Članki za dušo

Posted on 10. marca, 2020 by Administrator

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.020 Responses to Članki za dušo

← Older Comments
Newer Comments →
  1. Miro says:
    22. marca, 2021 at 15:51

    ŽUPNIK MARTIN GOLOB SPREGOVORIL O KRIŽIH NAŠEGA ŽIVLJENJA (Aleteia)

    Na tiho nedeljo je Martin Golob, župnik v Grosupljem in na Lipoglavu, v pridigi med drugim poudaril: »Človek je mojster tega, da se križu izmika, se ga otepa ali ga prelaga na druge. Jezus tega ne počne.«

    Župnik Martin se je dotaknil tudi sebe: »Veste, ko bom umrl, me Bog ne bo vprašal, kaj in koliko sem pridigal, koliko vlogov sem posnel, ampak ali sem sprejel križ, h kateremu me je Bog poklical, ali sem se izmikal.«

    https://si.aleteia.org/2021/03/21/v-zivo-sveta-masa-z-martinom-golobom-4

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
  2. Miro says:
    22. marca, 2021 at 14:43

    KJER JE USMILJENJE IN OBZIRNOST, TAM NI NE RAZSIPNOSTI NE TRDOSRČNOSTI! (sv. Frančišek Asiški)

    -Kjer je ljubezen in modrost, tam ni strahu in nevednosti. Kjer je potrpežljivost in ponižnost, tam ni pohlepnosti in skoposti.

    -Ko razdajam, prejemam; ko pozabljam nase, samega sebe najdem; ko umiram, vstajam v življenje.

    -Kjer je strah Gospodov, ki varuje njegov dom, tam sovražnik ne najde prostora za vstop. Kjer je usmiljenje in obzirnost, tam ni ne razsipnosti ne trdosrčnosti.

    -Srečen človek, ki bližnjega v njegovi nadležnosti prenaša prav tako, kot bi želel, da bi njega prenašal on.

    -Sveta in čista preprostost premaga vso modrost tega sveta in modrost mesa.

    -Za začetek storite to, kar je potrebno, potem tisto, kar je mogoče, nazadnje boste presenečeni opazili, da delate celo nemogoče.

    (sv. Frančišek Asiški, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

    Odgovori
  3. Hvala says:
    21. marca, 2021 at 14:44

    SITUACIJE V ŽIVLJENJU, KO SE MI ZDI, DA NISEM KRIV-A

    ČAS EPIDEMIJE RAZKRIVA NAŠE ZGREŠENE INVESTICIJE

    Situacije v življenju, ko se mi zdi, da nisem kriv, da se stvari slabo končajo. Težko je sprejeti, če si leta prizadevaš za dobro, rezultata pa ni. Kljub temu da vabimo na svatbo, ni svatbe ne zame ne za bližnje, ljudje so užaljeni, dobro delo pa je onemogočeno ipd. Mislim si, da se podobno lahko počuti dekle ali fant, ki si prizadeva, da bi odnos zaživel, pa odnos vseeno propade. Zdi se, da je nagrada za trud polom. Nihče se ti ne opraviči. Še kriv si. Podobno je, če razpade zakonski odnos ali če vzgoja pripelje do ‘izgubljenih’ sinov. Nazadnje nosiš kazen, da ne moreš na ‘svatbo’, ‘ker nisi imel olja’.

    Ali je olje za svetilke moje prizadevanje ali kaj drugega? Kot kristjan vem, da je za vsem Bog, ženin, ki zamuja in ne prinaša opravičila. Mislim si, da je olje moja vera. Kljub razočaranjem hočem verjeti, da je Bog dober in ne krivičen. Položaj je po človeško gledano polom, vendar je Bog tisti, ki vidi globlje in bolje. S takšnimi situacijami nas Bog izziva, da pomislimo na olje vere, da je On vedno dober in vedno vabi na svatbo. Ne smem se zaganjati v delo, v odnose, ne da bi pustil prostor Bogu, da zamuja, da ne pride oz. se ne opraviči.

    To je že nadaljevanje druge točke: Kako izbirati, kdaj se je potrebno na določene dogodke pripraviti z zalogo in kdaj nekaj narediti s tveganjem. Vedno moram narediti vse in razmišljati, da je Bog tisti, ki vse vodi. Nazadnje sem poklican, da rečem kakor hlapec, ki streže gospodarju: ›Nekoristni služabniki smo; naredili smo, kar smo bili dolžni narediti.‹ (Lk 17,10)

    Gre za neprestano zavest, da smo pravzaprav ves čas služabniki in ne gospodarji življenja. Ne moremo sesti za mizo in pričakovati, da nam bo življenje postreženo. Ne smemo zbirati zase in na zalogo, ves čas moramo biti budni in razmišljati, kaj od nas pričakuje Bog. In prav to nas dela žive. Potem se lotevamo pravih stvari.

    Zdi se, da čas epidemije razkriva prav te naše zgrešene investicije. Kako težko je tistemu, ki mu je delo vse, pa se nikoli ni znal ustaviti, sedaj pa zaradi razmer ali zdravja ne more delati. Kako težko je, če smo razmišljali le o zaslužku, pa je epidemija pobrala vse ipd. Kako težko je, če smo bežali pred drugimi, sedaj pa smo privezani drug na drugega. Veliko je tega, kar življenje prej ali slej prinese. Pravzaprav ničesar ne moremo delati na zalogo, ves čas pa moramo razmišljati, kaj od nas pričakuje Bog.

    Tu pa je že tretji odgovor. Življenje ni v tem, da se vrtimo okrog sebe, ampak da služimo Bogu in tistim, ki nam jih Bog postavlja na pot. Olje sta nazadnje vera, ki se kaže v služenju. Še več, je veselje nad služenjem in Ženinom. Življenje ni v pričakovanju, da bomo praznovali na tuj račun, ampak v veselem služenju na svatbi, ki jo vsem pripravlja Ženin.

    http://www.mirenski-grad.si/n32-svetilke-svetijo-zaradi-olja-zakaj-pa-clovek

    Odgovori
  4. Miro says:
    21. marca, 2021 at 12:26

    DRUŽINSKI KRIŽEV POT (p. Anton Nadrah)

    4. POSTAJA: JEZUS SREČA SVOJO MATER

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus, Božji in Marijin Sin, tvoje srečanje z Materjo Marijo je bilo srečanje dveh najsvetejših Src, ki se neizmerno ljubita. Koliko srečanj je bilo v življenju med vama, a takšnega, tako bolečega, še ne! V zakonu in družini gre za neprestana srečevanja: osrečujoča in boleča, površinska in globoka, iz ljubezni pa tudi brez nje. Ni mogoče živeti drug brez drugega in tudi ne drug mimo drugega. »Gospod blagoslavlja le tam, kjer je sloga,« molimo v psalmu. Gospod Jezus, ti si za svetost družin toliko trpel, naj tvoje trpljenje obrodi obilne sadove svetosti. Zakonci naj bodo zvesti privolitvi, ki so jo dali pri sklenitvi zakona. Tako bodo zvesti v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju ter se bodo ljubili in spoštovali vse dni svojega življenja. Mladi naj bodo vedno v prijateljstvu s teboj in s tvojo Materjo, da jih bosta vidva obvarovala pred stranpotmi.

    Marija, Mati in kraljica družine, ti si Mati popolne ljubezni. Vodi družine k svojemu Sinu in k njegovi ljubezni.

    Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

    Celoten križev pot na:
    http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/druz%CC%8Cinski-kriz%CC%8Cev-pot-nadrah.pdf

    Odgovori
  5. Hvala says:
    21. marca, 2021 at 10:01

    SPREJETI KRIŽ

    V tem, da je vsako trpljenje hitro krivica, se kristjani prav nič ne razlikujemo od nekristjanov. Zato smo tako glasni, če nas v medijih kaj ‘skrtačijo’, nam naprtijo resnične ali izmišljene zlorabe. Že naš odziv kaže, da razumemo vero, kakor apostol Peter pred vstajenjem: biti kristjan pomeni, da nas bo Bog imel rad in bo šlo vse, kot je prav, tj. lepo, brez bolečine in zapletov. A Jezus jasno pove, da brez trpljenje ne bo šlo. Križ je zunanje znamenje kristjana, a ne le znamenje, je tudi orodje, s katerim more slediti svojemu učitelju.

    Križ prinaša polnost, brez križa se prav tisto, kar iščemo, izgubi.

    Hoditi, ne stati. Jasno je, da je lažje reči, da sem na cilju, kar pomeni, da mi ni potrebno iti naprej. Napor je v tem, da moram vedno znova vstati, bodisi ob padcu, bodisi od počitka. Človeška narava nas vleče k ugodju, užitku in počitku. Veliko lažje se umirimo, če je vse končano, kot če moramo vedno imeti v mislih, da moram iti naprej. A pravi mir je v tem, da sprejemamo križ hoje za Jezusom in se v tem umirimo.

    Razmišljati, ne spati. Čisto zadosti nam je, če se čez dan ukvarjamo s tistim, kar delamo. Zakaj bi razmišljali, kje so naši bližnji, kje smo v odnosu do njih, kje je Bog ipd. Veliko lažje se zamotimo z novicami in praznim klepetom, kot da bi se ustavljali ob sebi in misli ter doživljanja sproti urejali. Tudi to je križ, križ polnega življenja v hoji za Jezusom. Je napor, ki prinaša veselje, a odločiti se moramo zanj vedno znova. Umirati moramo skušnjavam ‘izklapljanja’ in ugodja.

    Biti zvest resnici, ne ugajati. Lepo je, če se razumemo, a če se ne, je bolje, da se naredimo gluhe in slepe in ne ‘kompliciramo’. Nasmehnemo se in delamo po svoje. Ne razpravljamo o tem, kaj je resnično in dobro, ampak konflikte pometamo pod preprogo. Malo si ugajamo, malo se skrivamo, pa gre nevihta mimo. Križ je biti zvest resnici: radikalno, brezkompromisno, do konca, tudi do tveganja obsodbe in ‘izobčenja’. A Jezus je radikalen. Hoje za njim ni, če resnici nismo zvesti.

    Tvegati čudaštvo, ne bežati. Če smo dosledni, bomo pogosto čudni. Čudni zato, ker se bomo ustavljali pri stvareh, ki so za druge brezpredmetne, nepomembne. Čudni zato, ker ne bomo sposobni urediti odnosov ‘bolj elegantno’, tako kot jih ureja ves svet. Malo se zlažeš, malo prikrivaš, malo ugajaš, malo blefiraš in se greš diplomacijo, pa prideš ceneje skozi. In spet smo pri križu in hoji za Jezusom, ki ne pozna kompromisov in izbiranja lažje poti.

    Hoditi za Jezusom pomeni iti po poti križa: preizkušenj, tveganj in hoje po strmi in ozki poti v življenje. Splača se, a je naporno. Jezus želi, da ne nasedamo lažni logiki užitka, ki jo vodi satan sam. Vabi nas po poti križa, kjer nas vztrajno čaka.

    Kaj Božja beseda naroča vernim ženam?

    “Žene, bodite podrejene svojim možem. Tako bodo tisti, ki niso pokorni besedi [Božji besedi], pridobljeni že po vedênju [obnašanju] svojih žena, brez besede, ker bodo opazovali vaše strahospoštljivo [spoštljivo, bogaboječe], čisto življenje. Vaš okras naj bo … skriti človek srca v nepropadljivosti krotkega in tihega duha, ki je dragocen v Božjih očeh.” (1 Pt 3,1-4)

    Prva naloga žene je podrejenost svojim možem. Tu se predpostavljajo dobronamerni, dobrosrčni možje. Poslušnost žene možu, ki temelji na zaupanju v njegovo dobronamernost, je za moža “duševna hrana” (Aleteia, Mirenski grad)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Če si v življenju delamo neke utvare in pričakujemo tudi v zakonu z zakoncem samo “gladko” pot, je naivno. Jezus je pokazal pot, ta pot je strma, posuta s trnjem, tako pot je prehodil tudi On na tem svetu.

    V vsakem stanu, v katerega je Jezus poklical človeka, je potrebno vztrajati in hoditi tesno z Jezusom po življenjski poti. SKRIVNOST ŽIVLJENJA NAM BO DANO RAZUMETI LE SKOZI KRIŽ.

    V današnjem modernem svetu, času hitrega življenja brez obzira na sočloveka je posebej poudarjeno, da je potrebno vsako trpljenje zatreti, že v kali bi rekli in se mu poponoma izogniti.
    To je dejansko popolno brcanje v temo, ki ne prinaša sreče in zadovoljstva človeku. Ljudi naredi med drugim tudi čustvene invalide.

    S sozakoncem je res potrebno imeti potrpljenje prav tako s potomci v zakonu, sosedi itd….Danes je moderni čas, da ko pride problem, je najlepše izogniti se temu soočenju in oditi. S tem pa se pozablja, koliko ljudi bo prizadetih za zmeraj zaradi nepotrpežljivosti. Pri Bogu je vse mogoče , Njemu ni nič nemogoče, ZAKAJ SE MU NE PREDATI IN GA PROSITI ZA POMOČ?

    Jezusa se nekateri ne oklepajo, ne iščejo pomoči, kajti pot, ki jo On kaže ni lahka.

    Odgovori
  6. Miro says:
    21. marca, 2021 at 9:33

    ČE PŠENIČNO ZRNO UMRE, OBRODI OBILO SADU – SIN ČLOVEKOV MORA BITI POVZDIGNJEN – ČAS JEZUSOVEGA PONIŽANJA IN ZMAGE

    BOŽJA BESEDA: Med tistimi, ki so na praznik prišli počastit Boga, je bilo tudi nekaj Grkov. Ti so stopili k Filipu, ki je bil iz Betsajde v Galileji, in ga prosili: »Gospod, radi bi videli Jezusa.« Filip je šel in to povedal Andreju. Andrej in Filip pa sta stopila k Jezusu in mu to povedala. Jezus jima je odgovoril: »Prišla je ura, da se Sin človekov poveliča. Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu. Kdor ima rad svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa sovraži svoje življenje na tem svetu, ga bo ohranil za večno življenje. Če kdo hoče meni služiti, naj hodi za menoj, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik. Če kdo meni služi, ga bo počastil Oče.«

    »Zdaj je moja duša vznemirjena. In kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Zavoljo tega sem vendar prišel v to uro. Oče, poveličaj svoje ime!« Tedaj je prišel glas iz nebes: »Poveličal sem ga in ga bom spet poveličal.« Množica, ki je stala zraven in to slišala, je govorila: »Zagrmelo je.« Drugi pa so govorili: »Angel mu je govoril.« Jezus je odgovoril in rekel: »Ta glas ni nastal zaradi mene, ampak zaradi vas. Zdaj je sodba nad tem svetom, zdaj bo vladar tega sveta izgnan ven, in ko bom povzdignjen z zemlje, bom vse pritegnil k sebi.« To pa je rekel, da je označil, kakšne smrti bo umrl. (Jn 12,20-33)

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+12%2C20-33&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    »Resnično, resnično, povem vam: Če pšenično zrno ne pade v zemljo in ne umre, ostane sámo; če pa umre, obrodi obilo sadu.« (Jn 12,24)

    Duhovna misel: Jezus s prispodobo pšeničnega zrna pojasni nujnost svoje smrti. Kakor zrno, ki umrje v zemlji, obrodi v klasju, iz katerega zraste obilo zrn, tako bo njegova smrt odrešenje za obilo ljudi. Ta čas je zdaj prišel. Izraz »prišla je ura« pomeni, da je prišel paradoksalni trenutek, ko bodo njegovi sovražniki mislili, da je zlomljen, v resnici pa bo prav v tem trenutku vse pritegnil k sebi. »Ura« je čas Jezusovega ponižanja in zmage (odlomek iz knjige Razloženi evangeliji, France Rozman).

    Prosimo Gospoda, naj nam pomaga pri poglabljanju v skrivnosti Njegovega življenja, trpljenja, smrti in vstajenja od mrtvih. Molimo za trpeče sestre in brate (glej prošnje v rubriki Prosim za molitev), da bodo duhovno moč za premagovanje življenjskih stisk črpali v premišljevanju Gospodovega križevega pota, ki nam prinaša ozdravljenje in odrešenje. Zgodi se Božja volja!

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

    Odgovori
  7. Miro says:
    21. marca, 2021 at 8:02

    SEDEM NASVETOV PAPEŽA FRANČIŠKA ZA LJUBEZEN MED ZAKONCEMA (Aleteia)

    Po splošnih avdiencah si papež Frančišek dejansko vzame veliko časa in prisluhne mladim poročenim parom, spodbuja njihove sanje in jim daje upanja polne nasvete, kako lahko poiščejo rešitve, ko se v zakonu pojavijo težave.

    Papež si želi, da bi pari ljubezen konkretno živeli v vsakdanjem življenju. Zvesta in trdna ljubezen je kruh za družino. »Za zakon si moramo prizadevati vsak dan. Kakor obrtnik ali zlatar vsak dan izpopolnjujeta svoj izdelek, tako mož in žena drug iz drugega delata bolj moža in bolj ženo. Skupaj morata rasti v svoji človečnosti, kot mož in žena.« (Splošna avdienca, 14. februar 2015).

    https://si.aleteia.org/2020/05/28/7-nasvetov-papeza-franciska-za-ljubezen-med-zakoncema

    Večkrat se poglabljajmo v čudovito HVALNICO LJUBEZNI, ki jo je zapisal apostol Pavel.

    »Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem postal brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. In ko bi razdal vse svoje imetje, da bi nahranil lačne, in ko bi izročil svoje telo, da bi zgorel, ljubezni pa bi ne imel, mi nič ne koristi. Ljubezen je potrpežljiva, dobrotljiva je ljubezen, ni nevoščljiva, ljubezen se ne ponaša, se ne napihuje, ni brezobzirna, ne išče svojega, ne da se razdražiti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaša, vse veruje, vse upa, vse prestane. Ljubezen nikoli ne mine.« (1 Kor 13, 1-8)

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori
  8. Miro says:
    21. marca, 2021 at 7:24

    ZAHVALIM TE, OČE, ZA TO, KAR IMAM, / KAR SEM IN KAR UPAM, KAR VEM IN KAR ZNAM … (Ivan Pregelj)

    – Če bi še enkrat v sebi in drugih obuditi mogel tisto otroško žalost velikega tedna, žalost oči in src ob božjem grobu: »Bog je umrl!« Če bi obuditi mogel sveto otroško usmiljenje, ki se čudi, kako neki more sonce sijati, ko Bog v grobu spi.

    – V neskončnost raztegnil je sence večer, / v brezmejnost razgibal je klasja nemir. / In je večernica obraz na nebu Njegov. / Oh, Oče, daj mi, daj priti k Tebi – domov.

    – Dejal bom, da le tisti v smrti trpi, ki je svoje življenje na svetu ubil, da dozorelo ni in odpadlo kot zrel sad.

    – Zahvalim Te, Oče, za to, kar imam, / kar sem in kar upam, kar vem in kar znam. / Zahvalim Te za svoje skrbi, / za kruh vsakdanji in pokoj noči.

    – Duha oprosti mi vezi / in mladih me otmi strasti, / naj v delu za Te duh moj ves / se prenovi.

    (Ivan Pregelj, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori
  9. Miro says:
    20. marca, 2021 at 12:22

    DRUŽINSKI KRIŽEV POT (p. Anton Nadrah)

    3. POSTAJA: JEZUS PADE PRVIČ POD KRIŽEM

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus, neskončna dobrota, križ je bil pretežak, ti pa si bil do konca izmučen, zato si padel, padel iz ljubezni do nas. Tudi družine doživljajo padce, ko pridejo različne nesreče, bolezni, neuspehi, smrt in druge težke preizkušnje. Nekatere živijo v nevzdržnih gmotnih razmerah. Ob vsem tem človek kaj lahko izgubi pogum in upanje ter se ne more potolažiti. Dobri Gospod, takrat ko bo najhuje, pomagaj družinam, da ne bodo izgubile poguma in upanja. Naj jih krepijo besede Svetega pisma: »Kdor zaupa v Gospoda, je kakor gora Sion: se ne gane, ostane na veke.« Spodbudi nas, da bomo družinam v stiski radi priskočili na pomoč. Ko pomagamo njim, pomagamo tudi tebi. Kadar bo nam samim težko in bomo padli pod križem, nas okrepi, da bomo odločno vstali in s tvojo pomočjo hodili naprej.

    Marija, Mati Božje milosti, izprosi družinam milost, da bodo vedno premagale vse težave in šle pogumno za tvojim Sinom po poti križa in vstajenja.

    Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

    Celoten križev pot na:
    http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/druz%CC%8Cinski-kriz%CC%8Cev-pot-nadrah.pdf

    Odgovori
  10. Miro says:
    20. marca, 2021 at 9:41

    PAPEŽ FRANČIŠEK: PODPRIMO DRUŽINO! – ZAKONCA SITER PREJELA PAPEŠKO PRIZNANJE

    Vstopili smo v leto družine. Papež nas vabi, naj nanjo pogledamo v njenem resničnem življenju, da ji bomo lahko stali ob strani in jo spremljali v različnih obdobjih življenja. To konkretno že delajo člani društva Družina in življenje, katerih ustanovitelja zakonca Siter sta včeraj prejela papeško priznanje. Pri sv. Jožefu v Ljubljani pa so se sinoči zbrali predstavniki različnih skupin, ki v Cerkvi na Slovenskem delujejo v dobro družine.

    https://radio.ognjisce.si/sl/236/novice/32994/papez-podprimo-druzino.htm

    Odgovori
← Older Comments
Newer Comments →

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja