: V PUŠČAVI JE BIL ŠTIRIDESET DNI IN SATAN GA JE SKUŠAL (Mr 1,13) – S POTRPEŽLJIVOSTJO IN PONIŽNOSTJO V VSAKODNEVNI HOJI ZA GOSPODOM, SE NAUČIMO GRADITI NAŠE ŽIVLJENJE NE VEČ ZUNAJ NJEGA ALI KOT ČE GA NE BI BILO, TEMVEČ V NJEM IN Z NJIM, SAJ JE IZVIR RESNIČNEGA ŽIVLJENJA. Benedikt XVI.)

    BOŽJA BESEDA: Takoj nato ga je Duh odvedel v puščavo. V puščavi je bil štirideset dni in satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli. Ko pa je bil Janez izročen, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« (Mr 1,12-15)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+1%2C12-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    RAZMIŠLJANJE BENEDIKTA XVI.

    Danes je prva postna nedelja. Evangelij nas s treznim in zgoščenim stilom sv. Marka uvede v vzdušje tega bogoslužnega časa: »Takoj nato ga je Duh odvedel v puščavo. V puščavi je bil štirideset dni in satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli« (Mr, 1,12-13). V Sveti deželi, zahodno od reke Jordan ter oaze Jeriha, je judejska puščava, ki se po kamnitih dolinah, z nadmorsko razliko čez tisoč metrov, razteza vse do Jeruzalema. Potem ko je prijel od Janeza krst, je Jezus vstopil v to samoto, voden od Svetega Duha, ki je prišel nadenj, ga posvetil ter razodel kot Božjega Sina. V puščavi, kraju preizkušnje, kakor kaže izkušnja Izraelskega ljudstva, se z živo dramatičnostjo pojavi resničnost Kristusove izpraznitve, grško kenosi, ki je slekel Božjo podobo (prim. Flp 2,6-7). On, ki nima greha in ne more grešiti, se je podvrgel preizkušnji, da bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi (prim. Heb 4,15). Pustil je, da ga je skušal sovražnik Satan, ki se od vsega začetka upira Božjemu načrtu zveličati ljudi.

    V čem nas lahko pouči ta dogodek? Kakor beremo v knjigi Hoja za Kristusom, »človek dokler živi, ni nikoli brez kakšne skušnjave… toda s potrpežljivostjo ter resnično ponižnostjo bomo postali močnejši od vsakega sovražnika«. S potrpežljivostjo in ponižnostjo v vsakodnevni hoji za Gospodom, se naučimo graditi naše življenje ne več zunaj njega ali kot če ga ne bi bilo, temveč v Njem in z Njim, saj je izvir resničnega življenja. Skušnjava odstraniti Boga ter spraviti v red sami sebe in svet, računajoč le na lastne moči, je od nekdaj navzoča v človeški zgodovini.

    V hoji za svojim Učiteljem in Gospodom, kristjani skupaj z Njim duhovno vstopijo v štiridesetdnevno puščavo, da bi se bojevali proti duhu zla. Podoba puščave je zelo zgovorna prispodoba človeške pogojenosti. Druga Mojzesova knjiga pripoveduje izkušnjo Izraela, ki je potem, ko je izšel iz Egipta, romal štirideset let po Sinajski puščavi, preden je končno prišel v obljubljeno deželo. Med tem dolgim potovanjem so judje okušali vso moč in vztrajnost skušnjavca, ki jih je spodbujal, da bi izgubili zaupanje v Gospoda ter se vrnili nazaj. Hkrati pa so se po Mojzesovi zaslugi naučili poslušati Božji glas, ki jih je klical, naj postanejo njegovo sveto ljudstvo. Ko premišljujemo to svetopisemsko stran, doumemo, da je za polno uresničitev življenja v svobodi potrebno premagati preizkušnjo, ki jo prinaša svoboda sama, to je skušnjavo. Samo, ko je osvobojena od suženjstva laži in greha, lahko človeška oseba, v poslušnosti vere, ki ji odpre vrata resnice, najde poln smisel svojega bivanja ter doseže mir, ljubezen in veselje.

    Skoraj mimogrede se v tej kratki pripovedi nasproti temni in mračni podobi, ki si drzne skušati Gospoda, pojavijo angeli, svetle in skrivnostne podobe. Angeli so, kot pravi evangelij, ‘stregli’ Jezusu (Mr 1,13). So popolno nasprotje Satanu. ‘Angel’ pomeni ‘poslani’. V vsej Stari zavezi najdemo te podobe, ki v Božjem imenu pomagajo ljudem ter jih vodijo. Spomnimo se Tobijeve knjige, v kateri se pojavi podoba angela Rafaela, ki pomaga glavni osebi pri njegovih pripetljajih. Varujoča prisotnost Gospodovega angela spremlja Izraelsko ljudstvo tako v dobrih kot v težkih dogodkih. Na pragu Nove zaveze je Gabrijel poslan oznaniti Zahariju in Mariji vesela dogodka, ki sta na začetku našega zveličanja. Angel, katerega ime ni omenjeno, pa je obvestil Jožefa ter ga prav usmeril ravno v trenutku negotovosti. Zbor angelov je oznanil pastirjem veselo novico o rojstvu Zveličarja. Prav tako so angeli oznanili ženam radostno novico o Gospodovem vstajenju. Ob koncu časov bodo angeli spremljali Jezusa med njegovim prihodom v slavi (prim. Mt 25,31). Angeli so torej stregli Jezusu, ki je prav gotovo višji od njih. To njegovo dostojanstvo je tu v evangeliju oznanjeno jasno, čeprav zelo nevsiljivo. Saj tudi v tem stanju izrednega uboštva in ponižnosti, ko je skušan od Satana, ostane Božji Sin, Mesija in Gospod.

    Jezus razglaša, da »se je čas dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo« (Mr 1,15) ter oznanja, da se po Njem dogaja nekaj novega. Bog se je namreč na nepričakovan način obrnil na človeka ter mu tako na edinstven, konkreten način, poln ljubezni, postal bližnji. Bog se je učlovečil ter vstopil v človekov svet z namenom, da bi nase vzel greh, premagal zlo ter pripeljal človeka v svet Boga. Toda oznanilo spremlja zahteva po odgovoru na ta tako velik dar. Jezus namreč dodaja: »Spreobrnite se in verujte evangeliju« (Mr 1,15). To je povabilo k veri v Boga ter k vsakodnevnemu spreobračanju našega življenja po njegovi volji, da tako usmerimo k dobremu vsako naše delovanje in misel. Postni čas je ugoden čas za obnovitev ter utrditev našega odnosa z Bogom po vsakodnevni molitvi, spokornih delih ter dejanjih bratske ljubezni.

    Goreče prosimo Sveto Marijo, da s svojim varstvom spremlja našo postno pot ter nam pomaga vtisniti v naše srce ter naše življenje besede Jezusa Kristusa, da se spreobrnemo k Njemu, nas spodbuja Benedikt XVI.

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!
    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  9. Miro says:

    BOG JE VIR MODROSTI – EDEN IZMED VELIKIH GLASNIKOV NJEGOVE MODROSTI IN LJUBEZNI DO BOŽJE POSTAVE JE BIL SVETI ŠKOF IN CERKVENI UČITELJ SV. PETER DAMIANI

    Vsa njegova dela preveva osnovna misel in prepričanje: »Čim več stori kristjan za svoje posvečenje, toliko več prispeva k rasti celotnega Kristusovega telesa, Cerkve.« To prepričanje naj tudi v našem življenju pride čim bolj do veljave (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Cerkvene zlorabe in politične spletke so zaznamovale 10. stoletje, v katerem je živel Peter Damiani. Kljub temu da se je posvetil molitvi in pokorščini v puščavniški celici v Fonte Avellani v severni Italiji, se je Peter javno zavzel zoper simonijo – kupčevanje s cerkvenimi obredi – in zoper ženitve duhovnikov. Leta 1057 je postal nadškof Ostije v Italiji. Peter je pozival škofijsko duhovščino, naj sprejme meniško uboštvo. V številnih spisih, namenjenih vplivnim srednjeveškim osebnostim, je priporočal nenavezanost na posvetne dobrine …

    Misel sv. Petra Damianija: »Sram me je o tem govoriti … toda če se bo zdravnik zgražal pred gnusnim gnojem ran, kdo se jih bo lotil zdraviti?« (papežu o nemoralnosti med klerom)

    O življenju sv. Petra Damianija več na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/peter-damiani-21-02

    V molitvi Gospoda ponižno prosimo za pomoč, da bi se po zgledu sv. Petra Damianija tudi mi z vsem srcem oklenili Božje modrosti in ljubezni do Božje postave!

    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Peter Damiani, prosi za nas!

  10. Miro says:

    »STORI VSE, KAR JE V TVOJI MOČI ZA DELO MOJEGA USMILJENJA. ŽELIM, DA SE ČASTI MOJE USMILJENJE« (DN, ŠT. 998)

    Besede življenja, ki jih je Gospod Jezus zaupal sv. Favstini Kowalski, veliki glasnici Božjega usmiljenja, namenjene pa so tudi nam:

    »Stori vse, kar je v tvoji moči za delo mojega usmiljenja. Želim, da se časti moje usmiljenje; človeštvu dajem zadnjo možnost rešitve – to je zatekanje k mojemu usmiljenju.« (Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 998)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja