Članki za dušo

15.020 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   25. marca, 2021 at 16:57

   SO HVALEŽNI LJUDJE SREČNEJŠI? DRI KOT PRIBITO! (Družina)

   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/58-45-Aktualno-2

   Odgovori
   • Hvala says:

     25. marca, 2021 at 16:58

     Popravek pravilno je: DRŽI KOT PRIBITO

     Odgovori
2. Hvala says:

   25. marca, 2021 at 16:49

   POMEN HVALEŽNOSTI V ČASU EPIDEMIJE IN IZOLACIJE Andreja Petrovčič, mag. psih.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Čeprav je bila hvaležnost prepoznana kot pomembna že v antičnih filozofijah in kulturah (v
   rimski kulturi je npr. Ciceron hvaležnost imenoval kot “mati” vseh čustev), pa je področje
   (nevropsiholoških) raziskav postala šele v zadnjih dveh desetletjih (Emmons in McCullough,
   2004).
   Hvaležnost je opredeljena kot pozitiven čustveni odziv, ki ga zaznavamo ob dajanju ali
   prejemanju koristi oz. prispevka (Emmons in McCullough, 2004), v pozitivni psihologiji pa s
   hvaležnostjo označujemo posameznikov način priznavanja dobrih stvari v življenju. Izhaja iz
   spoznanja, da določeno dobro v našem življenju izhaja iz nečesa zunaj nas in našega nadzora
   (Inštitut za razvoj človeških virov, b.d.).
   Hvaležnost je lahko le gesta ali nekaj prijaznih besed, ki jih damo ali prejmemo. Kljub
   preprostosti pa vpliva na naše celotno biološko delovanje – zlasti možgane in živčni sistem.
   Učinek hvaležnosti na možgane je dolgotrajen in pomembno vpliva tudi na telesne funkcije in
   psihološka stanja, kot so stres, tesnoba in depresija (Chowdhury, 2020), zaradi česar igra
   pomembno vlogo tudi v času epidemije in izolacije.
   Izražanje hvaležnosti sproža pozitivna čustva, predvsem srečo ter vpliva na duševno in fizično
   počutje. Raziskovalci so v zadnjih nekaj desetletjih potrdili povezavo med hvaležnostjo in
   dobrim počutjem.
   Pisanje dnevnika hvaležnosti je povezano z nižjo stopnjo stresa (McCraty idr., 1998). McCraty
   in sodelavci (1998) so v eni izmed svojih raziskav ugotovili, da so udeleženci, ki so bili hvaležni,
   pokazali izrazito znižanje ravni kortizola (stresnega hormona). Izkazovali so boljše delovanje
   srca in so bili bolj odporni na čustvene težave in negativne izkušnje. Z zmanjšanjem stresnih
   hormonov in upravljanjem funkcij avtonomnega živčnega sistema hvaležnost bistveno
   zmanjša tudi simptome depresije in tesnobe. Občutki hvaležnosti so povezani z večjo
   aktivnostjo mesta v možganih, ki je odgovorno za upravljanje negativnih čustev, kot so krivda,
   sram in nasilje (Chowdhury, 2020). Hvaležnost je povezana tudi z boljšo kakovostjo spanja
   (Zahn idr., 2009). Študije so pokazale, da sprejemanje in izkazovanje preprostih dejanj
   hvaležnosti aktivira hipotalamus (področje v možganih, ki je v širšem pomenu zadolženo za
   homeostazo v našem telesu), ki nadzoruje tudi življenjsko pomemben spanec. Hipotalamična
   regulacija, ki jo sproži hvaležnost, nam pomaga, da vsak dan globlje in bolj zdravo zaspimo in
   se zjutraj zbudimo osveženi ter energični (Zahn idr., 2009). Tudi dr. Emmons (v: Chowdhury,
   2020) je v svojih študijah o učinkih hvaležnosti na duševno zdravje pokazal, da praksa
   hvaležnosti znatno zmanjšuje srčne bolezni, vnetja in nevrodegeneracije. Dnevniki in druge
   prakse hvaležnosti lahko pomagajo posameznikom v boju z depresijo, tesnobo in izgorelostjo,
   pomagajo ljudem pri težavah z nespečnostjo, zlorabo snovi in motnjami hranjenja. Dodaja še,
   da pisanje pisem hvaležnosti prinaša upanje in vzbuja pozitivnost tudi pri samomorilnih
   posameznikih in tistih, ki se borijo z neozdravljivimi boleznimi. Hvaležnost izboljšuje tudi
   medosebne odnose (Gordon, 2012). Študije kažejo, da so partnerji, ki so pogosto izražali
   hvaležnost drug drugemu, ohranili medsebojno zaupanje v odnosu, zvestobo ter dolgo srečno
   zvezo (Chowdhury, 2020). Seligman in sodelavci (2005) dodajajo, da je hvaležnost povezana z
   grajenjem čustvenega zavedanja (Seligman idr., 2005), nekatere študije pa potrjujejo tudi
   povezavo med hvaležnostjo in osamljenostjo, in sicer hvaležnost prispeva k zmanjšanju
   občutka osamljenosti (Caputo, 2015, Feng, 2011).
   Ena najbolj enostavnih in priljubljenih vaj je dnevnik hvaležnosti. Namen vaje je razmisliti o
   preteklem dnevu ali tednu in si spomniti 3-5 stvari, za katere ste še posebej hvaležni. Na ta
   način se osredotočite na vse dobre stvari, ki so se vam zgodile v določenem času. Usmerjanje
   pozornosti na stvari, za katere ste hvaležni, postane s prakso vedno lažje. Kako pogosto je
   primerno prakticirati omenjeno tehniko? Predlogi so različni – nekateri menijo, da lahko vsak
   dan, drugi pa predlagajo izvajanje enkrat na teden. Njihov argument proti vsakodnevnemu
   izvajanju je ta, da lahko pisanje dnevnika hvaležnosti postane dolgočasno in prisilno.
   Pomembno je namreč, da dnevnik hvaležnosti ostane praksa, ki jo želite početi in ne
   obveznost, ki jo morate (Oppland, 2020).
   Zaključimo lahko, da je hvaležnost priročna in časovno ekonomična intervenca ter da že
   preproste prakse, kot so npr. pisanje dnevnika hvaležnosti, pohvala sebi ali pošiljanje majhnih
   pohval drugim, lahko izboljšajo naše razpoloženje (Chowdhury, 2020).

   http://www.dps.si/wp-content/uploads/2020/04/Pomen-hvale%C5%BEnosti-Petrov%C4%8Di%C4%8D-Andreja.pdf

   Odgovori
3. Janez says:

   25. marca, 2021 at 16:16

   Papež Frančišek o Božjem kraljestvu

   Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta
   Jezus je najprej odgovoril, da njegovo kraljestvo »ni od tega sveta« (v. 36). Potem pa je potrdil: »Ti praviš: Kralj sem« (v. 37). Iz vsega Jezusovega življenja je razvidno, da On nima političnih ambicij. Spomnimo se, da je bila po pomnožitvi kruha množica navdušena nad čudežem in ga je hotela razglasiti za kralja, da bi vrgla rimsko oblast in vzpostavila izraelsko kraljestvo. Toda za Jezusa je kraljestvo nekaj drugega, ki se prav gotovo ne udejanji z uporom, nasiljem in močjo orožja. Zato se je sam umaknil na goro, da bi molil (prim. Jn 6,5-15). Sedaj, ko odgovarja Pilatu, mu da vedeti, da se njegovi učenci niso bojevali in ga branili. Pravi: »Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.«

   Božje kraljestvo je utemeljeno na ljubezni
   Jezus hoče dati razumeti, da je nad politično oblastjo še ena druga veliko večja in se je ne doseže s človeškimi sredstvi. On je prišel na zemljo, da bi izvajal to oblast, ki je ljubezen in bi pričeval za resnico (prim. v. 37). Gre za božansko resnico, ki je dejansko osrednje sporočilo evangelija: »Bog je ljubezen« (1Jn 4,8) in hoče vzpostaviti na svetu svoje kraljestvo ljubezni, pravičnosti in miru. Jezus je kralj tega kraljestva, ki se razteza vse do konca časov. Zgodovina nas uči, da so kraljestva, utemeljena na moči orožja in goljufije, krhka in prej ali slej razpadejo. Toda Božje kraljestvo pa je utemeljeno na ljubezni ter se zakorenini v srce. Božje kraljestvo se zakorenini v srce in tistemu, ki ga sprejme, podeli mir, svobodo in polnost življenja. Vsi mi hočemo mir, vsi mi hočemo svobodo, vsi mi hočemo polnost. Kako se to stori? Pusti, da se Božja ljubezen, Božje kraljestvo, Jezusova ljubezen ukorenini v tvojem srcu in imel boš mir, imel boš svobodo in imel boš polnost. Toda ne smemo pozabiti, da Jezusovo kraljestvo ni od tega sveta. On bo lahko dal novi smisel našemu življenju, ki je včasih postavljeno na težko preizkušnjo tudi zaradi naših napak ter naših grehov, vendar samo pod pogojem, da ne sledimo logikam tega sveta in njegovim »kraljem«.

   Kaj je nebeško kraljestvo?
   Jezus se ne trudi, da bi to razložil. Oznanja ga od začetka svojega evangelija. ‘Nebeško kraljestvo je blizu.’ Tudi danes je blizu. Vendar ga nikoli naravnost ne pokaže, temveč posredno preko delovanja gospodarja, kralja, desetih devic… Preko prilik in primer nam pusti, da ga zaslutimo. Pokaže pa na učinke, da je nebeško kraljestvo sposobno spremeniti svet; kot kvas, ki je skrit v testu, kot majhno in ponižno gorčično seme, ki pa postane veliko kot drevo. Po dveh prilikah, o katerih želimo razmišljati, lahko razumemo, da je Božje kraljestvo navzoče v Jezusu osebno. On je skriti zaklad in dragoceni biser. Razumljivo je kmetovo in trgovčevo veselje: našla sta! To je veselje vsakega od nas, ko odkrijemo Jezusovo bližino in navzočnost v našem življenju. To je navzočnost, ki spreminja bivanje in nas odpira za potrebe bratov. To je navzočnost, ki nas vabi sprejeti vsako drugo navzočnost, tudi tisto od tujca in begunca. Je sprejemajoča navzočnost, vesela navzočnost, rodovitna navzočnost. Tako je kraljestvo v nas.

   Kako najti Božje kraljestvo?
   Vi bi me lahko vprašali; lahko bi me kdo vprašal: ‘Toda oče, kako najti Božje kraljestvo?’ Vsak od nas ima posebno pot. Vsakdo ima v življenju svojo pot. Za nekoga je srečanje z Jezusom dolgo pričakovano, želeno in iskano, kakor je predstavljeno v priliki o trgovcu, ki kroži po svetu, da bi našel nekaj vrednega. Drugim se zgodi nenadoma, skoraj po naključju, kakor v priliki o kmetu. To nas spominja, da se Bog vsekakor pusti srečati, saj je on tisti, ki se prvi želi srečati z nami in je prvi, ki išče, da bi nas srečal. Prišel je namreč, da bi bil ‘Bog z nami’. In Jezus je med nami, danes je tu. On je namreč rekel: ‘Kadar ste zbrani v mojem imenu, sem jaz med vami.’ Gospod je tukaj, je z nami, je med nami. On je, ki nas išče in se pusti najti tudi tistemu, ki ga ne išče. On je, ki nas išče in se pusti najti. Včasih se pusti najti na nenavadnih krajih in v nepričakovanih trenutkih. Ko pa najdemo Jezusa, smo očarani, prevzeti in z veseljem opustimo naš običajen, včasih pust in brezvoljen način življenja, da objamemo evangelij in se pustimo voditi novi logiki ljubezni ter ponižnemu in nesebičnemu služenju.

   Papež Frančišek

   Božje kraljestvo je tu in naj vedno ostane med nami
   Kadar se ljudje med seboj imajo radi, se razumejo in se ljubijo,
   ko se spoštujejo, so strpni, si odpuščajo in se vzajemno osrečujejo,
   kadar ljudje medseboj prijazno govorijo, se poslušajo in slišijo,
   kadar se ljudje medsebojno učijo in drug drugega dobronamerno opozarjajo na napake,
   kadar se medsebojno spodbujajo in si pomagajo k pravičnemu in pobožnemu življenju,
   kadar v stiskah in preizkušnjah molijo k Bogu za druge in zase za pomoč in navdih,
   kadar se med seboj podajo roke in se objamejo,
   kadar se ljudje radi družijo, pojejo in z veseljem proslavljajo naše Odrešenja,
   kadar ljudje ustvarajo pogoje in možnosti za Božji Mir, Dobroto in Usmiljenje med seboj,
   kadar so ljudje veseli in radostni z odnosom, besedo, krščanskim zgledom in ljubeznivim pogledom,
   kadar se ljudje zavzemajo za dobroto v velikih in malih stvareh,
   ko ljudje opazijo stisko lačnih, ubogih in zapuščenih tako, da jim pomagajo,
   kadar se ljudje darujejo ljubezen, nasmeh, srečo, ubranost, dobro voljo, sočutje, človečnost za vse ljudi,
   tedaj je tu in bo vedno ostalo med nami Božje Kraljestvo.
   Ker smo ga z Božjo pomočjo in njegovim blagoslovom ljudje takega želeli in naredili med seboj.
   Kadar nam Vera in molitev ter zakramenti dejavno pomagajo tako, da smo dobri ljudje in kristjani,
   da si radi vedno pomagamo in služimo drug drugemu,
   da spolnjujemo Božjo Voljo in Jezusov Evangelij Bogu v Čast in Veselje,
   ko bo na Zemlji zavladal Božji Mir, Dobrota, Ljubezen ter Usmiljenje,
   tedaj bo Božje kraljestvo lahko že tu med nami zdaj in za vekomaj
   ter ob koncu slednjih dni tudi za pravične v Nebeški Domovini.
   Gospod pridi in ostani z Nami vse dni,
   Pomagaj nam, da bomo spolnjevali Božjo Voljo in Živeli kot Jezus naš Odrešenik.

   Prirejeno in dopolnjeno po Prihajam k Tebi, molitve in premišljevanja, kapucini 1995.

   Odgovori
   • Miro says:

     26. marca, 2021 at 13:51

     Spoštovani g. Janez, zaradi točnosti pri objavah prispevkov vljudno prosim za navedbo, kdaj oziroma ob katerih priložnostih (v katerem nagovoru) je papež Frančišek podal navedena razmišljanja. Že vnaprej hvala za dopolnitev.

     Odgovori
     • Administrator says:

       26. marca, 2021 at 17:24

       Čeprav gospod Janez ni navedel vira, jaz sem ga našel tu:
       http://www.mirenski-grad.si/jezus-kristus-kralj-vesoljstva

       Odgovori
       • Miro says:

         26. marca, 2021 at 19:34

         Hvala za navedbo tega vira. Je pa v zvezi z zgoraj objavljenim prispevkom še en vir, in sicer:

         http://www.mirenski-grad.si/en/node/2216

         Tu je razlaga papeža Frančiška: »Kaj je nebeško kraljestvo?« in »Kako najti Božje kraljestvo?« Ta dva dela sta dobro zajeta v omenjenem prispevku. Manjka pa še papeževo pojasnilo: »Kaj storiti, da bi imeli Božje kraljestvo?«, kar je tudi zelo pomembno.

         Odgovori
         • Hvala says:

           26. marca, 2021 at 20:15

           Mogoče je bilo mišljeno to:

           Kaj storiti, da bi imeli Božje kraljestvo?
           Glede tega je Jezus zelo jasen, saj ne zadostuje navdušenje, veselje nad odkritim. Potrebno je namreč bolj ceniti dragocen biser kraljestva, kakor katero koli zemeljsko dobrino, potrebno je postaviti Boga v svojem življenju na prvo mesto, ga imeti rajši od vsega. Dati prvo mesto Bogu pomeni, imeti pogum reči ‘ne’ zlu, ‘ne’ nasilju, ‘ne’ oblastnosti, da bi živeli življenje v služenju drugim, iskreno in za skupno dobro. Ko nekdo odkrije Boga, resničen zaklad, opusti sebičen način življenja in si začne prizadevati, da bi z drugimi delil karitativno ljubezen, ki prihaja od Boga. Kdor postane Božji prijatelj, ima rad brate in sestre, si prizadeva ohranjati njihovo življenje in zdravje tudi tako, da spoštuje okolje in naravo. Vem, da trpite zaradi tega. Danes, ko sem prišel, se mi je eden od vas približal ter rekel: ‘Oče, dajte nam upanje.’ Toda jaz vam ne morem dati upanja. Lahko pa vam rečem, da kjer je Jezus, tam je upanje, kjer je Jezus, se bratje imajo radi in si prizadevajo ohranjati njihova življenja, njihovo zdravje in sicer tudi tako, da varujejo okolje in naravo. In to Jezusovo upanje je tisto, ki nikoli ne razočara.
           http://www.mirenski-grad.si/en/node/2216
4. Hvala says:

   25. marca, 2021 at 16:13

   KAKO ŽIVIMO ČISTO ZAUPANJE V BOGA
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Papež Frančišek v knjigi -Odprt um, verujoče srce piše med drugim tudi kdaj človek ŽIVI ČISTO ZAUPANJE V BOGA.

   Takole pravi: NA PODTALEN NAČIN IŠČEMO SVOJE UPANJE ZUNAJ OBMOČJA PORAZA IN GA ZATO NE IŠČEMO V BOGU.
   ČISTO ZAUPANJE V BOGA ŽIVIMO TEDAJ, KO SE SPUSTIMO-KAKOR V JEZUSOVEM PRIMERU-NA DNO PORAZA (KI JE VEČ KOT POMANJKANJE MOŽNOSTI ZA IZHOD, ZA REŠITEV , KI JE POZITIVNA POTRDITEV, DA IZHODA NI VEČ, DA SE JE STVAR KONČALA).

   Jezus je s sramoto javnega linča izgubil vsako človeško možnost rešitve: to je njegov poraz .

   In do te točke je lahko prišel zato, ker je bilo zanj bolj kot vse drugo pomembno to, da ustreza tipu osebe, kot je Oče želel zanj ;
   IZPOLNJEVATI TOREJ OČETOVO VOLJO: MOJA HRANA JE , DA URESNIĆIM VOLJO TISTEGA, KI ME JE POSLAL, IN DOKONČAN MJEGOVO DELO (Jn 4,34).

   Jezus pa v svoji smrti sprejme in izpolni vse poraze iz zgodovine odrešenja. ZDAJ OBSTAJA ENA SAMA REŠITEV: BOŽJA REŠITEV , V TEM PRIMERU JE TO VSTAJENJE KOT REVOLUCIONARNI FERMENT.

   To za kristjana pomeni, da mora v svoje vsakdanje življenje vcepiti prepričanje, da je Jezus živ med nami. Sicer je njegovo krščanstvo navidezen poraz. : KER ZAMETUJE ZGRAŽANJE VZBUJAJOČI PORAZ KRIŽA, POPOLNO IZNIČENJE BREZ ČLOVEŠKEGA UPANJA, KER NE “UPA PROTI UPANJU”, njegovo življenje obiskuje zapuščene kraje bolj sprejemljivega poraza, ki zmore elegantno sobivati s splošno sprejetimi vrednotami; gre za poraz religije brez ljubečega odnosa, ker ji preprosto manjka maziljenje pobožnega odnosa: vstalega Jezusa Kristusa. Živega med nami.

   Jezus sam je vnaprej povedal tako : KDOR NAMREČ HOČE REŠITI SVOJE ŽIVLJENJE, GA BO IZGUBIL; KDOR PA IZGUBI SVOJE ŽIVLJENJE ZARADI MENE IN ZARADI EVANGELIJA, GA BO REŠIL (Mr 8,35, Lk 9,24),

   Značilen poraz načrta odrešenja se je nakazoval že-sicer razdrobljeno in manj silno-v dejanju izhoda iz Egipta in v prilastitvi obljubljene dežele.

   Mojzes , na primer, doživlja poraz, ko se znajde na obali morja, sredi neenotnega ljudstva in z Egipčani za hrbtom. NI MU PREOSTALO VELIKO REŠITEV: ALI SE PREDA EGIPČANOM ALI POSKUŠA Z NJIMI SKLENITI DOGOVOR, ALI SI VZAME ŽIVLJENJE ALI PA ZAUPA V BOGA. Stavil je na to zadnje ; BOG SE IZJAŽE PRISOTNEGA V KORENITI NEMOČI ČLOVEŠKIH ZMOŽNOSTI. ENAKO SE ZGODI, KO LJUDSTVO GODRNJA IN PROSI VODE , MESA ITD, BOG DOPUŠČA DO KONCA OKUSITI ČLOVEŠKO NEMOČ, NATO PA TAKOJ POSREDUJE.

   Odgovori
   • Hvala says:

     25. marca, 2021 at 16:35

     Tudi sama povem, da resnično čisto zaupanje v Boga lahko živi človek le takrat, kadar nima na svetu nobenega izhoda iz svoje stiske več, ko je Bog zaprl vsa vrata; takrat se človek lahko popolnoma preda Gospodu in živi pravo zaupanje v Njega, če se za to odloči.

     Dokler pa človek gleda, pa čeprav vidi samo kanček rešitve po njegovi človeški zamisli, ni popolno zaupanje, kajti njegove človeške misli bodo še vedno begale po človeški rešitvi , ne po Božji, to pa zato, ker rešitve po človeško niso povezane s mogoče HUDIMI ODPOVEDMI IN ŽRTVAMI IN TRPLJENJEM. Človek vedno želi izbrati lažjo pot, BREZ TRPLJENJA ALI PA ČIMMANJ , BREZ ODPOVEDI.

     Odgovori
5. Miro says:

   25. marca, 2021 at 14:54

   NA DANAŠNJI PRAZNIK GOSPODOVEGA OZNANJENJA PRAZNUJEMO OBISK NADANGELA GABRIJELA PRI DEVICI MARIJI V NAZARETU – PO MARIJINEM MATERINSTVU JE POSVEČENO MATERINSTVO VSEH MATER SVETA, ZATO NA DANAŠNJI PRAZNIK OBHAJAMO KRŠČANSKI MATERINSKI DAN!

   Mesto Nazaret je po vsem svetu že dva tisoč let znano po dogodku, o katerem poroča evangelist Luka in ki se ga spominjamo trikrat na dan zjutraj, opoldne in zvečer, ko se oglasijo zvonovi in molimo: »Angel Gospodov je oznanil Mariji …«

   Skrivnost Gospodovega oznanjenja in učlovečenja se je dogodila v skromnem prostoru, ki je danes pod novo nazareško baziliko Oznanjenja. Tu je preprosta nazareška deklica Mirjam-Marija pristala na povabilo božjega poslanca nadangela Gabrijela, da postane mati učlovečenega božjega Sina. Tu je izrekla za zgodovino človeštva najpomembnejši ‘da’ in s tem se je začel uresničevati božji načrt odrešenja.

   Marija je s tem načrtom odrešenja tako tesno povezana, da je vsak Gospodov praznik tudi Marijin. Posebej velja to za današnji praznik. Stari cerkveni koledarji ga imenujejo »oznanjenje učlovečenja preblaženi Devici Mariji«, drugod najdemo ime ‘začetek odrešenja’ ali ‘spočetje Kristusa’. Prvotno je bil 25. marec Gospodov praznik, že v 7. stoletju so v Španiji iz njega napravili praznik Marijinega deviškega božjega materinstva, najbrž spričo tega, ker je bila na koncilu v Efezu leta 431 slovesno razglašena verska resnica o Marijinem božjem materinstvu. Pokoncilska preureditev cerkvenega koledarja je spet poudarila, da je to Gospodov praznik.

   Več o današnjem prazniku na:
   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/koledar/gospodovo-oznanjenje-in-materinski-dan?Open

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Miro says:

   25. marca, 2021 at 14:18

   APOSTOLSKO PISMO PAPEŽA FRANČIŠKA: DANTE, PREROK UPANJA IN PESNIK USMILJENJA

   V apostolskem pismu »Candor lucis aeternae«, ki je bilo objavljeno danes, v četrtek, 25. marca 2021, se papež Frančišek spominja 700 – letnice smrti Danteja Alighierija. V njem poudari aktualnost, trajnost in globino vere »Božanske komedije«.

   700 let po svoji smrti – umrl je leta 1321 v Ravenni, v bolečem izgnanstvu iz ljubljenih Firenc, nam Dante še vedno govori. Govori nam, današnjim moškim in ženskam, in nas prosi, naj ga ne samo beremo in proučujemo, ampak tudi in predvsem poslušamo in posnemamo na njegovi poti k sreči, oziroma k neskončni in večni Božji ljubezni. Tako piše papež Frančišek v apostolskem pismu »Candor lucis aeternae – Sijaj večnega življenja«, ki je bilo objavljeno danes, 25. marca, na praznik Gospodovega oznanjenja. Datum ni naključje: skrivnost učlovečenja, ki izvira iz Marijinega »Tukaj sem«, je namreč »resnično navdihovalno središče in bistveno jedro« celotne »Božanske komedije«, ki uresničuje »pobožanstvenje« oziroma »čudežno izmenjavo« med Bogom, ki »vstopi v našo zgodovino in postane človek« in človeštvom, ki »je privzeto v Boga, v njem najde pravo srečo.«

   Več o tem na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-03/apostolsko-pismo-papeza-franciska-dante-prerok-upanja-in-pesni.html

   Odgovori
7. Miro says:

   25. marca, 2021 at 14:11

   DRUŽINSKI KRIŽEV POT (p. Anton Nadrah)

   8. POSTAJA: JEZUS NAGOVORI JERUZALEMSKE ŽENE

   Molimo te, Kristus, in te hvalimo – Ker si s svojim križem svet odrešil.

   Jezus, goreči ljubitelj duš, jeruzalemske žene si opominjal, naj jokajo nad seboj in nad svojimi otroki. Spodbudi tudi naše starše, naj bodo velikodušni v službi novemu življenju ter naj z ljubeznijo vzgajajo svoje otroke. Posredujejo naj jim zaklad vere ter ljubezen do tebe in bližnjega. Otroci naj bodo deležni ljubezni obeh staršev, da jo bodo pozneje sami posredovali naprej. Starši naj pozorno spremljajo človeško in krščansko zorenje mladih.

   Skrbni Odrešenik, pomagaj staršem, da bodo v družini svojim otrokom prvi oznanjevalci vere. Vzgajajo naj jih z zgledom, besedo, molitvijo in žrtvijo. Navajajo naj jih na človeške in krščanske vrednote, na molitev in delo. Iz takih družin bodo prihajali dobri poklici za družbo in Cerkev. Gospod, hvala ti za tiste starše in druge vzgojitelje, ki zavzeto in odgovorno izvršujejo svoje poslanstvo!

   Marija, Mati dobrega sveta, stoj ob strani vsem staršem in drugim vzgojiteljem ter jim svetuj pri odgovorni vzgoji otrok.

   Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

   Celoten križev pot na:
   http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/druz%CC%8Cinski-kriz%CC%8Cev-pot-nadrah.pdf

   Odgovori
8. Janez says:

   25. marca, 2021 at 10:32

   BOG NAS NEŽNO NAGOVORI, KO PONIŽNO IN Z GOREČO VERO MOLIMO

   Bog nam govori in nam sporoča vedno z nežnim tihim glasom. Pojdimo nekam v samoto in tišino stran od hrupa, da ga bomo slišali in razumeli. Njegova govorica je tako neznatna in delikatna, da jo lahko že majhna sapica izniči. Prisluhnimo z odprtim srcem in dušo Bogu v miru in tišini, kaj nam sporoča tam, kjer smo sami. Bog vedno odgovarja na ponižno iskreno molitev, polno vere in zaupanja, ko imamo dober plemeniti in ljubeč namen pomagati ali narediti nekaj dobrega za drugega človeka. Pogosto Bog ne odgovarja takoj – tako je potrebno čakati. V čakanju pa se razodeva čar poslušanja, ponižnosti, vera, zaupanje. V pričakovanju na Božji odgovor pogosto v nas zraste zavest lastne odgovornosti. Tako pričakovanje požene v nas neke mehanizme, da mi iz naše strani naredimo vse, da bi tudi Bog lahko iz njegove storil vse. Tu sorazlogi da nekatere rešitve pridejo šele kasneje.Vendar Bog zelo pogosto odgovarja. Problem seveda ne leži v njegovem odgovoru, pač pa v našem vprašanju. Smo iskreni ali nismo? Če nismo iskreni –tudi Boga ne moremo čutiti.

   V tej točki je nekaj podrobnejših poudarkov:
   a) Bog nikoli ne govori proti »zdravi pameti«
   b) je vedno na strani dobrega, pravega in resnice, posebno ko želimo dobro drugemu
   c )ni nikoli neiskren do naših potreb, počutij, težav…
   d) nikoli ne podpira naše hudobije, egoizma in igračkanja z njim, ne podpira naših utvar in iluzij, ošabnosti in ambicioznosti (povzpetnost na račun drugega)
   f) pogosto govori proti naši volji, kar nam ni prav ali pač?!
   g)govori mi iskreno celo to, kar mi ni všeč (kar mi ni po godu)
   h) pogosto govori takrat, ko bi jaz raje, da bi on molčali)
   g) govori tudi preko molka, tišine, drugih ljudi, Svetega pisma.
   h) govori z ljubeznivostjo, usmiljenjem in sočutjem, to je jezik ki ga vsak razume,
   i) govori z dobroto, zakaj ko delaš dobro in pravično živiš spolnjuješ Božjo Voljo.

   Navaditi se moramo poslušati Boga, priučiti se moramo sposobnosti slišati in poslušati Boga, druge, ne le sebe. Imamo dvoje ušes in ena usta zato, da manj govorimo in več poslušamo! Kdor si te sposobnosti noče, ne more ali ne zna pridobiti, tvega, da Boga ne bo slišal celo takrat ko bo ta »glasno grmel«. Bog normalno ne uporablja druge poti za komunikacijo in spoznanje, kot je naš intelekt (razum, navdihnjen od Boga), naš občutek za ljubezen, za pravično, za dobro in našo vest, ko molimo in živimo po Evangeliju, kot nas uči Jezus in ko pomagamo in služimo drugim. Najpoglavitnejši problem je naša iskrenost v tem, kako si razlagamo in kako spolnjujemo Božjo voljo. Veliko več naše pozornosti bi morali posvetiti stvarem, ki od nas terjajo velike odgovornosti ali velike odločitve, našo vero in molitve, da delamo vse prav in v dobro nas in tudi drugih ljudi. Kaj in kako takrat moliti? Pomembno je, da sledimo svoji vesti, da tej zaupamo in da imamo pravi odnos do vere, da smo Ljubečiu, Usmiljeni, Dobri in da pomagamo ter služimo drugim. Božji odgovor v sebi vedno nosi dovolj rahločutnosti in modrosti: v Božjem odgovoru je vedno dovolj svetlobe (luči) za tistega, ki je »blage« volje –zakaj Bog vedno upošteva našo osebnost in svobodno voljo. Bog nikoli nikogar ne sili, ker ima svbobodno voljo. To je podoba Boga, vzgojitelja in Usmiljenega Dobrotnika, ki nas vedno Ljubi in nam hole le vse dobro. Molimo iskreno in goreče, da nas bo Bog slišal in uslišal. In naj nam moligtve pomagajo, da bomo vso Ljubezen in Dobroto prelili v Življenje! Ko bomo pomagali in služili drugim in odložili človeški egocentrizem, ki je v tem, da mislimo le nase in na svoje želje in potrebe, bomo odprili srce Gospodu in Gospod nas bo sklišal in uslišal; zato, ker hočemo z molitvijo in dejanji Dobrote in Usmiljenja ter služenja bližnjim tako kot Jezus prinašati Luč, Dobroto in Usmiljenje sebi in drugim na svet in tako pokazati, da Ljubimo Boga in Ljudi!

   Medmrežje Nauči nas Moliti, dopolnjeno in razširjeno; že objavljeno in danio v razmislek.

   »Jaz sem prišel, da bi imeli življenje in ga imeli v obilju.« (Jn, 10,10)

   Odgovori
9. Janez says:

   25. marca, 2021 at 10:14

   SPOLNJEVANJE BOŽJE VOLJE ALI DEI VOLUNTATEM FACERE

   Vse, kar premoremo, prinesimo pred Boga in se odrecimo svoji ČLOVEŠKI VOLJI KJER NI BOGA!
   Izpolnjevanje Božje volje od nas zahteva določeno mero ponižnosti, kar pomeni, da se moramo odreči lastnim željam in lastni volji, da bi sledili in izpolnjevali Božje želje in Božjo Voljo. Pomeni, da večjih življenjskih odločitev ne sprejemamo na podlagi osebnih izbir in občutij ter intuicije, temveč po preudarni molitvi k Njemu, prošnji za navdih Svetega Duha in temeljiti presoji z Božjim vodstvom, tako da vse, kar premoremo, prinesemo pred Boga in izpolnjujemo Njegovo in ne našo človeško Voljo. In On bo blagoslovil vse kar se odločamo in delamo. To od nas zahteva trdno zaupanje v Boga, prepričanje, da nam Bog želi le dobro, želi si, da bi bili srečni. Pogosto je težko zaupati, da Bog vse najbolje ve, toda resnica je, da izpolnjevanje Božje volje vedno spremlja Božji Mir in spokojnost Božje Dobrote in Modrosti v naši duši. Po tem zaman hrepenimo, ko izvajamo svojo voljo, in ko v iskanju materialnih dobrin in zemeljskih radosti zaman iščemo svoj mir.

   1) Sv. Liguori je poznal zgodbo o menihu, ki ga je opat spraševal, ali so mu številne tragedije, kot je bil nedavni rop samostana, odvzele pogum. “Nasprotno, za vrnitev se lahko zahvalim Bogu, kot je moja navada v takšnih primerih, v celoti prepričan, da Bog vse stvari počne ali pa dopušča, da se zgodijo, v svojo slavo in v naš večji blagor; zahvaljujem se mu, da sem vedno miren, ne glede na to, kaj se zgodi.” Ob takšni usklajenosti z Božjo voljo se opat ni več čudil, zakaj je prav prek meniha Bog storil toliko čudežev.
   Če si z vsemi močmi prizadevamo, da bi svojo voljo združili z Božjo, bomo odkrili Veselje in Božji mir, ki nam ga nihče ne bo mogel odvzeti.

   2) Mati Angelica pa pravi takole: »Ljudje me pogosto vprašajo: Kako veš, da je nekaj Božja volja za tvoje življenje?” Pravim jim: “Vprašaj me naslednje leto in vedela bova, ali je bila to Božja volja.” Bog ne bo prišel dol in rekel: “Poglej, dragi človek, želim, da zame narediš tole majhno stvarco. Tega ne bo storil. Dal ti je pamet. Dal ti je spomin, razum, voljo. Ali se zavedaš, da imaš kot kristjan v sebi posvečujočo milost? Moli. Pojdi naprej v njegovi milosti in odkril boš njegovo voljo za svoje življenje.« Imamo pa tudi Biblijo in Božje zapovedi, kjer nam Bog gavori, kaj je prav in kaj ni prav, ko se odločamo. Trdno je verjela, da ne smeš čakati na potres, da bi se odločil, ampak moraš v molitveni drži razmisliti o tem, k čemu te Bog kliče, in potem to storiti. Da bi se preudarno odločili, moramo uporabiti svoje darove in talente, svojo pamet in sposobnosti, ki ti jih je Bog daroval, da boš delal v večjo Božjo Slavo in pomagal sebi in drugim ljudem, ko si molil in prosil Božjega blagoslova.

   Bog tudi iz napačnih odločitev naredi nekaj dobrega, KAR LJUDJE S ČLOVEŠKO PAMETJO NE RAZUMEMO

   Poleg te modrosti pa je tu še nekaj dodatnih meril za pravilno razločevanje Božje volje:
   1) Ali bom s tem kršil katero izmed Božjih zapovedi in Jezusovim naukom iz Evangelija?
   2) Ali je proti predpisom in naukom Svete katoliške Cerkve?
   3) Ali sem molil in prosil Boga za blagoslov, Vodstvo in Poduk, da vem kaj je prav?
   4) Ali bo to Bogu v slavo in čast?
   5) Ali in kako bo to koristilo meni, drugim ljudem, družbi, okolju kjer živim, moji družini in mojemu duhovnemu življenju?
   6) Ali bom res kaj dobrega s tem naredil in pomagal drugim in sebi, saj imam od Boga pamet in talente, da kaj naredim?
   7) Ali me notranji glas vesti, Božjega miru ter veselja nagovori in mi v odgovoru pove, da delam prav in da sta mirna moje srce in duša, ker delam dobro in hodim po pravi Poti k Jezusu?

   Sklep: Če se naša odločitev sklada s temi kriteriji, potem je v skladu z Božjimi načrti, je poudarek! Spolnjujmo Božjo Voljo in prosimo Boga, da nam pove, kaj je prav in kaj naj naredimo!!! Pri Sveti Duh in nas poduči in razsvetli. Spolnjevanje Božje Volje pomeni Molitev, Vero v Boga, spolnjevanje Evangelija, Ljubezen, Dobrota, Usmiljenje, Samaritanska Pomoč Ubogim, Sočutje ki vodi k Pravičnosti, Odpuščanje in Življenju iz vere, ki se izraža v molitvah in dobrih delih ter v služenju za uboge in druge Ljudi. Predvsem pa pomeni to, da vedno sledimo Jezusu, spolnjujemo Nauke Evangelija in smo podobni Jezusu! Čutili bomo Veselje, Božji Mir in Vest nam bo povedala, da delamo vse prav!

   Kako si torej lahko pridobimo vero, ki jo Bog išče v ljudeh, s katerimi želimo biti prijatelj? Začnemo lahko tako, da redno molimo k Bogu za navdih in podučitev Svetega Duha in preučujemo Božjo Besedo, Sveto pismo, kjer nam govori Bog, da se spovemo in očistimo svojo dušo, se udeležimo svete maše, ljubimo in odpuščamo, izkazujemo usmiljenje kot Samaritani in delamo dobra dela in služimo bližnjim. S preučevanjem si bomo pridobili »točnejše spoznanje njegove volje« in tako ugotovili, kako bi mu lahko »v vsem ugajali in spolnjevali Božjo Voljo, ki ni v nasprotju z Božjimi Nauki in Svetim pismom«. Bolj ko bomo molili k Bogu, Boga in ljudi ljubili in bolj ko bomo spoznavali Boga in v življenju udejanjali to, kar se bomo naučili o Božjih naukih in pravičnih Božjih zahtevah, močnejša bo naša vera vanj in vedno bolj nam bo blizu, če bomo sponjevali Božjo Voljo in živeli kot je živel Kristus. (Kološanom 1:9, 10)

   Najbolj jasno znamenje, ki potrjuje pravilno odločitev da delam vse prav po Božji Volji je tudi spokojni Božji mir, sočutje do drugih in dobrota, mirna vest ter veselje duše in srca, ki se naseli v človekovi duši in kar vanjo lahko položi le Bog. Bodi pozoren na trenutke, ko si iskreno vesel in z mirno vestjo zadovoljen s seboj, s svojim delom in z ljubeznijo, ki si jo izkazal bližnjemu, ki si mu pomagal in mu služil kot Samaritan. Ko si Vero, evharistijo in molitev prelil v dobra dela in tako delal vse v Slavo Boga. Takrat si na pravi poti in takrat ko služiš Bogu in bližnjim spolnjuješ Božj0 Voljo in Jezusov Evangelij, ker si dober, pravičen in usmiljen!

   Odgovori
10. Janez says:

    25. marca, 2021 at 9:56

    KDOR SE NAPOTI PO STRMI IN NAPORNI POTI ODREŠENJA K BOGU
    Kdor se napoti na Pot k Tebi Gospod,
    mora vedeti in se zavedati, da si je izbral strmo in naporno Pot, polno truda in odrekanj,
    vendar Pot, ki je z Evangelijem in postavami jasno označena, kako se gre in pride na Cilj h Gospodu.
    Pri tem romanju mora Čovek veliko prehoditi ter preplezati in premagati veliko strmin na svoji Poti.
    Popotnik ne pozna miru in z neutešenim hrepenenjem v srcu, ko išče Boga, hodi venomer naprej; nikoli ni na Cilju, nikoli ne dospe do svojega Doma; naprej mu kaže Pot On.
    Ve da mora še veliko prehoditi in se truditi, če hoče priti k Njemu na Cilj.
    Ves Svet mu je Romarju in Iskalcu Njega premajhen in vse mu je prezko in pretesno. Ne more dihati.
    Nič ga ne zadovolji na Zemlji; zato ne bo odnehal in prekinil svoje nameravano iskanje in potovanje.
    Kdor se napoti k Tebi Gospod išče včasih tudi enega ali več sopotnikov, če noče hoditi sam.
    Ve, da sam Človek težko najde pravo Pot v labirintu raznih pravih in napačnih smerokazov,
    ko gre k Tebi in da potrebuje predvsem tudi Tvoje Vodstvo, Milost in Razsvetljenje, da ne zaide.
    Na Poti vztraja, ker mu Ti Oče toliko pomeniš; zato se bo pridružil slehernemu Človeku, ki Te išče;
    v katerem zasluti veliko dobroto, voljo, močno hrepenenje po Ljubezni in Resnici ter vztrajnost.
    Zaradi razlik v hotenjih in značajih ter interesih sopotnikov,
    pa dostikrat ostane na potovanju sam , ker se pota med različnimi ljudmi tudi razidejo.
    Ostane mu le Nebeški Oče, da ga usmerja in vodi naprej po markirani Poti in ga spodbuja da vztraja.
    Na Poti občuduje nepopisne lepote gora, jezer, gozdov, travnikov, ptic ki pojejo,
    jelenov in srnic ter zajcev in raznih drugih divjih živali, ki prosto žive in se gibljejo v Naravi.
    Kako je lep Božji Svet in kako se umiri Popotnikova Duša,ko potuje po teh neodkritih krajih, ki so polne neoskrunjene naravne lepote. Zatrepeta popotnikovo Srce in Dušo mu napolni Božji Mir.
    Kdor se napoti k Tebi Oče, hodi daleč od udobnih, širokih in prometnih cest in poti, ki so polne ljudi.
    Hodi po nasprotni strani cest in poti in doživlja razne kritike in nasprotovanja ter pritožbe.
    Izpostavlja se mnogokrat raznim nevarnostim na poti, strel ki divje grmijo v zraku, stranpoti in prepadov, pa tudi tega, da ga drugi Ljudje, ko bo prihajal k Njim in odhajal od Njih, ne bodo pravilno razumeli. Popotnik, ki ga žeja po Tebi Oče ve, da je Pot do Cilja na Vrhu še dolga in naporna ter zelo strma. Vendar popotnik tudi ve, da čimbližje je na poti na Cilju k Svojemu Bogu Očetu,
    tem manj se meni za svoje okolje, kjer živi in dela in ko se srečuje z raznimi ljudmi in si dela skrbi.
    Ni mu več toliko mar za denar, materialne dobrine, ne skrbi ga kaj bo jutri in zaupa svojemu Gospodu, da bo imel dovolj vsega tistega, kar res potrebuje za skromno in zadovoljno življenje, kar pač On preskrbi zanj. Tako kot Gospod skrbi za lilije, rastline in živali, ki v Naravi nič ne delajo, pa dobijo dovolj vsega potrebnega za svojo rast in obstanek od Stvarnika.
    Mirno in pridno bo popotnik delal naprej in v potu svojega obraza žel sadove svojega dela,
    ki jih je On blagoslovil za človeka, da bo imel dovolj sam in dal drugim, ker bo dober in usmiljen.
    Rad bo popotnik usmiljeno pomagal tistim, ki ga pomoč potrebujejo in daroval del hrane ubogim, bolnim, lačnim in žejnim, da jih nasiči in napoji.
    Začutil bo hvaležne Oči in vedel bo, da dela prav ter da je Bog in Božje Kraljestvo blizu njega.
    Vedel bo, zastonj sem prejel vse od Njega, zastonj in ljubeznivo bom dajal naprej drugim.
    Romar in popotnik bo vedel, da je/bo sicer moral pridno delati, biti dober za druge, veliko prehoditi in pretrpeti vse v Večjo Božjo Čast in Božjo Slavo, nam pa v Zveličanje.
    Vendar romar in popotnik tudi ve, da bo na koncu Poti, ko bo pri Njemu, za vse poplačan z Radostjo in Veseljem, kot ga ni nikjer.

    Molitev je delno povzeta in naknadno predelana. Vir je: Prihajam k Tebi, Molitve in premišljevanja, kapucini 1995.  

    Psalm 145,9: GOSPOD je dober do vsakega, njegovo usmiljenje je nad vsemi njegovimi deli.

    Spreobrnimo se in se poboljšajmo, da bomo budni in pripravljeni, zakaj Vladar Prihaja.

    Odgovori