Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.023 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    VIDEO: 10 BOŽJIH ZAPOVEDI V DRUGAČNI LUČI – POSLUŠAJMO GOSPODA, KI PRAVI: JAZ SEM GOSPOD, TVOJ BOG, KI SEM TE OSVOBODIL (prim. 2 Mz 20,2)

    Pridi.com in Studio Siposh pastoralni pristop dvigujeta na višji nivo. Pristopili so k projektu, ki vam bo 10. Božjih zapovedi predstavil na zanimiv in aktualen način.

    Na god sv. Jožefa je luč spletnih medijev zagledala prva epizoda serije Dekalog, ki predstavi prvo Božjo zapoved, piše na spletni strani Pridi.com. Z dinamično spremno besedo, strokovno podkrepljeno teološko razlago, življenjsko zgodbo svetnika ter pričevanja dekleta, se skozi navdihujoče zgodovinske filmske prizore odpravijo v osrčje pomena prve zapovedi. »Veruj v enega Boga«.

    Več o tej zanimivi predstavitvi na:
    https://radio.ognjisce.si/sl/236/novice/32991/video-10-bozjih-zapovedi-v-drugacni-luci.htm

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

  2. Miro says:

    PATER DAMJAN RISTIĆ O SVOJIH ŠTEVILNIH PASTORALNIH DEJAVNOSTIH IN POSEBNI LJUBEZNI DO SVETEGA PISMA (Aleteia)

    »Mnoge stvari, ki so nam samoumevne, Sveto pismo postavi pod vprašaj, kar pomeni, da je treba bolj poslušati, si upati poslušati in razmišljati, kaj Bog resnično hoče. Sveto pismo ni knjiga, ki bi imela vse odgovore, ampak vsa vprašanja postavlja tako, da začneš odgovore nanje iskati pri Bogu. Nikoli ne usahne modrost, ki izvira iz teh knjig,« je med drugim povedal karizmatični jezuit p. Damjan Ristić. V »koronskem« času je postal znan kot tisti, ki ima spletno mašo v angleščini.

    Več o njegovih dejavnostih v pogovoru na:
    https://si.aleteia.org/2021/03/20/mladi-iscejo-predvsem-to-da-bi-bili-slisani-ne-sojeni

  3. Hvala says:

    RAZMIŠLJAJMO…………

    VEČKRAT sem že pisala o tem kako lahko predniki vplivajo na življenje svojih potomcev. Pater Peter Vrabec v komentarjih in intervjujih na internetu to zelo poudari, kajti ima prakso s tem. Ljudje, ki želijo normalno živeti, se trudijo, pa ne morejo, stalno nevidna sila pritiska na njih tako zelo, da morajo poiskati pomoč tudi pri eksorcistu.

    ČLOVEK SEVEDA NE ODGOVARJA ZA GREHE SVOJIH PREDNIKOV, A JE KLJUB TEMU OBREMENJEN (pater Peter Vrabec, eksorcist novomeške škofije ) .

    TAKO GOVORI PATER PETER VRABEC -intervju: Pravite, da je veliko primerov obsedenosti tudi med tistimi, ki sami niso storili ničesar, kar bi to lahko po­vzročilo. Kako si to razlagati? Kdo bi lahko Bogu očital, zakaj to dopusti.
    Bog marsikaj dopusti: naravne katastrofe, hude bolezni, tudi pri otrocih. Zakaj dopušča trpljenje nedolžnih, ne vemo. V našem življenju ni popolnosti, vsak trpi na tak ali drugačen način. Na to, zakaj nekateri bolj kot drugi, nimam odgovora. Morda Bog izbere take, ki bodo na neki način poiskali rešitev za svojo rodbino, ki bodo zadoščevali za sorodnike, prečistili, kar je bilo hudega. Gotovo pa je, da nam je Jezus ponudil rešitev: naročil nam je, naj izganjamo hudega duha in ozdravljamo (tudi notranje rane), ker je to del osvobajanja, odreševanja človeka. Ozdravil bo Jezus, ne mi, mi pa moramo za to moliti. (celoten članek v prilogi)
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Ko človeka doleti stiska, duhovno trpljenje, nesreča ali pa čuti, da je nekaj narobe, je možen vpliv prednikov. Zato je TAKO POMEMBNO KOT VEDNO POUDARJAM , DA BO SVETI DUH ODKRIL RESNICO. Potrebno je zato moliti in prositi za razkritje RESNICE.

    Vendar človek ne sme izgubiti volje ali poguma, kajti lahko bo potrebno čakati na odgovor več let.

    Glejte o tem zelo natančno piše tudi Prince Derek v knjigi, ki smo jo že velikokrat omenili- to je BLAGOSLOV ALI PREKLETSTVO, sami lahko izberete. Vsak kristjan bi moral to knjigo prebrati in živeti, kot naroča Jezus.

    Tudi če nekdo hodi na molitve za osvoboditve in ozdravljenje k osebam, ki so zato pooblaščene , ne ozdravljajo in osvobajajo te osebe, ampak JEZUS. To tudi vsi poudarjajo in povedo. SAMO JEZUS OZDRAVLJA RANE IN BOLEZNI IN OSVOBAJA preko ljudi ali pa on sam direktno. TO SI JE POTREBNO ZAPOMNITI ZA VEDNO.
    Zato je tako pomemben OSEBEN ODNOS Z JEZUSOM.

    Ljudje tako radi koga obsojamo, posebej kakega odvisnika , zakaj se ne potrudi, zakaj mu ni mar itd….Ampak to ni tako enostavno, ko si mi mislimo. Alkoholizem omenja tudi Prince Derek v knjigi Blagoslov ali prekletstvo, zato preberite in boste mogoče zelo začudeni, mogoče se bodo tudi kritike in ostale zadeve zmanjšale , RESNICA BO POKAZANA-SVETI DUH JO BO POKAZAL. Lahko je na pamet debatirati, komentirati in s prstom kazati na uboge odvisnike in druge ljudi; JEZUSU JE BIL ZELO SOČUTEN DO LJUDI, POSEBEJ DO BOLNIKOV, SMILILI SO SE MU, ZATO JIH JE OZDRAVLJAL IN OSVOBAJAL, TAKO DELA ŠE DANES.

    Tudi hrvaški karizmatik Dražen Bušić pravi, kako zelo pomembno je, da starši poskrbimo ZA DUHOVNO DEDIŠČINO. NE SKRBETI SAMO ZA MATERIALNO STANJE, KAJTI, ČE BI POTOMCEM DALI CEL SVET, KAJ JIM KORISTI, ČE PA NE BODO MOGLI ŽIVETI; POTREBNO JE SKRBETI ZA ČISTOST DUŠ IN DELATI IN ŽIVETI TAKO, DA BO BOG BLAGOSLOVIL VSE, PREDNIKE IN POTOMCE. NE SAMO SKRBETI ZA ZIDANJE HIŠE IN OSTALE ZADEVE.

    KOLIKO LJUDI RAZMIŠLJA O TEM, KAKŠNO DEDIŠČINO BODO ZAPUSTILI SVOJIM OTRKOM???

    https://si.aleteia.org/2020/02/18/clovek-seveda-ne-odgovarja-za-grehe-svojih-prednikov-a-je-kljub-temu-obremenjen/

    • Hvala says:

      popravek: PRAVILNO JE: KOLIKO LJUDI RAZMIŠLJA O TEM, KAKŠNO DUHOVNO DEDIŠČINO BODO ZAPUSTILI SVOJIM OTROKOM???
      :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

  4. Miro says:

    IZŠLA POSLANICA PAPEŽA FRANČIŠKA ZA SVETOVNI DAN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE!

    Na današnji praznik sv. Jožefa, zavetnika vesoljne Cerkve, je izšla poslanica papeža Frančiška za svetovni dan molitve za duhovne poklice. In ravno k temu velikemu svetniku papež usmeri pozornost v poslanici z naslovom »Sveti Jožef: sanje o poklicanosti«, ter spregovori o treh ključnih besedah: sanje, služenje in zvestoba.

    Papež na začetku poslanice spomni, da se je 8. decembra lani, ob 150. obletnici razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve, začelo njemu posvečeno leto. Ob tej priložnosti je napisal apostolsko pismo Patris corde z namenom, da bi se »povečala ljubezen do tega velikega svetnika«. Gre namreč za izjemen lik, ki pa je obenem »zelo blizu človeškemu stanju vsakega izmed nas«.

    Več o tem na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-03/izzla-poslanica-za-svetovni-dan-molitve-za-duhovne-poklice-2021.html

    Sveti Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

  5. MAGDALENA says:

    RAZMIŠLJANJA IZ KNJIGE POGOVORI Z BOGOM – avtor: FRANCISCO FERNANDEZ CARVAJAL

    PETEK 4. POSTNEGA TEDNA

    PREPOZNATI KRISTUSA V BOLNIKIH IN V BOLEZNI

    I. V BOLNIKIH JE PRISOTEN JEZUS

    Ko je sonce zahajalo, so vsi, ki so imeli bolnike z različnimi boleznimi, te privedli k njemu. Na vsakega izmed njih je polagal roke in jih ozdravljal (Lk, 4,40).

    Bolnikov je bilo toliko, da se je vse mesto zbralo pred vrati (Mr, 1,33). Pripeljali so jih, ko je sonce zašlo (Mr, 1,32). Zakaj ne prej? Gotovo zato, ker je bila tisti dan sobota. Po sončnem zahodu se je začel nov dan, ko je nehala veljati zapoved sobotnega počitka, ki so jo pobožni Judje tako zvesto izpolnjevali.

    Evangelij po Luku nam je zapustil stalno pričevanje o tem Kristusovem ganljivem dejanju: Na vsakega izmed njih je polagal roke in jih ozdravljal. Jezus se pozorno posveti vsakemu bolniku in jim posveča vso svojo pozornost, saj je zanj vsak človek, še posebno pa trpeča oseba, zelo pomembna. Jezus vsakega človeka vedno lepo sprejme, ker ima sočutno in usmiljeno srce za vsakogar, predvsem za tiste, ki so najbolj potrebni pomoči.

    Značilnost Jezusove navzočnosti med nami je to, da je oznanjal evangelij kraljestva in ozdravljal vsako bolezen in vsako slabost (Mt, 9,35), tako da se je množica čudila, ko je gledala, kako nemi govorijo, pohabljeni postajajo zdravi, hromi hodijo in slepi vidijo. In poveličevali so Izraelovega Boga (Mt, 15,31).

    “Pri svojem mesijanskem delovanju v Izraelu se je Kristus ves čas obračal k svetu človeškega trpljenja,” nas spominja Janez Pavel II. “Hodil je iz kraja v kraj in delal dobra dela” (Apd 10,38); to njegovo delovanje je zadevalo v prvi vrsti trpeče in take, ki so čakali na pomoč. Ozdravljal je bolnike, tolažil žalostne, nasičeval lačne, osvobajal ljudi gluhote in slepote, gobavosti, hudega duha in različnih telesnih slabosti; trikrat je mrtvim vrnil življenje. Občutljiv je bil za vsako človeško trpljenje, tako za trpljenje telesa kakor za trpljenje duše. Istočasno je učil; in v središču njegovega učenja stoje osmeri blagri, ki se obračajo na ljudi, ki jih v zdmeljskem življenju obiskuje različno trpljenje.” (JANEZ PAVEL II, Okrožnica O odrešenjskem trpljenju 11.02.1984, 16).

    Ker hočemo biti zvesti Kristusovi učenci, se moramo od Njega naučiti ravnanja z bolniki in jih ljubiti. Pristopiti moramo k njim z velikim spoštovanjem, ljubeznijo in usmiljenjem, tako da se razveselimo, kadar jim lahko pomagamo, ko jih obiščemo, jim delamo družbo ter jim omogočimo, da lahko ustrezno prejmejo zakramente. V njih na poseben način vidimo Kristusa.
    “-Otrok. – Bolnik. Se vam ne zdi, ko zapišete ti dve besedi, da bi ju bilo treba zapisati z veliko začetnico? Za človeka, ki je zaljubljen v Kristusa, so otroci in bolniki ON.” (J. ESCRIVA, Pot, št. 419)

    V našem življenju bodo nastopili trenutki, ko bomo morda bolni ali pa bodo bolni ljudje, ki nas obdajajo. To je božji zaklad, ki ga moramo čuvati. Gospod se postavi zraven nas, da bi bolj ljubili ter da bi znali najti Njega. V našem odnosu do tistih, ki trpijo in so bolni, se uresničujejo Gospodove besede: “kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.” (Mt 25,40)

    II. POSVEČEVATI BOLEZEN. SPREJEMANJE. NAUČITI SE BITI DOBRI BOLNIKI.

    Bolezen, ki jo človek prenaša iz ljubezni do Boga, je sredstvo posvečevanja, apostolata; je čudovit način udeleženosti v Gospodovem odrešujočem križu.

    Fizična bolečina, ki tolikokrat spremlja človeško življenje, je lahko sredstvo, ki ga Bog uporabi zato, da bi se očistili grehov in nepopolnosti, da bi udejanjali in krepili različne kreposti, hkrati pa je posebna priložnost, da se lahko združimo s Kristusovim trpljenjem: čeprav je bil nedolžen, je nase prevzel kazen, ki si jo zaslužijo naši grehi. (Prim. 1 Jn 4,10)

    Predvsem v bolezni moramo biti blizu Kristusu. “Povej mi, prijatelj – je rekel Ljubljeni -, ali boš imel potrpljenje, če podvojim tvoje bolečine? Da – je odgovoril prijatelj -, če boš podvojil mojo ljubezen.” (R. LLULL, Libro del Amigo y del Amado, 8) Kolikor bolj boleča je bolezen, več ljubezni potrebujemo. In prejeli bomo več milosti od Boga. Bolezni so zelo posebne priložnosti, ki jih Gospod dopušča, da bi soodreševali skupaj z Njim ter da bi se očistili sledi, ki so jih v naši duši zapustili naši grehi.

    Če pride bolezen se moramo naučiti biti dobri bolniki. Najprej tako, da sprejmemo bolezen. Sveti Frančišek Saleški pravi. “Jaz pa ti povem, da moraš potrpeti, ne samo, ker si bolna, ampak ker hoče Bog zate prav to bolezen, prav na tem kraju, z osebami in nadlogami, katere so mu po volji. In enako velja za vsako trpljenje.” (FRANČIŠEK SALEŠKI, Filoteja ali Uvajanje v bogoljubno življenje, III, 3.)

    Gospoda moramo prositi za pomoč, da bi bolezen lahko prenašali tudi s človeško eleganco, dostojanstveno mirnostjo, tako da se poskušamo izogniti pritoževanju ter da ubogamo zdravnika. “Kadar smo bolni, smo morda težavni: ne strežejo mi dobro, nihče ne skrbi zame, ne skrbijo zame tako, kot si zaslužim, nihče me ne razume… Hudič, ki je vedno na preži, napada z vseh strani. V bolezni je njegova taktika spodbujanje neke vrste psihoze, ki ločuje od Boga, ki zagreni okolje ali uniči ta zaklad zaslug, ki ga v dobro vseh duš dosežemo, kadar bolečino sprejemamo z nadnaravnim optimizmom – kadar ljubimo! Zato, če je Božja volja, da nas doseže udarec bridkosti, vzemite to kot znamenje, da nas ima za dovolj zrele, da nas bolj tesno poveže s svojim odrešujočim križem” (J. ESCRIVA, Amigos de Dios – Božji prijatelji, 124).

    Kdor trpi zedinjen z Gospodom, s svojim trpljenjem dopolnjuje, kar manjka Kristusovemu trpljenju (Prim. Kol 1,24). “Kristusovo trpljenje je na svetu ustvarilo dobrino odrešenja. Ta dobrina (vrednota) je v sebi neizčrpna in brezmejna. Hkrati pa je Kristus v skrivnosti Cerkve, kot svojega telesa, nekako odprl svoje odrešenjsko trpljenje vsakemu drugemu človeškemu trpljenju” (JANEZ PAVEL II, Okrožnica O odrešenjskem trpljenju, 11.02.1984,24).

    S Kristusom bolečina in bolezen pridobita svoj polni smisel. “Združi naše vsakdanje trpljenje s svojim trpljenjem, da se bo v nas razodevalo tvoje odrešenje” (Molitveno bogoslužje, Popoldanske molitve, petek4. postnega tedna).

    III. ZAKRAMENT BOLNIŠKEGA MAZILJENJA. SADOVI TEGA ZAKRAMENTA V DUŠI. PRIPRAVITI BOLNIKE NA PREJEM TEGA ZAKRAMENTA JE POSEBEN IZRAZ LJUBEZNI, VČASIH TUDI PRAVIČNOSTI.

    V poslanstvu, ki je bilo zaupano apostolom, izstopa naloga pridiganja in ozdravljanja bolnikov. Poklical je k sebi dvanajstere in jim dal moč in oblast nad vsemi demoni in za ozdravljanje bolezni. (…) Razšli si se in hodili od vasi do vasi ter povsod oznanjali evangelij in ozdravljali (Lk 9,1 in 6), V poslanstvu, ki je bilo po vstajenju zaupano učencem, je vsebovana ta obljuba: Na bolnike bodo polagali roke in ti bodo ozdraveli (Mr 16,18).

    To nalogo so izpolnjevali učenci, ki so sledili Učiteljevemu zgledu. Apostolska dela in Pisma iz Nove zaveze pišejo in premišljujejo o skrbi za bolnike med prvimi kristjani. V zakramentu bolniškega maziljenja, ki ga je postavil Jezus Kristus in ga je razglasil apostol Jakob v svojem Pismu (Jak, 14-15), je na učinkovit način prisotna Gospodova skrb za vse tiste, ki trpijo zaradi katerekoli težke bolezni. “Navzočnost duhovnika ob bolniku je znamenje Kristusove navzočnosti, ne le zato, ker je duhovnik prinašalec zakramentov maziljenja, spovedi in svete evharistije, temveč tudi, ker je poseben služabnik Kristusovega miru in tolažbe” (Prim. Obrednik bolniškega maziljenja).

    Kristus je premagal bolezen, ki je prišla na svet zaradi greha in tako se lahko bolezen spremeni v mnogo večjo dobrino, kakor pa je samo fizično zdravje. Z bolniškim maziljenjem je mogoče prejeti neštete dobrobiti, ki ji je Gospod določil za posvečevanje težke bolezni. Prvi učinek tega zakramenta je povečanje posvečujoče milosti v duši. Zato se je pred prejemom tega zakramenta dobro spovedati. Če pa bolnik, ki ga prejme, ni v milosti in se mu je nemogoče spovedati (na primer nekdo, ki je doživel nesrečo in je nezavesten), to sveto maziljenje izbriše tudi smrtni greh; dovolj je, da bolnik naredi ali je prej naredil dejanje kesanja, čeprav je bilo dejanje kesanja nepopolno.

    Razen tega, da poveča milost in očisti sledove greha v duši, daje posebno milost za premagovanje skušnjav, ki se lahko pojavijo v taki situaciji, ter podeli telesno zdravje, če je to primerno za odrešenje tega človeka (Prim. Tridentinski koncil, Dz 909; Obrednik bolniškega maziljenja, 6). Tako se duša pripravi za vstop v nebesa. Bolnik mnogokrat občuti velik mir in vedro veselje, ko pomisli, da je že zelo blizu Očeta Boga.

    Naša mati Cerkev priporoča, da bolniki in starejši ljudje ta zakrament prejmejo v primernem trenutku, v zadnjem obdobju svojega življenja tukaj na zemlji, ne da bi se zaradi lažnih razlogov usmiljenja, sočutja itd. odlašalo z njegovo podelitvijo. Škoda bi bilo, če bi osebe, ki bi lahko prejele maziljenje, umrle brez njega zaradi nevednosti ali napačno razumljene ljubezni s strani sorodnikov in prijateljev. Pripraviti bolnike na prejem tega zakramenta je poseben izraz ljubezni, včasih tudi pravičnosti.

    Naša sveta Mati Marija je vedno zelo blizu. “Na Marijino prisotnost in njeno materinsko pomoč v teh trenutkih (težke bolezni) se ne sme gledati kot na nekaj obrobnega in zgolj vzporednega zakramentu bolniškega maziljenja. Je namreč prisotnost in pomoč, ki se obnavlja in posreduje preko maziljenja samega” (A. BANDERA, La virgen Maria y los Sacramentos, Rialp, Madrid 1978, str. 184).

    Smo v postu. V tem liturgičnem času na poseben način odprimo oči za bolečino, ki nas obdaja. Kristus želi biti s svojim trpljenjem prisoten v tej bolečini, v naši ali tuji bolezni, ter ji podeliti odrešilno vrednost.

    BOŽJE USMILJENJE, ki nas spremljaš skozi vse naše življenje – VATE ZAUPAM

  6. Miro says:

    »VERA JE RESNIČNA SAMO TEDAJ, KO POSTANE SESTAVNI DEL NAŠEGA ŽIVLJENJA; VERA NI NEK OKRASEK« (Mahatma Gandhi)

    »Sleherni greh, ki ga bom storil, bom plačal pozneje, morda čez tisoč let … Členek, ki ga bom pustil zarjaveti, bo morda vzrok, da se pretrga celotna veriga.«

    »Nimam sporočil. Moje sporočilo je moje življenje.«

    »Ne prizadevam si, da bi drugim dal svojo vero; hočem mu le omogočiti, da skozi mene vidi Boga, pod pogojem, da ga resnično imam in da ga moja vsakdanja dela dejansko razodevajo.«

    »Po mojem skromnem mnenju je nesodelovanje z zlom prav tako dolžnost kot sodelovanje z dobrim.«

    »Zakon tega življenja naj bo samoobvladanje. Zato pazi, s kom se družiš, kaj bereš, s čim se zabavaš.«

    (Mahatma Gandhi, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    PRISPODOBA O NEKEM ČLOVEKU, KI JE GOSPODA PROSIL, NAJ MU DRVA PRESTAVI V ŠUPO – MOLITEV NI ČAROBNA PALICA!

    Naj nam bo vsem, ki molimo in Gospoda prosimo za uslišanje, v spodbudo naslednja prispodoba. Nekemu človeku so na dvorišče pripeljali drva. Nato je bil on na vrsti, da jih lastnoročno znosi v šupo. Čeprav je bil za to delo sposoben, je lagodno sedel pri oknu, gledal na dvorišče in pri sebi takole molil: Gospod, zaupam v tvojo moč in te prosim, da se po tvoji milosti drva prestavijo v šupo. Verujem, da to z lahkoto zmoreš! Se je po tej molitvi kaj zgodilo? Seveda se ni nič, ker je ta človek predrzno zaupal v Božjo milost! Moliti bi moral takole: Gospod, prosim te za moč, da se bom zbral, se dvignil in drva potrpežljivo znosil v šupo! Nato pa bi moral iti ven iz svoje hiše in sam znositi drva.

    Seveda pa omenjena prispodoba ne velja v vseh življenjskih situacijah, saj se dogaja, da ima človek zaradi hude dušne ali telesne stiske »zvezane roke« in je potrebna pomoč sočloveka, v skrajnih primerih pa lahko pomaga samo Usmiljeni Bog. Na primer, ko gre za ostarele, hudo bolne, nemočne ljudi, ko človeku preostane na voljo le molitev, če jo zmore … in končna predanost Božjemu usmiljenju, ki vsakega človeka vodi v večnost – v skladu z Božjim načrtom.

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    LETO DRUŽINE: KRŠČANSKO OZNANILO O DRUŽINI JE VESELA NOVICA – V ČASU PANDEMIJE IN ZBEGANOSTI SMO KRISTJANI POKLICANI BITI PRIČE UPANJA!

    Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so včeraj predstavili leto družine, ki se začenja danes, na praznik sv. Jožefa, in sovpada s peto obletnico izdaje apostolske spodbude Amoris Laetitia. Kardinal Kevin Farrell, prefekt Dikasterija za laike, družino in življenje, ki je tudi nosilec leta družine, je dejal, da predstaviti svetu Božji načrt o družini pomeni vir veselja in upanja. Izpostavil je, da družine potrebujejo pastoralno oskrbo in predanost, ter spregovoril o pastoralni prenovi, ki se nanaša na večje sodelovanje, spremembo miselnosti in formacijo.

    Več o tem na:
    https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2021-03/leto-druzine-krscansko-oznanilo-o-druzini-je-vesela-novica.html

    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas Boga!

  9. Miro says:

    ZANIMIV POGOVOR O MOŠKIH SKRIVNOSTIH – »ZELO LEPO JE, KO FANTJE IN MOŽJE ODKRIJEJO, DA JE MOGOČE GOVORITI O SVOJIH RANAH, STRAHOVIH, ODVISNOSTIH« (Aleteia)

    »Ne vem zakaj, ampak pri sv. Jožefu me nagovarja mirnost. Nikjer ni zapisa, da je bil sv. Jožef miren mož, ampak mene ta svetnik nagovarja s to lastnostjo. V življenju je imel veliko pretresov, velikokrat se je moral seliti, bil je begunec … In za neko moško držo, ki si želi obvladati in nadzorovati pomembne stvari v življenju, je bilo lahko to zelo stresno. Pa si kar predstavljam, da je kljub mnogim vprašanjem, ki jih je imel, ohranil mirnost,« je med drugim povedal Miha Novak, pastoralni asistent v Slovenski vojski.

    Več o drugih moških skrivnostih na:
    https://si.aleteia.org/2021/03/19/zelo-lepo-je-ko-fantje-in-mozje-odkrijejo-da-je-mogoce-govoriti-o-svojih-ranah-strahovih-odvisnostih/

    Sv. Jožef, prijatelj Najsvetejšega Srca, prosi za nas!

  10. Miro says:

    DRUŽINSKI KRIŽEV POT (p. Anton Nadrah)

    2. POSTAJA: JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Zasramovani in ponižani Jezus, po bolečem bičanju in kronanju s trnjem so ti naložili še težki križ. Molče si ga objel ter z njim sprejel vse križe in težave zakonskega in družinskega življenja, da bi vse družine odrešil in posvetil. Že prerok Izaija je zapisal o tebi: »V resnici je nosil naše bolezni, naložil si je naše bolečine.« Jezus, naše pribežališče, vemo, da moramo nositi vsak svoj križ pa tudi križe drug drugemu, kakor nam naroča apostol Pavel: »Nosite bremena drug drugemu in tako boste izpolnili Kristusovo postavo.« Osrečujoče skupno življenje je možno le tedaj, kadar ob spoštovanju drugačnosti drug z drugim potrpimo, si med seboj vedno znova odpuščamo, se trudimo za prijaznost in iz ljubezni drug drugemu služimo.

    Marija, pomoč kristjanov, izprosi nam pri svojem Sinu tistih milosti, ki so potrebne, da bomo vdano nosili bremena drug drugemu in vsak svoj križ.

    Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

    Celoten križev pot na:
    http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/druz%CC%8Cinski-kriz%CC%8Cev-pot-nadrah.pdf

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja