Članki za dušo

15.025 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   17. marca, 2021 at 19:58

   »RESNIČNO IN GLASNO MORA NEKJE ŽIVETI VSE TISTO, KAR NERAZUMLJIVO ŠEPEČE NA DNU SRCA …« (Ivan Cankar)

   »Med štirinajstimi podobami, ki so se vrstile po mrzlih stenah v mraku in tišini ter se prijazno in odkritosrčno pogovarjale z menoj, kadar sem bil z njimi sam, je bila mojemu srcu najbližja četrta postaja, tista, kjer sreča Jezus svojo žalostno Mater … Tudi ona, Mati božja, je imela čisto otroški obraz. Ta ozki, beli obraz je pričal brez solz in brez besed: “Čigava bolečina je večja od moje?”«

   »Kako je mogoče, da ne bi bilo Boga, če se človek od prve do poslednje ure vojskuje z njim? … Resnično in glasno mora nekje živeti vse tisto, kar nerazumljivo šepeče na dnu srca, kar šiloma orosi oči ob smrtni uri, kar kliče dušo k vam, nebeške zvezde!«

   »Velikega petka je bilo treba za veliko nedeljo; smrti Boga samega je bilo treba, da je zazvonilo in zapelo ponižanemu človeku veličastno vstajenje.«

   »Srečna je pot, če je ljubezen vodnik … Treba je samo prijazne besede in prijaznega pogleda in ozdravljena je vsaka bolezen in vsaka žalost je pri kraju.«

   (Ivan Cankar, izbor misli iz Ognjišča)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   17. marca, 2021 at 19:54

   KRIŽEV POT

   XIV. POSTAJA: JEZUSA POLOŽIJO V GROB

   – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
   – Ker si s svojim križem svet odrešil.

   Gospod Jezus, s tem, da si šel v grob in pozneje iz njega zmagoslavno vstal, si nam obnovil življenje. Daj, da bom tudi jaz s svojim križem pridobil delež tvojega zmagoslavnega vstajenja

   (Tukaj izrečete prošnjo)

   – Usmili se nas, Gospod.
   – Usmili se nas.

   Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni – usmili se nas in vsega sveta.
   Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni – usmili se nas in vsega sveta.
   Sveti Bog, sveti Močni, sveti Nesmrtni – usmili se nas in vsega sveta.

   SKLEP

   Kristusova smrt ni konec, ampak se odpira v vstajenje. Naše življenje je osvetljeno z upanjem, da bomo mi in vse človeštvo v slavi vstalega Kristusa deležni novega življenja.

   Molimo.

   Usmiljeni Oče, s smrtjo svojega Sina na križu si hotel rešiti ljudi, daj nam, da bomo na zemlji spoznali skrivnost te Ijubezni in bomo vredni sadov odrešenja v nebesih. Ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

   Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu,
   kakor je bilo v začetku,
   tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

   Celoten križev pot na:
   http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

   Odgovori
3. Hvala says:

   17. marca, 2021 at 18:47

   PRAVILA ALI POLNO ŽIVLJENJE

   Človek, ki v življenju sledi JEZUSU, RESNICI , KI OSVOBAJA, KI IZPOLJNJUJE BOŽJO VOLJO IN LJUBI DOŽIVI NASPROTOVANJE, OBTOĆBE ITD… Tako piše tudi pater Peter:

   V tej luči sem vedno želel graditi naše odnose in ustvarjati živo občestvo. Bodisi z domačimi, med mladimi, v zakonskih odnosih, med brezdomci ali v skupnosti. Pri tem vedno naletim na lastne omejenosti in svoj nepopolnost, hkrati tudi na hud odpor in obtožbe. Naj naštejem le nekaj obtožb, ki močno zaznamujejo mojih 25 let duhovništva, od tega devetnajst let bivanja na Gradu. Obtožbe vidim zelo podobne tem, ki jih doživlja Jezus.

   – Ko sem na Grad sprejel dekleta, se je kar kadilo od sumničenja in nasprotovanja. Nihče ni povedal nič jasnega, le obtožbe in zgražanja je bilo čutiti. Menda nekatere to še vedno grize.

   – Ko sem bil primoran v izganjanje hudiča oz. eksorcizem, sem prejel pisno dovoljenje od škofa, pa sem bil obtožen nepokorščine. Označen sem bil za skrajneža, neuravnovešenega, tistega ki pretirava, išče pozornost, pomembnost itd.

   – Ko sem delal z mladimi, so se župniki zgražali nad necerkvenostjo. Češ, da rušim ustaljene meje župnij in pastorale, da to ničemur ne koristi, le škodi.

   – Ko sem več kot deset let organiziral celotno dekanijo v pripravi na birmo in jo vodil, sem dobil očitek, da ni nobene koristi, da mlade vlečem k sebi, da sem preveč zahteven, skratka od vsega nobene koristi.

   – Ko sem začel spremljati ljudi v osebnih pogovorih, so mi nekateri očitali, da za to delo nimam nobene licence.

   – Pri spremljanju mladih je očitek, da razdiram družine in ločujem otroke od staršev.

   – Pri delu z zakonci in starši je problem, da so le ti premalo vključeni v župnijo.

   – Pri delu z brezdomci, da jim delim hrano in podpiram njihovo lenobo.

   – V odnosih do posvečenih pa nisem sposoben za dialog, ne vidim drugih, samo pričakujem in nič ne vložim itd. itd.

   Seznam obtožb je dolg. Že dolgo mi je jasno, da ga ne bom nikoli izbrisal. Počasi se navajam, da bo vedno daljši, da bodo očitki vedno. Če spodbujaš ljudi, da bi rasli, da bi živeli bolj polno, ustvarjaš neprijetne napetosti in prebujaš slabe občutke. Hočeš nočeš podiraš ustaljene okvire in rahljaš varne meje. Iz vsega se rojevajo obtožbe, kjer ni prostora za razumevanje. Jezusa sta zavzeto delo za človeka in želja da bi zaživeli polno pripeljalo na križ, konec za njegove učence ni bil in ne bo drugačen.

   Kljub temu sem z veseljem duhovnik in z veseljem lazarist. Moja neuspešnost in nepriljubljenost ne bo spremenila mojih treh vodil:

   – Slediti resnici, ki osvobaja.

   – Izpolniti božjo voljo.

   – Ljubiti.

   Kljub temu, da se je v vseh teh letih marsikdo čutil prizadetega in užaljenega, nisem nikoli želel ne z besedo ne z dejanji obsojati ali obtoževati ali zbujati občutke krivde. Žal je bilo pogosto razumljeno narobe. Žal mi je, da nisem znal drugače. Rad bi, da bi živeli polno, da bi se resnično veselili poti za Jezusom, da bi rasli iz resnice Evangelija in verjeli v lepoto življenja v živem občestvu Cerkve. Bogu sem hvaležen za dar duhovništva, da mu lahko služim.

   http://www.mirenski-grad.si/n09-pravila-ali-polno-zivljenje

   Odgovori
4. Miro says:

   16. marca, 2021 at 17:43

   KRIŽEV POT

   XIII. POSTAJA: JEZUSA SNAMEJO S KRIŽA IN POLOŽE MARIJI V NAROČJE

   – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
   – Ker si s svojim križem svet odrešil.

   Marija objame in s solzami umije Jezusovo telo. Sveta Devica, izprosi mi milost, da ne bom nikoli več z grehom zakrivil njegove smrti. Sprejmi me v svoje naročje.

   (Tukaj izrečete prošnjo)

   – Usmili se nas, o Gospod.
   – Usmili se nas.

   Zaradi njegovega prebridkega trpljenja …

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Celoten križev pot na:
   http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

   Odgovori
5. Miro says:

   16. marca, 2021 at 13:39

   »IZPOD TEMPELJSKEGA PRAGA JE PRIVRELA VODA, PROTI VZHODU, KER JE BILO TEMPELJSKO PROČELJE NA VZHODNI STRANI« (Ezk 47,1) – GOSPOD, HVALA ZA ŽIVO VODO IZ PREBODENE STRANI, KI OŽIVLJA SRCA LJUDI!

   BERILO iz knjige preroka Ezekijela (Ezk 47,1-9.12)

   Tedaj me je peljal nazaj k tempeljskemu vhodu. In glej: izpod tempeljskega praga je privrela voda, proti vzhodu, ker je bilo tempeljsko pročelje na vzhodni strani. Voda je tekla od spodaj, od desne strani templja, južno od oltarja. Nato me je peljal ven skozi severna vrata; zunaj sva zavila k zunanjim vratom, ki so gledala proti vzhodu. In glej: voda je pritekala od desne strani. Mož je šel z merilno vrvico v roki proti vzhodu. Zmeril je tisoč komolcev in me peljal po vodi; voda mi je segala do gležnjev. Spet jih je nameril tisoč in me peljal po vodi; voda mi je segala do kolen. Spet jih je nameril tisoč in me peljal čez; voda mi je segala do ledij. Spet jih je nameril tisoč: zdaj je bila reka, ki je nisem mogel prebresti. Voda je namreč tako narasla, da je bila voda za plavanje, reka, ki je ni bilo mogoče prebresti. Tedaj mi je rekel: Ali si videl, sin človekov? Potem me je peljal nazaj ob rečnem bregu. Ko sem se vračal, glej, je bilo na bregu reke na obeh straneh silno veliko drevja. Tedaj mi je rekel: Ta voda teče v vzhodno okrožje in odteka v Arábo. Ko se izlije v morje, v okužene vode morja, postane voda spet zdrava. Vsa živa bitja, ki tam mrgolijo, bodo oživela, kamor koli bo prišla reka; rib bo silno veliko. Ko bo ta voda prišla tja, bo ta postala zdrava, in kamor koli bo prišla reka, bo vse oživelo. Ob reki bo na obeh bregovih rastlo vsakovrstno sadno drevje. Njegovo listje ne bo ovenelo in sadja mu ne bo zmanjkalo. Vsak mesec bo rodilo nov sad, kajti voda, ki ga napaja, teče iz svetišča. Njegov sad bo za jed in njegovo listje za zdravilo.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Ezk+47%2C1-9.12&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: V begunstvu gleda prerok jeruzalemski tempelj kot simbol božje moči. Iz njega izvira voda, ki spreminja suho pokrajino. Voda, ki je zelo dragocena, ker je od nje odvisno življenje, je podoba milosti. Zajemal bom vodo Gospodove ljubezni in živel iz bogastva krstnega dogodka. Gospod, hvala za živo vodo iz prebodene strani, ki oživlja srca ljudi. Naj se veselim daru novega življenja. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič).

   Številni kristjani v nenehnem hitenju za dobrinami tega sveta pozabljajo, da so nekoč prejeli neizmerno dragocene zakramente krsta, birme, evharistije … Brez njih duhovno životarijo in se čudijo, zakaj gre v življenju vse narobe. Če se na svoji življenjski poti še vedno oklepamo »razpokanih kapníc, ki ne držijo vode« in ne vemo kako naprej, prosimo Gospoda Jezusa za pomoč, da bomo odkrili pot k »studencu žive vode« (prim. Jer 2,13).

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   16. marca, 2021 at 7:51

   »ČISTO SRCE, O BOG, MI USTVARI!« – PSALM 51 NAM BO POMAGAL K BOLJ POGLOBLJENEMU OBHAJANJU ZAKRAMENTA SPRAVE

   Psalm 51,1-17.19

   Izkaži mi milost, o Bog, po svoji dobroti,
   po obilnosti svojega usmiljenja izbriši moje pregrehe!
   Popolnoma me operi moje krivde,
   mojega greha me očisti!

   Zakaj svoje pregrehe priznavam,
   moj greh je vedno pred mano.
   Zoper tebe, tebe samega, sem grešil,
   hudobijo v tvojih očeh sem storil,
   da se izkažeš pravičnega, kadar govoriš,
   neoporečnega, kadar sodiš.

   Glej, v krivdi sem bil rojen,
   v grehu me je spočela moja mati.
   Glej, veseliš se zvestobe v notranjosti,
   v skrivnostih mi daješ spoznanje modrosti.
   Očisti me greha s hizopom, da postanem čist,
   operi me, da postanem bel bolj kot sneg.

   Daj, da bom slišal radost in veselje,
   naj se radujejo kosti, ki si jih potrl.
   Skrij svoje obličje pred mojimi grehi,
   vse moje krivde izbriši.
   Čisto srce, o Bog, mi ustvari,
   stanovitnega duha obnovi v moji notranjosti.

   Ne poženi me izpred svojega obličja,
   svojega svetega duha ne vzemi od mene.
   Vrni mi veselje svojega odrešenja,
   z voljnim duhom me podpiraj.

   Upornike bom učil tvojih poti,
   da se grešniki vrnejo k tebi.
   Reši me prelite krvi, o Bog, Bog moje rešitve:
   moj jezik bo vzklikal tvoji pravičnosti.
   Gospod, odpri moje ustnice,
   in moja usta bodo oznanjala tvojo hvalo.

   Moja daritev Bogu je potrt duh,
   potrtega in pobitega srca, o Bog, ne preziraš.

   Več o pobudah za postni čas v prispevkih Družine na:
   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBcisto-srce-o-bog-mi-ustvari%C2%AB?Open

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   16. marca, 2021 at 7:28

   »KADAR RESNIČNO LJUBIMO NESREČNIKA, GA NE LJUBIMO V BOGU, TEMVEČ GA BOG LJUBI V NAS« (Simone Weil)

   »V ljubezni do bližnjega posnemamo božjo ljubezen, ki je ustvarila nas same kakor tudi vse naše soljudi.«

   »Ljubiti s čisto ljubeznijo pomeni zavestno sprejeti in spoštovati razdaljo med seboj in tistim, kar ljubiš.«

   »Kadar resnično ljubimo nesrečnika, ga ne ljubimo v Bogu, temveč ga Bog ljubi v nas. Če pa smo sami nesrečni, je Bog v nas tisti, ki ljubi ljudi, kadar nam hočejo dobro.

   »Le tisti, ki ima čut za božje, more upati, da ga bo odkrilo in našlo … Človeku ni dano, da bi se približal Bogu, le Bog se more približati človeku.«

   »Da je duša šla skozi ogenj božje ljubezni, ne prepoznam po tem, kako kdo govori o Bogu, ampak po tem, kako govori o božjih stvareh.«

   (Simone Weil, izbor misli iz Ognjišča)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   15. marca, 2021 at 17:26

   ŽUPNIK MARTIN GOLOB: KADARKOLI ČLOVEK POGLEDA NA KRIŽ, SE MORA SPOMNITI, DA JE LJUBLJEN

   Na četrto postno nedeljo, 14. marca 2021, je grosupeljski župnik Martin Golob v nagovoru med sveto mašo uvodoma poudaril: »Kristjanovo veselje izhaja iz védenja, da Bog svet tako ljubi, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da se tisti, ki vanj veruje, ne bi pogubil, ampak imel večno življenje.«

   https://si.aleteia.org/2021/03/14/sveta-masa-z-martinom-golobom-na-4-postno-nedeljo

   Božje usmiljenje, ki se nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   15. marca, 2021 at 13:52

   XII. POSTAJA: JEZUS UMRJE NA KRIŽU

   – Molimo te, Kristus, in te hvalimo.
   – Ker si s svojim križem svet odrešil.

   Potrebno je bilo, da je Kristus umrl. S tem nam je omogočil rojstvo za novo in večno življenje. Gospod, po zaslugah svojega trpljenja in smrti na križu in po darovanju, ki se obnavlja na oltarjih, mi daj, da bom deležen božjega odrešenja.

   (Tukaj izrečete prošnjo)

   – Usmili se nas, Gospod.
   – Usmili se nas.

   Večni Oče …

   Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

   Celoten križev pot na:
   http://www.kapitelj.com/krizev_pot_molitev.html

   Odgovori
10. Miro says:

    15. marca, 2021 at 11:28

    HVALEŽNOST PRINAŠA MIR IN NEKE VRSTE TIHO SREČO – ZAHVALJEVANJE JE V SREDIŠČU NAŠE VERE – HVALEŽNOST VODI K LJUBEZNI IN KER JE BOG LJUBEZEN, NAS HVALEŽNOST NA NAJGLOBLJI RAVNI VODI K BOGU!

    Dr. Paul Vitz, ameriški katoliški psiholog, profesor na inštitutu v Arlingtonu, pravi, da razne smeri sodobne psihologije znova odkrivajo učinkovitost vrlin za dobro počutje posameznika. V pogovoru za agencijo Zenit (www.zenit.org) je odstrl nekaj misli o pomenu hvaležnosti.

    ZAKAJ JE HVALEŽNOST TAKO KORISTNA VRLINA?

    Hvaležnost je zelo pozitivna vrlina. Z njo so povezane pozitivne misli in predvsem pozitivna čustva. Čutimo hvaležnost za to, kar so nam drugi ljudje ali Bog dali. Prinaša mir in neke vrste tiho srečo. Vemo tudi, da naša čustva lahko povzročijo fiziološke spremembe v nas, zato sem prepričan, da zahvaljevanje ni le pozitivna miselnost in naravnanost, ampak tudi nekaj dobrega za naše telo. (…) Poglejmo na pomen hvaležnosti v luči vere. Beseda evharistija pomeni zahvaljevanje, torej način izražanja hvaležnosti Bogu. Zahvaljevanje je v središču naše vere. Povsem razumljivo je, da nas je Gospod povabil k nečemu, kar ni samo pametno in duhovno, ampak tudi psihološko dobro za nas.

    KAKŠNO VLOGO IGRA HVALEŽNOST V PROCESU ZDRAVLJENJA?

    Glavni oviri za odpuščanje sta jeza in zamera. Dokler je to čustvo v ospredju in središču našega duševnega življenja, težko odpustimo.

    Če pa začnemo postajati hvaležni za stvari v svojem življenju, ko se enkrat zavemo, da so nam bile podarjene, in sicer zastonjsko, se stvari spremenijo. Bogu niste plačali, da vam da življenje; nihče ni plačal Bogu za to, da je med nas poslal Odrešenika.

    Ko se zaveste tega, kar imate, tega, kar ste dobili, in vas to napolni s hvaležnostjo, to postavi jezo, zagrenjenost, zamero na stran. Ko se zaveste, kaj vam je bilo podarjeno, laže odpustite. Kajti odpustiti nekomu pomeni dati nekomu nekaj, se odpovedati dolgu do tega človeka. Kot bi nam bil nekdo dolžan sto dolarjev ali bi nam dolgoval to ali ono, opravičilo ali kaj podobnega, mi pa bi se odpovedali upravičeni zahtevi do tega.

    KAKO NAS VERA UČI HVALEŽNOSTI NA GLOBLJI NAČIN, KI PRESEGA DEFINICIJO HVALEŽNOSTI, KAKOR O NJEJ GOVORI POZITIVNA PSIHOLOGIJA?

    Vera presega pozitivno psihologijo. To je hvaležnost do Boga, ker nam je poslal Jezusa zato, da je odkupil naše grehe. Je hvaležnost za vse darove, ki nam jih je Bog dal, za ljudi, ki jih poznamo, za lepoto sveta okoli nas.

    Hvaležnost in ljubezen sta si zelo blizu, sta tesno povezani. Tako smo na najgloblji način poklicani ljubiti Boga in ljubiti druge. Hvaležnost to omogoča. Hvaležnost vodi k ljubezni in ker je Bog ljubezen, nas hvaležnost na najgloblji ravni vodi k Bogu.

    Povzeto po: Hvaležnost vodi k ljubezni, Katja Tootill, Družina, 2006

    Kličimo z ljubeznijo v srcu: Slava tebi, Usmiljeni Bog! Ti si Oče luči, od Tebe prihaja vsak dober dar in vsako popolno darilo (prim. Jak 1,17). In tudi delajmo v Gospodovi moči, tako za naše odrešenje kot tudi za odrešenje naših bližnjih!

    Odgovori