Članki za dušo

15.034 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   21. februarja, 2021 at 7:39

   RESNIČNA ZGODBA

   Kardinal Martini, nadškof v Milanu, je izpovedal resnično zgodbo. Religija nas lahko pripelje
   v veliko nevarnost. Religija v kateri ni srca, obredi, običaji. Vse, kar delamo v tako imenovani
   veri. Če ni vključeno srce in s srcem tega ne sprejemamo, se to spreminja samo v zunanjost,
   ljubezen je tu zavržena. Spreminja nas duhovnost. Religija brez duhovnosti je bolje, da niti ne
   obstaja. Naša kultura je postala stara, naše cerkve so velike in prazne, cerkvena birokracija
   narašča, naši verski rituali in oblačila, ki jih nosimo, pa so pompozni. Cerkev je utrujena, naše
   molilnice so prazne. Cerkev je 200 let za časom, zakaj se ne zbudi, ali se bojimo, je dejal.
   Cerkev mora priznati svoje napake in začeti korenite spremembe, začeti pa mora pri papežu in
   škofih.
   19 Sama zgodba pravi. Šlo je za zelo reven zakonski par. Poročila sta se. Po cerkveni poroki
   nista šla nikamor, saj nista imela denarja. Z župnikom sta se dogovorila, da bosta po cerkveni
   poroki kar tam priredila malo zabavo. Prirediti sta jo nameravala na trgu pred cerkvijo. Po
   poroki je začel močno padati dež. Ljudje niso mogli biti na trgu pred cerkvijo. Veste pa, da se
   na porokah ljudje radi malo poveselijo. In prosili so župnika, da bi lahko priredili vsaj majhno
   zabavo, agape, kar v cerkvi. Župnik je privolil pod pogoji, naj vse poteka povsem mirno. Bog
   ne daj, da bi bil kakšen hrup, veseljačenje, saj je to Božja hiša. Župnik ni bil navdušen nad to
   idejo, vendar pa, ker sta bila mladoporočenca revna, zunaj pa je bil dež, je nekako le pristal.
   Rekli so mu, naj ga ne skrbi, pojedli bodo malo sladkarij, popili malo vina, zapeli par pesmi,
   nato pa šli domov. In ker so bili to pravi Italijani, ki ljubijo življenje, so popili malo več vina in
   kar glasno zapeli. In tako je hitro nastala v cerkvi prava veselica. Vsi so se veselili, celo kaplan,
   ki je bil poleg, se je pridružil ljudem in se veselil. Samo župnik je nervozno in vznemirjeno hodil
   sem ter tja po zakristiji in se vse bolj držal za glavo zaradi hrupa, ki ga ustvarjajo v cerkvi.
   Kaplan ga je miril in skušal opravičiti njihovo veselje. In kaplan se je domislil in dejal: Saj je
   bil tudi Jezus na svatbi v Kani Galilejski in so se vpričo njega gotovo veselili. Pa pravi župnik:
   Vem, da je bil na svatbi v Kani Galilejski, toda tam ni bilo Najsvetejšega.
   60
   Kako se mi, verniki lahko zelo hitro zapletemo v prevaro. Lahko se zgodi, da nam Presveto
   postane važnejše od živega Jezusa. Da nam postane pobožnost važnejša od ljubezni. Da nam
   obredi postanejo pomembnejši od človeka. Da nam prikazovanja postanejo pomembnejša od
   Marije. Da nam počivanje v duhu postane pomembnejše od Svetega Duha. Ne se zapletati v
   take zanke. To, kar je v srcu, je tista stvarnost, ki se dogaja sedaj in tu. Vse ostalo nam je dano,
   da nam služi na poti ljubezni. O tem srčnem pristopu k veri, zakramentom, Bogu, zapovedim
   želimo spregovoriti.

   https://kps.rkc.si/wp-content/uploads/Jezusov-nauk-in-naivna-druzba-Pavel-Presl.pdf

   Odgovori
2. Hvala says:

   21. februarja, 2021 at 7:05

   BOŽJI NAČRT IN NAŠ NAČRT

   Jezus je položen v grob. Vse se je razbežalo. Prilika o Emavsu nam pokaže, kako je to izgledalo
   v resnici. Razen Marije ni veroval nihče. Vera je bila prazna in dvom je kraljeval, učenci so se
   skrili za zidove. Ampak zgodila se je velika noč. Grob je prazen. Ljubezen zmaguje. Življenje
   je širše od vere učencev. Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Danes bi temu
   rekli agenda.

   BOŽJA VOLJA LJUDEM NI V CELOTI ZNANA. BOŽJA VOLJA SE MORA ZGODITI.

   Božja roka usmerja vesoljno
   Cerkev. Človeštvo se v duhovni evoluciji približuje Bogu stvarniku. V Božjem načrtu je, da
   človek duhovno raste. Človek mora sprejeti Boga in njegovo ljubezen. V Božjem načrtu je
   duhovni boj človeka. V Janezovem evangeliju spremljamo človeški boj apostola Petra. Ta se
   zdaj nagiba k učencu, ki ga je Jezus ljubil in zdaj Judu (satanu). Bog človeku daje svobodno
   voljo, da v tej igri deluje osebno, po svojih lastnih prepričanjih, po svoje. Satanovim silam pa,
   da ga zaustavljajo. Človek potuje skozi rodove po duhovni poti. Bog dopušča zablode, stranpoti.
   Veseli se napredka, duhovne rasti. Žalosti ga padec človeka. Hodi z njim, ga podpira in pomaga.
   Božji načrt bo dosegel svoj vrhunec, ko se bo na zemlji prenehal boj med temo (satanom) in
   lučjo. Zastavica bo padla in konec bo igre. Game over. Satan se bo za vedno umaknil v
   podzemlje, Božja luč pa bo zasvetila povsod drugod. To bo novo nebo in nova zemlja. Pravi
   Sveto pismo. To bo obljubljen raj na zemlji, ki ga bodo doživele duhovno zrele duše. Tiste duše,
   ki so spoznale najvišjega. Takrat bo Božja volja vstopila v človeško in človeštvo bo zaživelo
   brez zla, brez bolezni, brez trpljenja in brez smrti. To je sporočilo zadnje knjige Svetega pisma.
   Zato se trudimo za Božji načrt. S svojo svetostjo lahko pomagamo sebi ali bodočim rodovom,
   da postanejo del nove zemlje. Naj nam Bog da razsvetljene oči, srca, da bi vedeli, v kakšno
   upanje nas je poklical, kako bogato je veličastvo njegove dediščine.

   TAKŠNA HIŠA NE MORE OBSTATI -ZLO JE SPREMLJEVALEC NAŠEGA VSAKDANA, Z NJIM SE MORAMO SOOČITI

   Zlo se ves čas zaganja v nas. Zlo je spremljevalec našega vsakdana. Pred njim ne moremo
   ubežati in ne smemo si zatiskati oči. Z njim se moramo soočiti. Zlo vnaša v misli jezo, bes,
   strah, nevoščljivost in zaskrbljenost. Glejmo misli, občutke, besede in dejanja. V naše občutke
   meša napuh in večvrednost. Iz naših ust vzpodbuja laž in neiskrenost. V naša dejanja seje razdor
   in nemir. Zlo je pobudnik greha. Ščuva k slabemu. Je vir hudega. Najeda duha, prinaša bolezni,
   nesreče in katastrofe. Dela mesa so znana, pravi sveti Pavel; nečistovanje, razuzdanost,
   malikovanje, sovraštvo, prepirljivost, ljubosumnost, častihlepnost, razprtije, nevoščljivost,
   umori, pijančevanje, žretje in kar je še takega. Takšna hiša ne more obstati. Zlo je tema.
   Zasleduje luč, poskuša jo zasenčiti ali ugasniti. Luč prihaja od Boga. Tema pa od Satana. Blagor
   tistim, ki znajo spoznati delovanje zla in občutiti prisotnost Boga. Blagor tistim, ki vedo da Bog
   dopušča zlo, ker z njegovo pomočjo daje dušam priložnost za učenje. Blagor tistim, ki se znajo
   zoperstaviti zlu, s priprošnjo, molitvijo, s zakramenti, z milostjo potrpljenja, predajanja,
   globoke vere in zaupanja. Strah hromi. Nastane, kadar zaupanje v Božjo pomoč ni dovolj
   veliko. Zato, ne bojmo se zla. Pogumno se spopadimo z njim. Oblecimo si Kristusovo bojno
   obleko.
   Sovraštvo, jeza, bes, zavist, zamere in vse kar prihaja od zla, skruni misli in maže srce. Duša
   izgublja čistost in se potaplja v objem teme. Tone v nemir. Včasih uživa v njem in si daje duška
   s temnimi mislimi. Ne sprevidi, da s sovraštvom, jezo, besom in zavistjo ugonablja sebe in
   spravlja v nevarnost svoje bližnje. Čuti svojo nemoč, a se ne zaveda izvora. Stanje potrtosti. Ko
   je duša vsa lena, mlačna, ločena od Stvarnika in Gospoda. Ne prepuščajmo se vplivom zla. Ko
   začutimo jezo ali sovraštvo v sebi, jo pri priči odženimo proč. Pokrižajmo se, molimo,
   zavedajmo se zla, ki nas ogroža. Storimo vse, da se mu ne pokorimo. Napihovanje zlih vzgibov
   in prepuščanje njihovim mislim slabi dušo, ugonablja svetost in vodi stran od Boga. Teži k
   nizkim, zemeljskim stvarem.

   https://kps.rkc.si/wp-content/uploads/Jezusov-nauk-in-naivna-druzba-Pavel-Presl.pdf

   Odgovori
3. Hvala says:

   21. februarja, 2021 at 6:51

   OBREKOVANJE, KI UBIJA
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   OBREKOVANJE, KI UBIJA

   MUČENCI OBREKOVANJA

   ZAPELJIVOST ŠKANDALA

   GROZOTA, KI SE DOGAJA TUDI DANES

   http://www.mirenski-grad.si/obrekovanje-ki-ubija

   Odgovori
4. Hvala says:

   21. februarja, 2021 at 6:45

   O LAŽI, HINAVŠČINI, PRETVARJANJU, OBTOŽEVANJU…

   Na hitro se zdi, da ne lažemo. Pa vendar: ali ni to tudi naša slabost?

   Zgodi se:

   · ko se nam kaj ne da narediti, rečemo, da nismo mogli – LAŽ
   · ko bi nekaj morali narediti, se naredimo, da tega nismo vedeli – SPRENEVEDANJE
   · ko bi se morali izpostaviti, se raje skrijemo – SKRIVANJE
   · ko imamo priložnost, da na lažji način kaj dobimo, to izkoristimo – GOLJUFIJA IN IZKORIŠČANJE
   · v nekaterih situacijah se delam, da sem za nekatere stvari zainteresiran, pa mi do tega sploh ni – LAŽ.

   Sodobna psihologija je v raziskovanju človekove psihe odkrila tako imenovane OBRAMBNE MEHANIZME in s tem, na nek način opravičila marsikatero človekovo laž in lenobo, da bi duhovno napredoval.

   Ti obrambni mehanizmi so naslednji:

   POTLAČEVANJE:

   (»Do njega sploh ne čutim nobenega odpora«)

   Potlačevanje je temeljna obramba. Deluje tako, da človek zavestno ali nezavedno potlači težke stvari- potiska neprijetne dogodke in konflikte iz zavesti. Včasih si človek celo prizadeva, da bi potlačil in pozabil.

   SPREVRAČANJE:

   (Ni mo do kajenja, v družbi pa pravim: »Tudi jaz rad kadim.«)

   Za nas nesprejemljive vzgibe, čutenja, misli skušamo prikriti z nasprotnimi zavestnimi vzgibi. Ker se bojimo biti to kar smo, se prilagajamo večini in skušamo ugajati.

   ZANIKANJE:

   (»Nič me ne briga, če me profesor ne mara.«)

   Zanikanje nam preprečuje, da bi resnično zaznali nek neprijeten dražljaj, in sicer s tem, da izključi ali izkrivi zaznavo. Iz zavesti odstranimo vse tisto, kar je zanjo nesprejemljivo. Ali z drugimi besedami, dejstvo, s katerim se mora oseba soočiti, je preveč boleče, da bi ga lahko sprejela, zato ga zanika ter kljub prepričljivim dokazom o nasprotnem trdi, da je neresnično.

   PREMESTITEV:

   (Oče je jezen na mamo, vendar kritizira kosilo ali se jezi na sina, ki ne pospravi igrač.)

   Kadar ne moremo priznati negativnih čustev do druge osebe, jih prenesemo v sprevrženi obliki na nekaj drugega. Premeščanje se pojavi takrat, ko nekega čustva ne izrazimo v odnosu do tiste osebe, kateri je namenjeno, temveč ga prenesemo na nekoga drugega. Premeščanje običajno uporabljamo za uravnavanje jeze ali ostalih agresivnih čustev. Jeze na primer ne izražamo tam, kjer je bila povzročena, saj bi nas to ogrozilo. Zato jo raje stresemo tja, kjer to za nas ni ogrožajoče, ampak (bolj) sprejemljivo.

   PROJEKCIJA:

   (S prijateljico naletita na fanta, ki ti je všeč. Ker prijateljici tega ne moreš priznati, rečeš: »Ali si videla, kako je oni tip gledal za menoj?«)

   Pri projekciji lasten nezaželeni impulz (misel, željo, kritiko …) zaradi nesprejemljivosti pripišemo drugi osebi. Oseba se na ta način na videz znebi nekaterih svojih vsebin, lastnosti in teženj, in sicer tako, da jih projecira na nekoga drugega.

   INTROJEKCIJA:

   (»V skupini ste skupaj izdelali plakat. Sam si bolj malo sodeloval. Vsi dobite dobro oceno, zasluge zanjo pa pripišeš sebi: »Itak so zaradi mene dobili petko.«)

   Dobre lastnosti drugih pripišemo sebi. Včasih se boljše počutimo tako, da si prilastimo dobre lastnosti nekoga drugega. Pri introjekciji gre torej za »krajo« zaslug drugega.

   RACIONALIZACIJA:

   (»Zelo si želiš neke obleke, ki pa si je ne moreš privoščiti, zato se prepričuješ: »Ta obleka pa je res brez veze.«)

   Z racionalizacijo se izognemo bolečini realne situacije tako, da poiščemo opravičilo za svoje ravnanje oz. svojo nemoč.

   KOMPENZACIJA:

   (»Nisem uspešna v šoli, sem pa zato v športu.«)

   Če se čutimo šibke na nekem področju, bomo to skušali izravnati z uspehom na drugem področju. Kompenzacija lahko poteka v resničnem življenju, lahko pa neke neuspehe »rešujemo« v svojih sanjarjenjih.

   V tokratni katehezi smo z mladimi odkrivali svoje lastne »obrambne mehanizme«. Samo z ozaveščanjem le teh in s konkretnim bojem proti njim lahko duhovno rastemo in postajamo zreli in odgovorni kristjani.

   “Polkicani smo, da z dejanji razodevamo božjo dobroto.” Sv. Vincencij Pavelski

   http://www.mirenski-grad.si/o-lazi-hinavscini-pretvarjanju-obtozevanju

   Odgovori
5. Hvala says:

   21. februarja, 2021 at 6:40

   MAMILA: PROBLEMI IN REŠITVE

   Ti naši bratje in sestre v sebi nosijo zaklad: obličje Boga, ki nam govori in zahteva naš odgovor. Spodbujam vas k nadaljnjemu prizadevanju in izvajanju konkretnih pobud za pomoč trpečim na tem bojnem polju. Bitka je težka in vsak, ki začne delati na tem področju, se izpostavlja tudi nevarnosti. A branimo človeško družino, branimo mlade in otroke. In ko branimo otroke, branimo prihodnost.« (Papež Frančišek)

   http://www.mirenski-grad.si/mamila-problemi-resitve

   Odgovori
6. Hvala says:

   21. februarja, 2021 at 6:30

   NAJVEČJE SUŽENJSTVO JE SUŽENJSTVO EGA
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
   RESNIČNA SVOBODA?

   Kaj je torej resnična svoboda? Je morda v svobodi izbiranja? Vsekakor je to del svobode in prizadevamo si, da bi bila zagotovljena vsakemu moškemu in ženski. A dobro vemo, da ni dovolj početi, kar si želimo, da bi bili zares svobodni in srečni. Resnična svoboda je veliko več. Obstaja namreč zasužnjenost, ki vklepa bolj kot ječa, bolj kot panični napad, bolj kot kakršen koli ukaz: to je suženjstvo lastnega ega. To so ljudje, ki se ves dan ogledujejo v ogledalu, da bi videli ego. Ravno ego je višje postave od lastnega telesa. To so sužnji ega. Ego lahko postane ječar, ki muči človeka, kjerkoli je, in mu nalaga največje zatiranje, kar se imenuje greh, ki ni banalno nasilje nekega zakonika, ampak poraz življenja in stanje sužnjev. Greh je navsezadnje govorjenje in delovanje ega, ko mi ni pomembno, da obstaja meja, da obstaja zapoved, niti mi ni pomembno, da obstaja ljubezen: ego – to je greh.

   SUŽNJI STRASTI

   Kot primer vzemimo človeške strasti: požrešnež, pohotnež, skopuh, togotnež, zavistnež, lenuh, nadutež … vsi ti so sužnji svojih strasti, ki jih tiranizirajo in mučijo. Za požrešneža ni miru, kajti požrešnost je hinavščina želodca, ki je poln, a nam daje verjeti, da je prazen. Hinavski želodec nas naredi požrešne. Smo sužnji hinavskega želodca. Za požrešneža ni miru. Pohotnež mora živeti užitke. Skrb za posedovanje uničuje skopuha, ki vedno kopiči denar in drugim povzroča slabo. Ogenj jeze in črv zavisti uničujeta odnose. Lenoba, ki se izogiba vsakemu naporu, povzroča nezmožnost živeti. Vzvišeni egocentrizem koplje jamo med sabo in drugimi.

   RESNIČNA LJUBEZEN, RESNIČNA SVOBODA

   Kdo je torej suženj? Kdo je tisti, ki ne pozna počitka? Resnični suženj, kdor ne pozna počitka, je tisti, ki ni zmožen ljubiti. Vsa ta nagnjenja, vsi ti grehi, ta egoizem nas oddaljujejo od ljubezni in nas delajo nezmožne ljubiti. Smo sužnji nas samih in ne moremo ljubiti, kajti ljubezen je vedno usmerjena k drugim.

   Tretja zapoved, ki vabi, naj s počitkom praznujemo osvoboditev, je za nas kristjane prerokba o Gospodu Jezusu, ki prelomi notranje suženjstvo greha, da bi človeka naredil zmožnega ljubiti. Resnična ljubezen je resnična svoboda: ločuje od posedovanja, gradi odnose, zna sprejemati in ceniti bližnjega, vsak napor spreminja v dragoceni dar in usposablja za občestvo. Ljubezen osvobaja tudi v ječi, četudi smo slabotni in omejeni. To je svoboda, ki jo prejmemo od našega Odrešenika, našega Gospoda Jezusa Kristusa.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, 12.9.2018)

   http://www.mirenski-grad.si/najvecje-suzenjstvo-je-suzenjstvo-ega

   Odgovori
7. Miro says:

   20. februarja, 2021 at 20:15

   SV. SADOT IN DRUGI PERZIJSKI MUČENCI – KRISTUSU SO OSTALI ZVESTI DO SMRTI IN DOSEGLI SLAVO MUČENIŠTVA IN KRONO VEČNE ZMAGE!

   V nebesih se vekomaj veselijo mučenci, hodili so za Kristusom in zanj darovali življenje. Med njimi so tudi sv. škof Sadot in tovariši, perzijski mučenci. Zvesti ostati Kristusu do smrti, to je tudi naša sveta naloga. Priznajmo pa, da smo mu včasih premalo zvesti. To obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali (odlomek iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

   Več o sv. Sadotu in drugih perzijskih mučencih na:
   https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/193-sadot-in-drugi-perzijski-mucenci-307-379

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
   Sv. Sadot in drugi sveti mučenci, prosite za nas!

   Odgovori
8. Miro says:

   20. februarja, 2021 at 12:35

   GOSPOD TE BO VEDNO VODIL IN TI SITIL DUŠO V SUHIH KRAJIH (Iz 58,11) – PROSIMO NAŠEGA ODREŠENIKA JEZUSA, KI NAS V VSAKI ŽIVLJENJSKI SITUACIJI PREHITEVA Z USMILJENJEM, ZA ZAVEST ODGOVORNOSTI, DA BOMO LUČ IN SOL V SVETU!

   GOSPOD NAM GOVORI PO PREROKU IZAIJU (Iz 58,9-14):

   Tedaj boš klical in GOSPOD bo odgovoril,
   stokal boš in bo rekel: »Tukaj sem!«

   Če odpraviš jarem iz svoje srede,
   kazanje s prstom in varljivo govorjenje,
   če daješ lačnemu, kar imaš sam rad,
   in sitiš revežu grlo,
   bo vzšla v temi tvoja luč
   in tvoja temina bo kakor poldan.
   GOSPOD te bo vedno vodil
   in ti sitil dušo v suhih krajih,
   okrepil ti bo kosti
   in postal boš kakor namakan vrt,
   kakor vodni vrelec,
   ki mu voda ne usahne.
   Pozidal boš prastare razvaline,
   vzpostavil boš temelje prejšnjih rodov.
   Dobil boš ime Zazidalec razpok,
   Obnovitelj ulic za prebivanje.
   Če zadržiš svojo nogo na soboto,
   da ne delaš po svoji volji
   na moj sveti dan,
   če imenuješ soboto užitek
   in GOSPODOV sveti dan častitljiv,
   če ga častiš, namesto da bi šel po svojih poteh,
   namesto da bi iskal svojo voljo
   in govoril prazne
   besede,
   tedaj se boš veselil pred GOSPODOM,
   dal ti bom, da boš jezdil čez višine dežele,
   dal ti bom, da boš užival dediščino svojega očeta Jakoba,
   kajti GOSPODOVA usta so govorila.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Iz+58%2C9-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Izaija opozarja na krivice in obenem spodbuja k zvestobi. Ljudje morajo zapustiti krivična pota in se vrniti k Bogu, on pa bo dal blagoslov za obnovo življenja. Ne bom čakal, da me bo Bog jasno opozoril v življenju. Čim prej bom uporabil vse možnosti in sredstva, da se bom spreobrnil in spremenil življenje. Gospod, daj mi zavest odgovornosti, da bom luč in sol v svetu.

   Vztrajno molimo sveti rožni venec za naše osebno spreobrnjenje in spreobrnjenje bližnjih, pa tudi za spreobrnjenje grešnikov v Evropi in širnem svetu. Pri rožnem vencu bodimo še posebej pozorni na močne besede: O Jezus, odpusti nam naše grehe, obvaruj nas peklenskega ognja, privedi v nebesa vse duše, posebno še tiste, ki so najbolj potrebne Tvojega usmiljenja (ta kratka molitev v okviru rožnega venca sledi za vsakim Slava Očetu …).

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Vsi svetniki in svetnice, prosite za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     20. februarja, 2021 at 12:44

     Naknadno še pripis: avtor duhovne misli ob pričujočem svetopisemskem odlomku je duhovnik Primož Krečič, Luč Besede rodi življenje.

     Odgovori
9. Miro says:

   20. februarja, 2021 at 10:03

   ŽUPNIK MARTIN GOLOB JE NEDVOMNO SVOJEVRSTEN ČLOVEK; LAHKO REČEMO »ORIGINALNA FACA«, KI MOČNO IZSTOPA IZ KLIŠEJEV – EDEN OD NJEGOVIH DAROV IZ EVANGELJSKE ZAKLADNICE JE V TEM, DA TUDI O NAJBOLJ ZAPLETENIH STVAREH ZNA SPREGOVORITI IZJEMNO PREPROSTO IN DUHOVITO, Z OBILO EVANGELJSKE LUČI IN SOLI!

   »Župnijska oziroma cerkvena vrata so odprta čisto vsakemu človeku. Ne glede na to, kakšni sta njegova preteklost in prihodnost. Le da ima dober in iskren namen pogovarjati se o Bogu, sebi, življenju, stiskah, ki jih v sebi nosi vsak človek. S tega vidika lahko govorim z levim in desnim, belim in črnim, vernim in nevernim, takšnim in drugačnim človekom. Vera mi omogoča, da lahko vsakega človeka sprejemam kot brata ali sestro, ne glede na to, kaj in kakšen je,« meni župnik Martin Golob.

   Več o njegovem pogledu na različnost v vlogu na:

   https://si.aleteia.org/2020/06/12/moj-pogled-na-leve-in-desne-bele-in-crne-verne-in-neverne

   Odgovori
10. Miro says:

    20. februarja, 2021 at 8:20

    POSTNI ČAS JE ČAS POSTA IN POKORE, ČAS BOŽJEGA USMILJENJA, ČAS NOVIH PRILOŽNOSTI ZA SPREOBRNJENJE IN POBOLJŠANJE NAŠEGA ŽIVLJENJA – V POMOČ NAM JE LAHKO TUDI KRATEK KRIŽEV POT!

    Križev pot, ki ga predlagamo, lahko zmolite v približno petih minutah, odvisno od tega, koliko časa si vzamete za premišljevanje ob vsaki postaji (pobuda s spletne strani Aleteia).

    PRVA POSTAJA: Jezusa obsodijo na smrt
    O, Jezus! Tako krotek in ponižen, nauči me, da bom znal sprejeti preizkušnje.

    DRUGA POSTAJA: Jezus vzame križ na svoje rame
    Moj Jezus, ta križ bi moral biti moj, ne Tvoj; moji grehi so te križali.

    TRETJA POSTAJA: Jezus prvič pade pod križem
    O, Jezus! Naj mi Tvoj prvi padec pomaga, da nikoli ne zapadem v smrtni greh.

    ČETRTA POSTAJA: Jezus sreča svojo mater
    O, Jezus! Naj mi nobena človeška vez, naj bo še tako ljuba, ne prepreči, da bi Ti sledil po poti križa.

    PETA POSTAJA: Simon iz Cirene pomaga Jezusu nositi križ
    Simon Ti je pomagal proti svoji volji; naj potrpežljivo vse pretrpim Zate.

    ŠESTA POSTAJA: Veronika obriše Jezusu potni obraz
    O, Jezus! Svoje sveto obličje si odtisnil na Veronikin prt; neizbrisno Ga odtisni tudi na moje srce.

    SEDMA POSTAJA: Jezus drugič pade pod križem
    Ljubi Gospod, z drugim padcem mi pomagaj, da ne bom znova zapadel v greh.

    OSMA POSTAJA: Jezus tolaži jeruzalemske žene
    Moja največja tolažba bi bila slišati Tvoje besede: ”Mnogi grehi so ti odpuščeni, ker si mnogo ljubil.”

    DEVETA POSTAJA: Jezus tretjič pade pod križem
    O, Jezus! Ko bom omagal na dolgi poti življenja, bodi moja moč in moja vztrajnost.

    DESETA POSTAJA: Jezusa slečejo
    Moji duši je bila odvzeta nedolžnost; odeni me, Jezus, z oblačilom pokore in kesanja.

    ENAJSTA POSTAJA: Jezusa pribijejo na križ
    Odpustil si svojim sovražnikom; moj Bog, nauči me, da bom znal odpuščati žalitve in nanje pozabiti.

    DVANAJSTA POSTAJA: Jezus umre na križu
    Umiraš, moj Jezus, toda Tvoje Presveto Srce še vedno utripa v ljubezni do Tvojih grešnih otrok.

    TRINAJSTA POSTAJA: Jezusa snamejo s križa
    Sprejmi me v svoje naročje, o žalostna Mati; izprosi mi popolno odpuščanje grehov.

    ŠTIRINAJSTA POSTAJA: Jezusa položijo v grob
    Ko Te z obhajilom sprejmem v svoje srce, o Jezus, naj to postane primeren prostor za Tvoje Presveto Telo. Amen. »Jezus, Marija, ljubim Vaju, rešita mojo dušo.«

    (povzeto po: Aleteia)

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori