Članki za dušo

15.025 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   19. marca, 2021 at 9:19

   DANES GODUJE SV. JOŽEF, KI JE MOGOČNI PRIPROŠNJIK ZA VSE, TUDI ZA SREČNO ZADNJO URO – ZAUPAJMO V MOČ NJEGOVE PRIPROŠNJE, SAJ JE PRVI, KI GA BOG ZA MARIJO NAJRAJE USLIŠI!

   Kot je zapisal sv. Bernard, je sv. Jožef tisti »modri in zvesti služabnik«, ki ga je Gospod sam postavil nad sveto družino, da bo Jezusovi materi podpora in tolažba, Zveličarju rednik in vreden pomočnik pri izvrševanju njegovih namenov na zemlji. Papež Leon XIII. pa je dejal: »Po našem prepričanju je zelo koristno, da kliče katoliški svet prav posebno in z velikim zaupanjem poleg preblažene matere Marije tudi njenega prečistega ženina sv. Jožefa na pomoč.«

   Številni svetniki so priporočali, naj se zatekamo k Jožefovi priprošnji, med drugimi tudi Bernardin Sienski, Vincent Ferrer in Terezija Avilska. Po besedah sv. Terezije: »Drugim svetnikom je Gospod naklonil moč, da pomagajo v posameznih človekovih potrebah, toda temu slavnemu svetniku je po mojih izkušnjah privolil, da nam lahko pomaga v vseh potrebah.«

   Več o današnjem godovnjaku sv. Jožefu na:
   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/svetniki/jozef-19-03

   Sv. Jožef je prvi, ki ga Bog za Devico Marijo najraje usliši. Prosimo ga, naj nam s priprošnjo pri Bogu pomaga v dušnih in telesnih stiskah. Posebej ga prosimo za pomoč pri sprejemanju in spolnjevanju Božje volje. Ta se kaže v božjih zapovedih, še zlasti v delih ljubezni in usmiljenja do bližnjih.

   Božje usmiljenje, mir umirajočim, zaupamo vate!
   Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

   Odgovori
2. Miro says:

   18. marca, 2021 at 22:01

   IN GOSPOD JE REKEL MOJZESU: »VIDEL SEM TO LJUDSTVO: TO JE TRDOVRATNO LJUDSTVO« (2 MZ 32,9) – PROSIMO GOSPODA, NAJ OKREPI NAŠO VERO V BOŽJO POMOČ!

   BERILO iz 2. Mojzesove knjige (2 Mz 32,7-14):

   Tedaj je Gospod rekel Mojzesu: »Pojdi, stopi dol! Kajti tvoje ljudstvo, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele, se je pokvarilo. Hitro so krenili s pota, ki sem jim ga zapovedal; naredili so si ulito tele, se mu priklanjali, mu darovali in rekli: ›To so tvoji bogovi, Izrael, ki so te izpeljali iz egiptovske dežele!‹«

   In Gospod je rekel Mojzesu: »Videl sem to ljudstvo: to je trdovratno ljudstvo. Zdaj me pusti, da se vname moja jeza proti njim in jih pokončam, tebe pa napravim za velik narod!« Mojzes pa je blažil obličje Gospoda, svojega Boga, in je rekel: »Zakaj, Gospod, se vnema tvoja jeza proti tvojemu ljudstvu, ki si ga izpeljal iz egiptovske dežele z veliko močjo in z močno roko? Zakaj naj bi Egipčani govorili in rekli: ›S hudobnim namenom jih je izpeljal, da jih pomori v gorah in iztrebi s površja zemlje.‹ Odvrni se od svoje togotne jeze in naj ti bo žal zaradi hudega, ki si ga namenil svojemu ljudstvu! Spomni se svojih služabnikov Abrahama, Izaka in Izraela, ki si jim prisegel pri sebi in jim govoril: ›Namnožil bom vaše potomstvo, da jih bo, kolikor je zvezd na nebu, in vso to deželo, ki sem jo obljubil, bom dal vašim potomcem, da jo prejmejo v večno posest.‹« Tedaj je bilo Gospodu žal zaradi hudega, o katerem je govoril, da bi ga storil svojemu ljudstvu.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=2+Mz+32%2C7-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Duhovna misel: Mojzes prosi za ljudstvo, ki se je pregrešilo z zlatim teletom. Toda še tak padec ne more ustaviti Božjega usmiljenja in obljub, ki so jih bili deležni. Takšna kazen bi povzročila posmeh pri sosedih. Boril se bom proti vsakovrstnemu upiranju Bogu in njegovim načrtom, da bo zanj prva čast. Gospod, hvala za tvoje usmiljenje. Okrepi mi vero, da ne bom podvomil v tvojo pomoč. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   MOLITEV ZA DAR VERE

   Gospod, z vsem srcem te prosim, da bi bila moja vera
   celovita in brez pridržkov, tista, ki jo oznanja in iz roda
   v rod predaja Cerkev, da prodira v moje misli, v moj
   način presojanja Božje in človeške resničnosti.

   Gospod, daj, da bo moja vera svobodna; da sprejema
   odpovedovanje in dolžnosti, ki jih nosi s seboj in da
   izpove bistvo moje biti: verujem vate, Gospod.

   Gospod, podari mi trdno vero, svetlobo, ki se v preizkušnjah
   krepi, pa tudi pomirja in nudi počitek. Prosim te za veselo
   vero, ki razveseljuje srce in usmerja v molitev, ki posvečuje
   vsak trenutek življenja, vero, ki popolnoma zaupa tebi in tvoji
   besedi.

   Gospod, daj, da bo moja vera polna dobrih del, da bo prijateljstvo
   s teboj sad ljubezni v vsem, kar delam, v sreči in v trpljenju. Naj
   bo moja vera trajno pričevanje tvoje prisotnosti in stalna hrana za
   življenje v upanju.

   Gospod, daj, da bo moja vera ponižna, taka, ki ne išče temeljev v
   človeški modrosti, ampak v tvoji milosti in lepoti križa, naslonjena
   na moč Svetega Duha, ki deluje v tvoji Cerkvi, ki si ji podaril
   materinsko priprošnjo Marije, Žene globoke vere.

   Pomnoži nam vsem vero ti, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.

   (vir: katoliška-cerkev.si, priredil p. dr. Silvin Krajnc OFM)

   Odgovori
   • Miro says:

     18. marca, 2021 at 22:15

     JEZUS NADALJUJE ZAGOVOR PRED JUDI IN POUDARI, DA ZANJ PRIČUJEJO JANEZ KRSTNIK, NJEGOVA DELA, OČE IN SVETO PISMO!

     Jezus pravi: »Če jaz pričujem o sebi, moje pričevanje ni resnično; drug je, ki pričuje o meni, in vem, da je pričevanje, s katerim pričuje o meni, resnično. Vi ste napotili poslance k Janezu in pričeval je za resnico. Jaz pa ne jemljem pričevanja od človeka, ampak to pripovedujem zato, da bi se vi rešili. On je bil svetilka, ki gori in sveti, vi pa ste se hoteli nekaj časa veseliti ob njegovi luči. Jaz imam pričevanje, ki je večje kakor Janezovo: dela namreč, ki mi jih je dal moj Oče, da jih izvršim, prav ta dela, ki jih opravljam, pričajo o meni, da me je poslal Oče.« (Jn 5, 31-36)

     Daljši evangeljski odlomek (Jn 5,31-47):
     https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+5%2C31-47&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

     Duhovna misel: Jezus nadaljuje zagovor pred Judi in poudari, da zanj pričujejo Janez Krstnik, njegova dela, Oče in Sveto pismo. Judje zaman iščejo življenja v sveti knjigi, ker niso odprti zanj, katerega napoveduje. Trudil se bom odpravljati vsako nezaupanje do Jezusa in se izogibal iskanja svoje slave. Gospod, naj ti z vsem srcem služim in ponižno prisluhnem tvoji besedi, ki rešuje. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

     Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!

     Odgovori
3. Hvala says:

   18. marca, 2021 at 19:34

   DUHOVNO
   VIDEO-RISANKA: MOŽ, KI JE SADIL DREVESA
   Poglejte si (lahko skupaj z otroki in jim spotoma malo razlagajte) krasno risanko, narejeno po knjižni predlogi avtorja Jeana Gionoja, o možu, ki je sadil drevesa.

   Vsebina
   Zgodba govori o možu srednjih let, ki se je po izgubi žene, odločil za tiho, samotno življenje pastirja v zapuščeni, vetrovni, suhi, skoraj puščavski pokrajini Provanse.

   Nekoč je bila ta pokrajina naseljena, polna življenja, a ker so se prebivalci redko posejanih vasi preživljali z ogljem, ki so ga vozili v oddaljena mesta, so izsekali gozd. Življenje je bilo trdo in neprijazno, celo najbolj trdni značaji so se zlomili in zapili. Med ljudi, ki so se zaprli vase, se je naselilo sovraštvo. Tudi hiše in vasi so spremenili v trdnjave, znotraj katerih je bilo veliko nasilja, umorov in samomorov. Pokrajina je opustela in se izpraznila.

   V to pokrajino je zašel popotnik – pripovedovalec zgodbe, ki je, več dni oddaljen od civilizacije, prenočil pri tem pastirju. Pozornost popotnika je pritegnila nenavadna dejavnost pastirja. Ta je zvečer, preden je šel spat, začel ločevati semena želoda – na dobre in slabe. Slabe je zavrgel, dobre pa razdelil v skupine po deset in jih še enkrat izjemno pozorno pregledal ter odstranil premajhne, počene ali kako drugače poškodovane. Naslednji dan je teh sto izvrstnih semen, enega za drugim, z neskončno skrbnostjo, pravi avtor, posadil v pusto zemljo.

   Čez več let se je popotnik vrnil v pokrajino in opazil na tisoče mladih dreves, ki so v pokrajino vrnila življenje. Osamljeni pastir je tudi spremenil poklic: namesto ovc, ki so škodile drevesom, se je, v nekoč pusti pokrajini, posvetil čebelarstvu in nadaljeval s sajenjem dreves. Pastir, sedaj čebelar, je popeljal popotnika skozi mlad gozd, poln življenja, enajst kilometrov dolg in tri kilometre širok. Vse to je bilo delo rok in duše, pravi avtor, enega vztrajnega človeka, brez kakršnekoli mehanske pomoči.

   Zaradi dreves se je v pokrajino vrnila voda in počasi tudi druge rastline. Lovci, ki so občasno zahajali v pokrajino, so ponovni razcvet pokrajine pripisali kapricam narave in ne plemenitosti moža. Celo vladna delegacija se je pripeljala občudovat to neverjetno čudo narave, ter gozd zaščitila.

   Popotnik se je še večkrat vrnil v pokrajino, ki se je popolnoma spremenila; nekoč opustele vasi so ponovno naselili prijazni ljudje. Več kot deset tisoč ljudi se je vrnilo. Suhega in močnega vetra ni bilo več, pač pa lahna sapica, ki je prinašala prijetne vonjave z dišečih travnikov, polnih življenja. Vse to je bil rezultat, kot dobesedno pravi avtor, enega moža, enega telesa in enega duha.

   Priporočam ogled odlične risanke (pripoved v angleščini)

   Komentar

   Rad bi se ustavil pri tem možu, preprostem pastirju, ki se je odločil, da bo naredil nekaj, da v opustelo pokrajino vrne življenje. Za skupno dobro.

   Ni najprej prosil za sredstva in jamral, da jih dobi premalo, pač pa iz oddaljenih pokrajin vztrajno nosil semena, jih skrbno prebral, celo dvakrat je pogledal vsakega in jih vztrajno sadil. Vsak dan sto, dan za dnem, štiri desetletja. Nihče, razen pripovedovalca zgodbe, ni poznal skrivnosti oživljanja pokrajine. Mož je tudi umrl v samoti. Zgled ponižnosti.

   Zdi se, da je tudi Slovenija, kljub naravnim lepotam ob katerih tujcem zastaja dih, opustela pokrajina. Ljudje malodušni, zlomljeni, popadljivi, se zapirajo v svoje male, z ograjami obdane parcele ali med stene svojih stanovanj.

   Očetje in matere se borijo za življenje in svoj košček potrošniškega raja. Otroci pa, prepuščeni sami sebi, preživljajo mladost v omami računalniških iger, seksa in drog. Alkohol, naše tradicionalno zatočišče pred resničnostjo življenja, razdira odnose, povzroča ločitve in nasilje. Z njim in z divjanjem po cestah, morimo mlade ljudi in se, razen da zakolnemo v svoj rokav, ne zganemo. Mlada dekleta se, ob polni mizi, izstradajo do smrti. Po številu samomorov smo v svetovnem vrhu.

   Kdo so naši sadilci upanja?
   Kljub vsemu verjamem, da se med nami skrivajo možje in žene, ki – tako kot Elzéard Bouffier iz zgodbe o sajenju dreves – vsak večer tiho, brez medijskega pompa, skrbno izbirajo semena, jih ločujejo na dobra in slaba, ter dobra naslednje jutro posadijo v suho zemljo. Rasti mladih dreves sicer še ne vidimo. Tudi zato, ker je veter malodušja, ki neprestano buči iz naših medijev, tako močan in razdiralen.

   Sadilce upanja najdem v mladih, ki se zavzeto in veliko bolj kakovostno kot včasih, pripravljajo na zakon, na težavnost odnosov med možem in ženo.
   Sadilce upanja najdem v stoterih zakonskih skupinah, kjer se ljudje učijo skrivnosti kakovostnega skupnega življenja.
   Sadilci upanja so velike družine, ki vzgajajo otroke v realnosti življenja in jih opremljene pošljejo v svet.
   Sadilce upanja najdem v stotinah tihih in predanih duhovnikov po naših župnijah, ki prinašajo tolažbo in vero v naša življenja.
   Sadilci upanja so bolni in trpeči, tihi vsakodnevni molivci, ki morda, priklenjeni na bolniške postelje ali invalidske vozičke, darujejo svoje trpljenje za svet.
   Sadilce upanja najdem tudi v pogumnih podjetnikih, ki s finančnimi sredstvi podpirajo dobre, up vzbujajoče projekte. Tudi, če jih mediji, pod vplivom vsemogočih aktivistov, vlečejo po zobeh.
   Kljub trenutni opustelosti slovenske pokrajine sem prepričan, da bomo, sicer čez več desetletij, na teh tleh in med prebivalci te pokrajine uzrli “mlad gozd, cvetoče travnike in vasi, polne življenja”. Zaradi vztrajnih sadilcev upanja, ki tiho, brez blišča medijskih luči, živijo med nami in vsakodnevno posadijo svojih sto semen.

   Članek objavljen na Preprostost.si.

   Foto: Aleš Čerin

   https://zupnija-stepanja-vas.rkc.si/category/duhovno/page/2/

   Odgovori
4. Hvala says:

   18. marca, 2021 at 19:27

   RANIERO CANTALAMESSA

   KAJ JE PRAVA VERA?

   PRVA VERA JE »SLEPA«, KAR POMENI, DA SE NE
   RAVNA V SKLADU Z RAZUMOM, AMPAK Z
   ZAUPANJEM. ITALIJANSKI PESNIK CARLO ALBERTO
   SALUSTRI (1871 – 1950), S PSEVDONIMOM TRILUSSA,
   JE V ENI SVOJIH NAJLEPŠIH PESMI Z NASLOVOM
   VODITELJ OPISAL, KAJ VERA PRAVZAPRAV JE.

   PESEM GLASI TAKOLE:

   »TISTA STARKA, KI SEM JO SREČAL
   V NOČI, KO SEM SE IZGUBIL SREDI GOZDA,
   MI JE REKLA: ‘ČE NE POZNAŠ POTI,
   TE BOM SPREMLJALA JAZ, KI JO POZNAM.
   ČE IMAŠ MOČ, DA GREŠ ZA MENOJ,
   SE TI BOM OD ČASA DO ČASA OGLASILA
   VSE DO GLOBELI, KJER RASTE CIPRESA,
   VSE DO VRHA, KJER STOJI KRIŽ …’
   ODGOVORIL SEM JI: ‘DRŽÍ …, A ZDI SE MI ČUDNO,
   DA ME LAHKO VODI NEKDO, KI NE VIDI …’
   SLEPA ŽENA ME JE V HIPU PRIJELA ZA ROKO
   IN VZDIHNILA: ‘HÔDI!’
   BILA JE VERA.«

   Odgovori
5. Hvala says:

   18. marca, 2021 at 18:44

   KAJ JE VERA, KI PRESTAVLJA GORO IN PRESAJA MURVO V MORJE?

   KAJ TO POMENI?

   ČUDEŽ JE NEKOMU ODPUSTITI

   KDOR MISLI, DA JE ODPUŠČATI LAHKO, NE VE , KAJ JE ODPUŠČANJE!

   Zlodej naredi
   vse, da na obraz kristjanov
   nadene očarljive prevleke, a kaj
   ko se za takšnim videzom skriva smrtonosna bolezen. Hudič
   navdušuje za izredne reči in
   obljublja atraktivne in privlačne
   dosežke. Zato rad sprevrača
   tudi Jezusove besede, ki govorijo o veri, ki prestavlja goro in
   presaja murvo v morje. Sprašujem se, kaj je hotel Jezus v tem
   zapletenem govoru povedati?

   V Matejevem evangeliju beremo, da je Jezus učencem ob
   neki priliki rekel: »Resnično,
   povem vam: Če bi imeli vero
   kakor gorčično zrno, bi rekli tej
   gori: »Prestavi se od tod tja!«,
   in se bo prestavila …« (Mt
   17,20) Gorčično zrno je tako
   majhno seme, da je skoraj
   nevidno. Jezus učencem ni očital in jih zaradi majhne vere
   grajal, kot se običajno tolmači,
   saj je v drugi priliki povedal, da
   je majhnemu gorčičnemu zrnu
   podobno celo nebeško kraljestvo (Mt 13,31). Z nasprotjem
   zrno – gora je hotel prikazati
   neskončno moč vere. Toda
   preden je to povedal, je bil na
   gori, na kateri se je vpričo treh
   učencev zgodila njegova spremenitev, preobrazba (Mt 17,1-
   9). Evangelist Matej je zapisal:
   »Čez šest dni je Jezus vzel s
   seboj Petra, Jakoba in njegovega brata Janeza in jih peljal na
   visoko goro na samo. Vpričo
   njih se je spremenil …« (Mt
   17,1) Konkretna gora, o kateri
   je Jezus govoril in jo je uporabil
   kot metaforo, je gora spremenitve, s katere so se pravkar vrnili, zato je pokazal nanjo rekoč:
   »Če bi rekli tej gori: Prestavi se
   od tod tja …« (Mt 17,20) Dodal
   je, da bi se gora prestavila. Kaj
   pomeni Jezusova metafora gorčičnega semena in gore? Teksta ne smemo nikoli trgati iz
   konteksta, sicer zapademo v
   krivoverstvo. Stari nauk Cerkve
   uči, da je vsaka svetopisemska
   vrstica brez konteksta pretveza.
   Pravzaprav je celotno Sveto
   pismo kontekst, ki govori o
   odrešenju človeštva po Jezusu
   Kristusu. Vera, ki brez standarda Božje Besede navdušuje s
   fanatizmom in z »duhovnimi
   razodetji«, je zgrešena in zlahka zapelje v uničenje. Zato je
   treba stalno presojati, ali je
   vera utemeljena na kontekstu
   Božje Besede, ki jo je določila
   in sprejela celotna Cerkev, ne
   pa samooklicani posamezniki.
   Ali je Jezus z omenjeno metaforo gorčičnega semena in prestavljene gore obljubil nauk
   evangelija prosperitete, ki
   zagotavlja čudeže uspeha, blagostanja, zdravja in sreče? Kristjani verjamemo v Božje čudeže, vendar Sveto pismo ne
   obljublja le prijetnega in udobnega življenja, ampak tudi trpljenje, bolezen, stiske, žalost,
   pomanjkanje, krivice, osamljenost in preganjanje. Ljudem ne
   smemo obljubljati več kot obljublja Sveto pismo, ker to nasprotuje Božji volji. Ali tisti, ki imajo
   veliko vero, res delajo velike
   reči? Kontekst pove, da se veličastna spremenitev zgodi povsod in vedno, kjer je vera. Prava vera pa se izraža v uresničevanju Očetove volje v poslušnosti sprejemanja križa, o
   čemer sta na gori spremenitve
   govorila z Jezusom Mojzes in
   Elija. Kdor ne uresničuje Božje
   Besede, zaman dela čudeže in
   zaman izganja v Božjem imenu
   celo demone, saj bo na koncu
   slišal: »Nikoli vas nisem poznal.
   Pojdite proč od mene, kateri
   ravnate nepostavno!« (Mt 7,23)

   Nepropadljivo seme, ki nas
   spreminja v Kristusovo podobo,
   je Božja Beseda (1 Pt 1,23), ki
   jo gorčično zrno prispodablja.
   Jezusove besede glede gore
   niso vabilo, naj gore problemov
   čudežno prestavljamo, ampak
   so stalni poziv k spreobrnjenju,
   ki se izraža v spremenjenem
   načinu življenja; le-tega pa ni
   brez križa. Največji dokaz spremenjenega življenja je življenje
   v ljubezni, kar je tudi največja
   zapoved. Križ je dokaz ljubezni

   in je vera v praksi. To je gora
   našega spremenjenja. Njo
   moramo premakniti. Njo je najtežje prestaviti. Spremenjeno
   srce zahteva tudi spremenjeno
   življenje.
   Ko so apostoli Jezusu rekli, naj
   jim pomnoži vero, je z razlogom
   in premišljeno nadaljeval s primerom konkretne murve,
   rekoč: »Če bi imeli vero kakor
   gorčično zrno, bi rekli tej murvi:
   »Izruj se s koreninami vred in

   se presadi v morje,« in bi vam
   bila pokorna.« (Lk 17,5-6)
   Jezus bi lahko uporabil za primer kako drugo drevo, na primer libanonsko cedro. Toda
   rabini so trdili, da so korenine
   murve tako močne, da ostanejo
   v zemlji več stoletij in jih je
   nemogoče izruvati, kaj šele jih
   presaditi v morje.
   Zakaj je Jezus uporabil metaforo murve in morja? Zakaj jim je
   sploh to povedal? Spet je potrebno pogledati v kontekst istega poglavja, ki pravi: »Če tvoj
   brat greši (zoper tebe), ga
   pograjaj, in če se skesa
   (spreobrne), mu odpústi. Če
   greši sedemkrat na dan zoper
   tebe in se sedemkrat na dan
   obrne k tebi ter reče: »Kesam
   se,« mu odpústi.« (Lk 17,3-4)
   Jezus z omembo murve, ki bi
   se presadila v morje, ni spodbujal k čudežu atraktivnih
   dejanj, ampak je pozval k stalnemu spreobrnjenju srca, ki se
   izraža v spremenjenem načinu
   življenja. Največji dokaz spremenjenega življenja je ravno
   ljubezen, ki bližnjim odpušča, o
   čemer govori tudi kontekst.
   Nemogoče je, da bi kdo zmogel
   ljubiti in odpustiti na Kristusov
   način v svoji moči. Tako kot se
   ne more prestaviti gora in se ne
   more vreči v morje murva. Kdor
   odpusti, ima največjo vero, kajti
   ljubezen je vera v praksi.
   Ko je Jezus govoril o murvi,
   presajeni v morje, ni govoril o
   veri, povezani s čudeži, ampak
   povezani z odpuščanjem in to
   sedemkrat na dan. Rabini so
   učili, da se sme odpustiti le trikrat. Učenec Peter je bil velikodušen in je rekel, da je pripravljen odpustiti celo sedemkrat.
   Ker je odpuščati iz srca težko,
   je potrebna molitev: »Gospod,
   pomnôži nam vero!« Jezus ni
   mislil na prestavljanje gore in
   presajanje murve v morje, ker
   Bog ne dela nesmiselnih reči.
   Čudež je nekomu odpustiti.
   Kdor misli, da je odpuščati lahko, ne ve, kaj je odpuščanje.
   Zgodnji cerkveni očetje so učili,
   da je tisti, ki odpusti, večji od
   tistega, ki obuja mrtve.
   Prestavljena gora in murva,
   presajena v morje, je, da zmoremo ljubiti in odpustiti. Zmoči
   ljubiti in odpustiti je Božji čudež,
   ki človeka osvobodi. Ljubezen
   je edini ključ, ki odpira vsa vrata. Vera brez del je mrtva in ne
   rešuje (Jak 2,14). Vera, ki ne
   obrodi sadu ljubezni v dejanjih,
   ni vera, ampak je kvečjemu religiozna ideologija ali frazerstvo
   svetohlinske nadutosti. Apostol
   Jakob je zapisal, da je nauk
   brez del ljubezni zgolj leporečje, znan tudi demonom. Prava
   vera pričuje z deli ljubezni. Naš
   največji sovražnik je sovraštvo.
   Apostol Janez je zapisal: »Kdor
   ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti
   Bog je ljubezen.« (1 Jn 4,8)
   Kdor ne ljubi, ni rojen iz Boga.
   Gorčično seme je Božje kraljestvo, ki raste v nas kot sad
   Duha, ki je ljubezen: »Sad
   Duha pa je ljubezen …« (Gal
   5,22-23).
   Največji dokaz in izpit vere je
   ljubezen do Boga in bližnjega.
   Jezusovi učenci smo prepoznavni po sadu ljubezni. Vernik
   lahko govori človeške in angelske jezike, ima dar preroštva in
   pozna vse skrivnosti in ima
   vero, da bi celo gore prestavljal
   (1 Kor 13,2), a če nima ljubezni, je vse zaman in je nič. Lahko hrani lačne in izroči svoje
   telo v ogenj, a mu nič ne koristi.
   Ljubezen je največja. Ljubezen
   je potrpežljiva, dobrotljiva, ni
   nevoščljiva, se ne ponaša, se
   ne napihuje, ni brezobzirna, ne
   išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega, ne veseli se
   krivice, veseli se resnice, vse
   prenaša, vse veruje, vse upa in
   vse prestane (1 Kor 13,4-7).
   Ljubezen je vera v praksi. Kdor
   želi prestaviti goro in presaditi
   murvo v morje, naj ljubi in
   odpušča in se tako spreminja v
   Kristusovo podobo Očetove ljubezni. To je čudež vseh čudežev. To je pot v nebesa. Le
   tako bomo kristjani 21. stoletja
   podobni kristjanom iz 1. stoletja
   in naše krščanstvo ne bo potvorjeno, ampak pristno. Dišalo
   bo po čudežu ljubezni. (Dr. Daniel Brkič)

   http://www.evangelijska-cerkev-nm.si/evc_02_GLASILO/VodePocitka_2019_03-04_E.pdf

   Odgovori
6. Miro says:

   18. marca, 2021 at 15:01

   GODUJE SV. CIRIL JERUZALEMSKI, CERKVENI UČITELJ – MED NJEGOVIMI IZREKI JE ZNAN TUDI NASLEDNJI: »ZMOTA IMA VEČ OBLIK, RESNICA IMA PA EN SAM OBRAZ.«

   Svetega Cirila Jeruzalemskega najbolj poznamo po njegovih Katehezah, v katerih nam je zapustil popoln tečaj priprave na krst in uvajanja v zakramente. Poučevanje je bilo sestavljeno iz osemnajstih učnih ur, ki po uvodnem nagovoru razlagajo člene veroizpovedi. Tem sledi pet homilij, ki na osnovi obredov, in dejanj razlagajo zakramente uvajanja. Katehumeni ali pripravniki na krst so se v Jeruzalemu zbirali v baziliki božjega groba, ki jo je dal zgraditi cesar Konstantin na kraju Jezusove smrti. »Noben drug kraj na svetu,« piše Adalbert Hamman, »ne bi mogel bolje prikazati povezave med krstom in velikonočno skrivnostjo kot prav ta kraj, kjer sta se dovršili Kristusova drama in vstajenje.«

   Več o življenju sv. Cirila Jeruzalemskega na:
   https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/380-ciril-jeruzalemski-ok-313-386

   Zakramenti Cerkve – krst, birma, evharistija, pokora, bolniško maziljenje, sveti red, sveti zakon – so sad Kristusove odrešenjske daritve na križu. Naj nam sv. Ciril Jeruzalemski pri Bogu izprosi luči in spoznanja o tem, kako nadvse pomembni in potrebni so zakramenti za naše krščansko življenje.

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
   Sv. Ciril Jeruzalemski, prosi za nas!

   Odgovori
   • Miro says:

     18. marca, 2021 at 15:17

     Za boljše razumevanje še misel o tem, kako se izvršuje uvajanje v krščanstvo. Izvršuje se z zakramenti, ki polagajo temelje krščanskega življenja: krst vernike prerodi, birma jih okrepi in v evharistiji prejemajo kruh večnega življenja (Kompendij KKC, 251).

     Odgovori
7. Miro says:

   18. marca, 2021 at 11:45

   DRUŽINSKI KRIŽEV POT (p. Anton Nadrah)

   Uvod: Gospod Jezus, Sin Device Marije, trideset let si preživel v nazareški družini. S tem si pokazal pomen družinske skupnosti in ji pridobil milosti, ki so potrebne za odgovorno in srečno skupno življenje. Zvezo med krščenim možem in ženo si povzdignil v zakrament, ki je vir milosti za zakon in družino. Na poseben način si se za družine žrtvoval, ko si hodil po križevem potu. S smrtjo in vstajenjem si vsako družino odrešil ter jo povabil, naj se s svetim krstom in svetim zakonom vključi vate ter zaživi tvoje življenje. V duhu te hočemo spremljati na križevem potu in te prositi za vse družine, da bi bile čimbolj podobne nazareški. Na priprošnjo Božje Matere, kraljice družine, nas utrdi v zavesti, da smo za duhovno rast družin vsi odgovorni.

   1. POSTAJA: PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT

   Molimo te, Kristus, in te hvalimo – Ker si s svojim križem svet odrešil.

   Jezus, kot nedolžno Jagnje si molče sprejel krivično obsodbo na smrt, da bi v naših družinah bili drug do drugega pravični in se ne bi obsojali, temveč bi se spoštovali in ljubili ter si med seboj odpuščali. Če bližnjega obsojamo, v njem obsojamo tudi tebe. Naročil si: »Ne obsojajte in ne boste obsojeni!« Obsojen si bil na smrt, da bi bile družine odprte za nova življenja in ne bi nikoli še nerojenih otrok obsodile na smrt. Usmiljeni Gospod, odpusti nam vse grehe zoper ljubezen v družini. Naj bomo drug do drugega usmiljeni in si med seboj vse žalitve iskreno odpuščamo. Pomagaj nam, da bo v naših družinah zavladala Božja ljubezen in edinost. Gospod, hvala ti za tiste družine, ki se povezujejo z drugimi družinami in si iskreno prizadevajo, da bi živele po tvoji volji! Posebej hvala za družine, ki so pripravljene sprejeti in vzgojiti večje število otrok!

   Marija, kraljica družine, varuj in vodi vse družine, da bodo napredovale v medsebojni ljubezni in edinosti ter bodo vedno izpolnjevale Božjo voljo.

   Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

   Celoten križev pot na:
   http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/druz%CC%8Cinski-kriz%CC%8Cev-pot-nadrah.pdf

   Odgovori
8. Miro says:

   18. marca, 2021 at 10:21

   »OTROCI, KI GLEDAJO GOSPODA, LJUBIJO MATER. NAJSVETEJŠI LJUBIJO NAJČISTEJŠO. MATI, TVOJE IME JE SVETO.« (Ivan Pregelj)

   »Molitev je prečudna roža. Do nebes je zadehtela in vse cvetice je vnel njen vonj. Molitev je prečudna pesem. Do nebes so jo čuli in vsi angeli so rekli: Amen.«

   »Otroci, ki gledajo Gospoda, ljubijo mater. Najsvetejši ljubijo Najčistejšo. Mati, tvoje ime je sveto.«

   »Mati! Srce vsega stvarstva, zaklad vsega bogastva. Otrok Te ima in starec Te ima v ljubezni in besedi od početka, vedno zopet v eni besedi: Mati, Mati, Mati!«

   (Ivan Pregelj, izbor misli iz Ognjišča)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   18. marca, 2021 at 9:37

   KATEHEZA: BREZ SVETEGA DUHA NI LJUBEZNI IN VESELJA, AMPAK LE NAVADA IN ŽALOST – SVETI DUH JE TEMELJNI DAR, KI NAM GA JE OBLJUBIL JEZUS; JE PRVI DAR VSAKEGA KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA; JE TISTI, KI NAM POMAGA SREČATI SE Z JEZUSOM IN ODPIRA NAŠE SRCE (papež Frančišek)

   »Brez ognja Duha prerokbe ugasnejo, žalost spodrine veselje, navada nadomesti ljubezen, služenje se spremeni v zasužnjenost,« je dejal papež med katehezo, ki jo je namenil molitvi in Svetemu Duhu. Kot je zatrdil, je Sveti Duh temeljni dar, ki nam ga je obljubil Jezus; je prvi dar vsakega krščanskega življenja; je tisti, ki nam pomaga srečati se z Jezusom in odpira naše srce.

   »Prvi dar vsakega krščanskega življenja je Sveti Duh. Ni eden od mnogih darov, temveč je temeljni Dar. Duh je dar, ki nam ga je obljubil Jezus. Brez Duha ni odnosa s Kristusom in ne z Očetom. Kajti Duh odpre naše srce za Božjo navzočnost in ga pritegne v tisti »vrtinec« ljubezni, ki je samo srce Boga. Mi nismo samo gostje in romarji v skrivnosti Trojice. Smo kot Abraham, ki je nekega dne sprejel v svoj šotor tri popotnike in tako srečal Boga. Če lahko v resnici kličemo Boga in ga imenujemo »Aba – Očka«, je to zato, ker v nas prebiva Sveti Duh; On je, ki nas spreminja v globini in nam daje izkusiti ganljivo veselje, da smo od Boga ljubljeni kot pravi otroci. Vse duhovno delo v nas, usmerjeno k Bogu, opravlja Sveti Duh. Deluje v nas, da bi naše krščansko življenje vodil proti Očetu, z Jezusom,« je poudaril papež Frančišek.

   Več o katehezi svetega očeta na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-03/kateheza-brez-svetega-duha-ni-ljubezni-in-veselja-ampak-le-na.html

   PRIDI, SVETI DUH

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih
   in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo
   in prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo
   v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi
   sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu
   našem Gospodu. Amen.

   Odgovori
10. Hvala says:

    18. marca, 2021 at 7:42

    GA BI PREJELI DOBRINE (napisal sveti Claude La Colombiere-iz knjige Božja previdnost)

    Želeti si bogastva in vse, kar je potrebno za vzdrževanje in celo za prijetnost življenja, vam ni prepovedano, vendar si je potrebno dobrine želeti glede na njihovo stopnjo. In če želite , da bodo vaše želje zanesljivo izpolnjene, PROSITE NAJPREJ NAJVEČJE STVARI, DA VAM BO MED NJIHOVIMI ZPOLNJEVANJEM BOG DODAL ŠE MANJŠE.

    Ravno to se je zgodilo Salamonu. Ker mu je Bog dovolil prositi vse, kar hoče, ga je lepo prosil, DA MU PODELI MODROST, KI JO JE POTREBOVAL, DA BI SVETO OPRAVLJAL KRALJEVSKE NALOGE. Niti z besedico ni omenjal zakladov ne zemeljske slave; verjel je, da če mu Bog daje tako ugodno ponudbo, bo prek nje gotovo dobil pomembne dobrine.
    Njegova razsodnost mu je takoj prinesla, kar je prosil, in celo česar ni prosil.

    Če Bog deli svoje milosti po takem razporedu, se ne smemo čuditi, ker smo doslej prosili brez uspeha.

    Priznavam vam (pravi Claude), da me pogosto obide sočutje , ko vidim prizadevnost nekaterih oseb, ki DAJEJO MILOŠČINO, HODIJO NA ROMANJA, SE POSTIJO, PROSIJO CELO DUHOVNIKE, DA MOLIJO ZA NJIHOVE SVETNE PODVIGE.

    SLEPI LJUDJE (pravi Claude -svetnik) BOJIM SE, DA MOLITE IN PROSITE ZA MOLITEV ZASTONJ! POSTE IN ROMANJA BI MORALI DAROVATI ZA TO, DA BO BOG POPOLNOMA SPREMENIL VAŠE NAVADE IN DA BI DOSEGLI KRŠČANSKO TRPLJENJE , ZANIČEVANJE SVETA, NENAVEZANOST NA USTVARJENINE; ŠELE PO TEH PRVIH KORAKIH UREJENE GOREČNOSTI BI LAHKO MOLILI , DA SE VAM POVRNE ZDRAVJE ALI DA NAPREDUJEJO VAŠI POSLI.

    Bog bi vaše molitve poslušal oziroma iz njih razbral vaše želje ter JIH USLIŠAL.

    BREZ TEH PRVIH MILOSTI BI BILO VSE DRUGO LAHKO ŠKODLJIVO IN PRAVILOMA TUDI JE, ZATO NAM JE ODTEGNJENO.
    Potem pa godrnjamo, obtožujemo Nebo, da je neusmiljeno in da ne izpolnjuje vseh svojih obljub.

    VENDAR JE NAŠ BOG OČE POLN DOBROTE, KI RAJE PRENAŠA NAŠE PRITOŽBE IN GODRNJANJE, KOT PA DA JIH POMIRI Z DARILI, KI NAM BI ŠKODILA (iz knjige- Božja Previdnost).

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Ljudje smo slabotna bitja, zato najprej zahtevamo od Boga, ker mislimo po človeško, da nam pripada, potem pa, ko ne prejmemo , pa tudi Boga obtožujemo.

    Skozi celotno Sveto Pismo lahko zasledimo, kako je Gospod naročal po prerokih svojemu ljudstvo, NAJ SE SPREOBRNE, NAJ IZROČIJO SVOJA SRCA NJEMU, DA JIH BO OČISTIL, JIM DAL NOVEGA DUHA, DA BODO SPOLNJEVALI ZAPOVEDI IN ŽIVELI. To nam naroča Jezus vsaki dan. SPREOBRNITE SE! PROSITE ZA ŽIVO VODO IN VAM JO BOM DAL, naroča Jezus.

    Prosimo Boga , da nam pošlje Svetega Duha. Bog daje pravo modrost, ki daje polno življenje. Podredimo se Sveti volji Boga.

    Ljudje godrnjamo zaradi bolezni, itd…Le kaj naj mi prinese ta bolezen, ki me prisili, da preneham opravljati vse pobožnosti, nas prisili ?, se bo morda kdo vprašal. Kakšno korist lahko pričakujem od izgube vsega svojega imetja, ki me spravlja v obup, od te zmede, ki mi jemlje pogum in vznemirja razum? In še in še se ljudje v življenju sprašujemo : ZAKAJ TO, ZAKAJ ONO?.

    Res je pravi Claude, da ti nepredvideni udarci v trenutku , ko padejo, VČASIH STREJO TISTE, KI JIH ZADENEJO, IN JIH ONESPOSOBIJO ZATO, DA BIJ NJIHOVA NEMILOST PRIŠLA ŽE PRAV V TEM TRENUTKU.
    Mogoče sta kakšna ne preveč duhovna navezanost ali prijateljstvo še odtegovala vaše srce BOGU? A koliko milosti je zaustavila ta ovira?
    Claude pravi dalje: ZATO VAS JE BILO TREBA PRESENETITI IN JE MORDA SPRETNA ROKA V TRENUTKU, KO STE NAJMANJ PRIČAKOVALI, ZASADILA ŽELEZO GLOBOKO V ŽIVO MESO, DA JE PREDRLO ČIR, SKRIT NA DNU SRCA; BREZ TEGA SUNKA BI VAŠA POBITOST ŠE TRAJALA.
    BOLEZEN, KI VAS ZAUSTAVI, BANKROT , KI VAS SPRAVI NA BOBEN, ŽALITEV, KI VAS OSRAMOTI, SMRT OSEBE, ZA KATERO ŽALUJETE- VSE TE NESREČE BODO KMALU NAREDILE , ČESAR NE BI MOGLE NAREDITI VSE VAŠE MEDITACIJE ALI KAR BI ZAMAN POSKUŠALI VSI VAŠI DUHOVNI VODITELJI.

    Vidimo resnico, Gospod želi, hoče, da očisti naša srca in da podari življenje v izobilju, kot je obljubil.

    Večkrat je bilo že omenjeno, da sami nismo sposobni ničesar narediti brez Boga. Moramo pa se truditi in z Gospodom sodelovati, zelo tesno. To zmeraj poudarjam, ne moreš nekaj prejeti, če ne sodeluješ z Bogom, če ne poslušaš kaj zapoveduje, če moliš z usti in z istimi usti opravljaš, blebetaš, če z vsem srcem prosiš pomoči, istočasno pa z tem srcem obsojaš ljudi, presojaš, zaničuješ itd………….
    Prepustimo se Gospodu, da nas očisti.

    Poleg tega je zelo pomembno, da se ne zanašamo na svojo človeško modrost. Da se človek resnično zave svojih vseh grehov, spovedanih in tistih, ki se jih še ni spovedal in da jih obžaluje, mora za to prositi JEZUSA, DA ON POKAŽE grehe, za katere mi ne vemo, da odkrije temine srca. Človek tega ne more.

    Zelo pomembno je , da v trpljenju in molitvi človek vztraja z Bogom, ne pa da zamahne z roko in odide, ko ne vidi rezultatov. Sveta Monika je skoraj dvajset let vztrajala v molitvi, preden je bila uslišana.

    Odgovori
    • Hvala says:

      18. marca, 2021 at 7:43

      Popravek v naslovu: pravilno je: DA BI PREJELI DOBRINE

      Odgovori