Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.019 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    DRUŽINSKI KRIŽEV POT (p. Anton Nadrah)

    10. POSTAJA: JEZUSA SLEČEJO IN MU PONUDIJO VINA, Z ŽOLČEM MEŠANEGA

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Neskončno potrpežljivi Jezus, vojaki so strgali s tebe oblačila in te predali mučnemu zasramovanju. S tem si vzel nase tudi vse tegobe prizadetih in razbitih družin. Občutil si brezmejno zapuščenost otrok brez staršev in tistih sirot, katerih starši živijo brez medsebojnega spoštovanja in ljubezni do lastnih otrok. Zaznaval si bolečo osamelost vdov in vdovcev ter starih in bolnih ljudi, ki se čutijo od vseh zapuščeni. Naše bolečine in grehe si vzel nase, da bi vsem pridobil milost za nov začetek.

    Jezus, vsemogočni Bog, pomagaj članom prizadetih in razbitih družin. Naj najdejo moč in tolažbo v tvojem križevem potu in v trpljenju tvoje Matere. Med posameznimi člani naj zopet zavlada medsebojno razumevanje, spoštovanje in ljubezen. Naj se vsi ravnamo po Božjem načrtu glede zakona in družine ter naj upoštevamo, da je naše telo po Božji volji svetišče Svetega Duha.

    Marija, tolažnica žalostnih, potolaži vse zaradi hudega trpljenja strte člane družin in jim izprosi milost prenovljenega življenja.

    Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

    Celoten križev pot na:
    http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/druz%CC%8Cinski-kriz%CC%8Cev-pot-nadrah.pdf

  2. Miro says:

    POGRABILI SO KAMENJE, DA BI GA KAMNALI – GOSPOD, POMAGAJ MI, DA TE BOM POSLUŠAL Z ZAUPANJEM, BREZ STRAHOV IN PREDSODKOV!

    BOŽJA BESEDA: Judje so spet pograbili kamenje, da bi ga kamnali. Jezus pa jim je odgovoril: »Veliko dobrih del, ki izhajajo iz Očeta, sem vam pokazal. Zaradi katerega od teh del me hočete kamnati?« Judje so mu odgovorili: »Ne kamnamo te zaradi dobrega dela, ampak zaradi bogokletja, ker se ti, ki si človek, delaš Boga.« Jezus jim je odgovoril: »Ali ni zapisano v vaši postavi: Jaz sem rekel: bogovi ste. Če je imenoval bogove tiste, ki se jim je zgodila Božja beseda – in Pismo se ne more razvezati -, boste mar vi tistemu, ki ga je Oče posvetil in poslal na svet, očitali bogokletje, ker sem rekel: ›Božji Sin sem.‹ Če ne opravljam del svojega Očeta, mi ne verjemite; če pa jih opravljam, verjemite delom, če že ne verjamete meni, da boste spoznali in spoznavali, da je Oče v meni in jaz v Očetu.« Spet so ga torej hoteli zgrabiti, pa se je umaknil pred njihovo roko. Znova je odšel čez Jordan v kraj, kjer je Janez najprej krščeval, in ostal tam. Veliko jih je prišlo k njemu in so govorili: »Janez ni storil nobenega znamenja, vendar je bilo resnično vse, kar je Janez povedal o njem.« In mnogi so tam začeli verovati vanj.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+10%2C31-42&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jezus je z Judi v Salomonovem stebrišču. Nočejo verovati, da je Božji Sin, in mu napovedo kamenjanje. Jezus pove, da če so vsi Božje podobe, kako, da ne bi bil on, ki živi najbolj blizu z Očetom. Ne bom se zapiral pred Jezusom. Sprejemal bom njegovo razodetje za vir vsega življenja. Gospod, pomagaj mi, da te bom poslušal z zaupanjem, brez strahov in predsodkov. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Molimo:
    Gospod Bog,
    kot tvoji učenci razumemo,
    da moramo vsi sprejeti in nositi križ.
    Vemo, da lahko na križ gledamo na tri načine:
    lahko prosimo, da nam ga ne pošlješ,
    lahko prosimo, da nam ga olajšaš in
    lahko prosimo, da nam daš dovolj moči,
    da ga pogumno sprejmemo in nosimo.
    Če bi nas kdaj zadel zelo težak križ,
    nam daj dovolj poguma,
    varuj nas malosrčnosti in obupa.
    Po svojem križu, s katerim si nas odrešil,
    nam utrdi vero v svojo ljubečo skrb za nas.
    Navdihuj nas, da bomo sočutni s trpečimi.

    (vir: Ognjišče)

    Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!

  3. Miro says:

    GODUJE MUČENKA SV. EVGENIJA – ČEPRAV NJENEGA ŽIVLJENJA NIHČE NI NATANKO POPISAL, SO JO SPISI IN GOVORNIKI OPEVALI KOT »NAJLEPŠO LILIJO ŠPANSKEGA VRTA«

    Sv. Evgenija je prelila kri za Kristusa. S svojo mučeniško smrtjo je dala junaški zgled pričevanja za vrednote krščanske vere. Tako je bila po smrti še močnejši klicar k zvestobi v veri, kakor je bila prej s svojim zgledom in besedo v življenju. Glede našega pričevanja za vrednote krščanske vere si izprašajmo vest ter vse, kar nam očita, obžalujmo, da bomo sveto mašo vredno obhajali (povzeto po knjigi Kristusove priče, Stanko Lorber).

    Več o življenju sv. Evgenije na:
    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/pricevalec-evangelija/397-evgenija-umrla-923

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Sv. Evgenija, prosi za nas!

  4. Hvala says:

    KAJ NAS OVIRA, DA BI BOGA VZELI ZARES?

    – dvom, da Bog ni Bog,
    – želja po počitku, lagodnem življenju,
    – želja po popolnem nadzoru nad življenjem,
    – strah pred bolečino,
    – strah pred tem, da bo postal podoben Božjemu sinu in se bodo iz
    njega norčevali ( Mirenski grad-Božja mojstrovina)

    Kaj pomeni “živeti v polnosti”? Kako lahko pridemo do tega?

    Jezus nam v evangeliju obljublja, da ima za tiste, ki mu sledijo in zaupajo, boljšo ponudbo za življenje od tistega običajnega, polnega prepirov, bolečine, strahov, skrbi in nezadovoljstva. Zase pravi, da je prišel zato, da človeštvu podari “življenje v polnosti”. In to življenje nam ponuja že zdaj, v zemeljskem življenju, ne le potem, po smrti.

    KAKO LAHKO PRIDEMO DO “POLNOSTI ŽIVLJENJA”?

    Nekateri “življenje v polnosti” razumejo kot življenje brez težav, življenje v materialnem blagostanju, življenje v harmoniji in (popolnem) zdravju. Lahko bi rekli, da ga razumejo kot raj na Zemlji. Sledijo Jezusu, redno molijo, trudijo se živeti po božjih zapovedih, a kljub vsemu temu doživljajo, da niso imuni na vsakovrstne preizkušnje. Mnogi so zato razočarani nad Bogom in zelo zagrenjeni.

    Jezusov dar “življenja v polnosti”, ki ga prejmemo pri krstu, ni zagotovljeno življenje brez težav in v materialnem obilju, ampak naša udeležba v njegovem življenju, ki v sebi nosi mir, radost, krotkost, samoobvladanje, upanje, tudi sredi največjih težav in preizkušenj. Jezus nam nikjer ne obljublja življenja brez težav.

    Nasprotno, pravi nam, da bomo imeli na svetu bridkost, stisko, obenem pa, da je On svet premagal. To pomeni, da bo vsak, ki je tesno povezan z Jezusom in mu popolnoma zaupa v vsaki, še tako hudi, situaciji, lahko z njim premagoval vse možne stiske tega sveta. Samo z njim, ne sam ali brez njega.

    V čem se biološko življenje in Jezusov dar “polnosti življenja” razlikujeta?

    Življenje, ki smo ga prejeli ob spočetju, je biološko življenje, prav tako dano od Boga, a osiromašeno za posebno Božjo bližino. Izrazito je nagnjeno k temu, da se bori za svoj obstoj: Ko je ogroženo, doživlja neopisljiv strah in grozo, naredi vse, da bi preživelo. Nagnjeno je k sebičnosti, domišljavosti, bahanju, zameram. Ko je upravičeno kritizirano in napadeno, je nagnjeno k iskanju izgovorov in opravičil in ne k priznanju napak. Ko je ranjeno, je nagnjeno k maščevanju in mnogim drugim negativnim nagnjenjem.

    Za biološko življenje je značilno, da se na vse pretege trudi, da preživi in gleda najbolj nase. Prepojeno je z različnimi strahovi, večjimi ali manjšimi, pred tem in onim, ki se povečujejo ob travmatičnih in prizadetih trenutkih. Strah je njegov tesen sopotnik.

    Jezusov dar novega življenja, “življenje v polnosti”, pa človeku prinaša božansko življenje, to je življenje, ki v bistvu pripada Bogu, ki je v Bogu. V tem življenju ni strahov, tesnobe, depresije, obupa, brezupa. Zato je bistveno kakovostnejše od biološkega.

    JEZUS JE BIL TUDI SREDI NAJHUJŠEGA TRPLJENJA MIREN

    Če pozorno prebiramo Jezusovo življenje, zapisano v evangelijih, nikjer ne opazimo, da bi bil Jezus kdaj v strahu, obupu, brezupu, depresiji, niti v trenutkih, ko je bilo njegovo življenje ogroženo: na viharnem jezeru, ob grožnjah judovskih voditeljev in končno na križevem potu. Strah, ki ga doživlja v Getsemaniju, ima svojstveno vsebino.

    Jezusovo življenje še zdaleč ni bilo brez preizkušenj. Ker je bil popolnoma predan Očetu, mu bil poslušen in zvest do konca, imel z njim zaupljiv in tesen odnos, je doživljal Božji mir in tolažbo v vsaki hudi preizkušnji in stiski.

    https://si.aleteia.org/2020/09/26/kaj-pomeni-ziveti-v-polnosti-kako-lahko-pridemo-do-tega/
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Jezus je rekel ; jaz sem vinska trta, vi mladike. Kako si lahko zamišljamo življenje brez ŽIVLJENJSKEGA SOKA JEZUSA? Mladika brez trte se posuši, Človek brez Boga NE ŽIVI AMPAK ŽIVOTARI, SE SUŠI IN VENE. TO RES NI ĆIVLJENJE.

    Jezus je rekel Favstini Kowalski. ČLOVEŠTVO NE BO DOSEGLO MIRU TAKO DOLGO , DOKLER SE Z VSEM ZAUPANJEM NE PRIPOROČI MOJEMU USMILJENJU. Jezusove Besede moramo jemati resno, ne tako kot človeško besedo . JEZUSOVA BESEDA JE ŽIVLJENJE.

    Kdo na svetu lahko da človeku mir v srce. Nobeden človek, nobeden kapital, samo Bog lahko to da.
    Ampak danes se hudobec še bolj trudi na vsakem koraku, tako da zavaja ljudi na razne načine, zelo prefinjene načine. Študira cele dneve, kako in na kakšen način pridobiti žrtev, jo odtegniti o pravega ŽIVLJENJSKEGA SOKA- JEZUSA. Poslužuje se nizkih in podlih podvigov, pa tudi zelo zelo elegantnih , sijajnih….

    Bodimo zelo pazljivi in prosimo Gospoda za pomoč v borbi in pri razločevanju duhov.

  5. Hvala says:

    GOLJUFANJE BOGA

    Bog je govoril po preroku Malahiji : ALI SME ČLOVEK BOGA GOLJUFATI? VI PA ME GOLJUFATE IN PRAVITE : V ČEM TE GOLJUFAMO ? PRI DESETINI IN DAROVIH. S PREKLETSTVOM STE PREKLETI , KER ME GOLJUFATE , VES NAROD! PRINESITE VSO DESETINO V ZAKLADNICO, DA BO ZALOGA V MOJI HIŠI, IN PREIZKUSITE ME S TEMGOVORI GOSPOD NAD VOJSKAMI , ČE VAM TEDAJ NE ODPREM ZAPORNIC NEBA IN NE IZLIJEM NA VAS BLAGOSLOVA DO PREOBILJA! (Mal, 38-10)

  6. Miro says:

    JEREMIJA DOŽIVLJA NASPROTOVANJE OD VSEH, CELO OD PRIJATELJEV, TODA OSTAJA ZVEST BOGU IN MU POKAŽE SVOJO BOLEČINO!

    BERILO iz knjige preroka Jeremija (Jer 20,10-13)

    Že slišim šušljanje mnogih –
    groza vsepovsod –:
    »Naznanite ga! Naznanimo ga!«
    Vsi moji zaupni prijatelji
    prežé, da se spotaknem:
    »Morda se bo dal zapeljati,
    pa ga bomo premagali
    in se maščevali nad njim.«
    A GOSPOD je z menoj kakor strahovit junak.
    Zato se bodo moji preganjalci opotekli
    in ne bodo zmagali,
    zelo bodo osramočeni,
    ker se jim ne bo posrečilo:
    sramota bo večna,
    nepozabna.
    GOSPOD nad vojskami, ki preizkušaš pravičnega,
    ki vidiš obisti in srce,
    naj vidim tvoje maščevanje nad njimi,
    saj sem tebi zaupal svojo pravdo.

    Pojte GOSPODU,
    slavite GOSPODA,
    ker rešuje življenje ubogega
    iz rok hudodelcev.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jer+20%2C10-13&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Jeremija je klical k spreobrnjenju, pa je naletel na gluha ušesa. Sedaj mora spregovoriti o Božji sodbi, ki visi nad Jeruzalemom. Zato doživlja nasprotovanje od vseh, celo od prijateljev, toda ostaja zvest Bogu in mu pokaže svojo bolečino. V težkih razmerah bom preložil bolečino na Boga in okrepil zaupanje vanj. Gospod, ti si luč, ki sveti v temi, daj mi moči, da se bom zaupljivo izročil v tvoje varstvo. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Molimo:
    Dobri Bog, hvaljeno naj bo Tvoje sveto ime!
    Ti si Bog nemogočega. Ko se zdi, da je vse
    izgubljeno in da ni rešitve, ti oživiš upanje in
    zgodijo se čudeži. Ko mislim, da mi nič več
    ne preostane, da ni izhoda in da nisem vreden
    pozornosti, me pogledaš Ti in mi zagotoviš,
    da sem ljubljen, vreden, da me odrešiš.
    Zagotoviš, da si prišel na ta svet zato, da bi mi
    pokazal, da me ljubi večni Oče, ki želi, da sem
    Njegov otrok. Zagotoviš mi, da nebesa čakajo
    name. Hvala ti, Bog. »Gospod je poslal svojega
    angela in me rešil.« Rečem lahko: Božji otrok
    sem – po Njegovi milosti, po Njegovem usmiljenju,
    po Njegovi ljubezni. Večen sem in večna bo moja
    sreča. To je Gospod naredil zame.
    (vir: Aleteia)

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    DRUŽINSKI KRIŽEV POT (p. Anton Nadrah)

    9. POSTAJA: JEZUS PADE TRETJIČ POD KRIŽEM

    Molimo te, Kristus, in te hvalimo – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Zaradi naših hudobij potrti Jezus, kako te je moralo boleti, ko si tretjič padel pod križem! Podrli so te grehi, ki jih ponavljamo v svojih družinah. Izgubili smo čut za vrednote, ki so temelj vsake družine. V mnogih družinah je opešala vera in je izginila redna molitev ter obisk nedeljske in prazniške mašne daritve. Veliko kristjanov ne upošteva Božjih in cerkvenih zapovedi. Protikrščansko javno mnenje zelo negativno vpliva na versko in duhovno življenje.

    Gospod Jezus, naj nas neizčrpna duhovna moč tvojega križevega pota vodi do spreobrnjenja. Vsi kristjani naj si prizadevamo, da bi živeli po tvojem nauku in tvojih zapovedih. Če kdo globoko pade, naj takoj vstane ter s pomočjo zakramenta sprave, Božje besede, svete evharistije, iskrene molitve in pokore zaživi novo življenje.

    Marija, pribežališče grešnikov, prosi za nas, ki se z zaupanjem zatekamo k tebi.

    Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

    Celoten križev pot na:
    http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/druz%CC%8Cinski-kriz%CC%8Cev-pot-nadrah.pdf

  8. Miro says:

    VEDNO MORAMO BITI PRIPRAVLJENI IZPOLNJEVATI BOŽJO VOLJO! (sv. pater Leopold Mandić)

    – Bodimo dobri do vseh! Če bi bili še tako dobri, ne bomo nikdar dosegli tega, kar bi morali. Vsem izkazujmo ljubezen, da jo bomo našli tudi pri nebeškem Očetu!

    – Vedno moramo biti pripravljeni izpolnjevati božjo voljo. Bog naredi vedno vse prav in nam v dobro.

    – Vsak je poklican, da izpolni neko poslanstvo. Komur notranji glas vesti govori, da je prejel več milosti kot drugi, mora imeti toliko bolj odprto srce za druge.

    – Nihče ne bo ostal na tem svetu. Tistih nekaj dni, ko tu prebivamo, delajmo dobro; ljubimo se in si pomagajmo! V svojih križih raje potrpimo in molčimo, da ne izgubimo zasluženja.

    – S kakršno mero merimo drugim, s takšno bodo nekoč odmerili tudi nam. Kadarkoli se spomnim na te evangeljske besede, se zgrozim, ker ne vem, koliko sem jih uresničil.

    – Nismo mi umrli za duše, ampak Jezus; on je prelil zanje svojo božjo kri. Kakor nas je učil s svojim zgledom, taki moramo biti do duš.

    (sv. pater Leopold Mandić, izbor misli iz Ognjišča)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
    Sv. pater Leopold, prosi za nas!

  9. Hvala says:

    SAMOTA IN TIŠINA
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::

    »Zato, glej, jo privabim,
    jo povedem v puščavo,
    spregovorim ji na srce!«
    (Oz 2, 16)

    Sveti Bruno: SREČNA IZKUŠNJA

    Koliko koristi in božanske radosti prinašata ljubiteljem samota in molk v puščavi,
    vedó le tisti, ki ju poznajo iz lastne
    izkušnje.
    Res – tukaj se smejo močni možje po želji vračati vase in
    bivati v sebi; marljivo gojiti kali kreposti in se srečni hraniti
    z rajskimi sadeži.44
    Tukaj si skušajo pridobiti tisto oko, katerega jasni pogled
    z ljubeznijo rani Ženina; oko, ki je – čisto in bistro – zagledano v Boga.
    Tukaj praznujejo v razgibanem mirovanju in počivajo v
    umirjenem delovanju.
    Tukaj deli Bog svojim atletom za trudapolni boj zaželeno
    plačilo: mir, ki ga svet ne pozna, in veselje v Svetem Duhu.
    Taka je tista lepa, očem prijetna Rahela, ki je Jakobu
    ljubša, četudi je manj bogata z otroki kot rodovitnejša, a
    krivogleda Lija. Otroci kontemplacije so sicer redkejši od
    otrok dejavnosti, toda Jožef in Benjamin sta bila očetu ljubša
    kot njuni številni bratje (prim. 1 Mz 29, 16 – 35).
    Takšen je tisti najboljši delež, ki ga je izbrala Marija in ki
    ji ne bo odvzet (Lk 10, 42).
    (Epistola ad Radulphum, 6)

    v.2 Gvigo i.: PRIPOROČILO SAMOTARSKEGA ŽIVLJENJA
    (
    1) Tu imate, predragi, naše navade, takšne kot so, nekako
    opisane, kot ste prosili. V njih je mnogo neznatnih in malenkostnih reči,
    ki bi jih morebiti ne bilo treba zapisati, če
    nas ne bi prisiljevala vaša ljubezen, pripravljena, da ničesar
    ne presoja, ampak se rajši vsega oklene.
    (2) Vendar ne mislimo, da smo v ta zapis vključili vse,
    tako da ne bi preostalo ničesar več. Preprosto pa bo, če se je
    kaj izmuznilo, to pokazati v osebnem pogovoru.
    (3) Priporočilo tega življenja – samotarskega, seveda –
    smo skorajda zamolčali, saj vemo, da so ga obširno priporočali mnogi sveti in modri možje, ki so imeli takšno avtoriteto, da nismo vredni stopati po njihovih sledeh. Obenem
    smo sodili, da bi bilo odveč pojasnjevati vam reči, ki jih
    poznate enako ali bolje kot mi.
    (4) Saj veste, da so bile v Stari, zlasti pa v Novi zavezi
    skoraj vse največje in najlepše skrivnosti razodete Božjim
    služabnikom – ne v množičnem hrupu, temveč tedaj, ko so
    bili sami. Prav ti Božji služabniki so se skoraj vedno izogibali
    oviram množice ter so skušali priti v prijetnost samote, kadar
    so želeli kakšno stvar temeljiteje premisliti, bolj
    sproščeno moliti ali pa se z duhovnim vzponom odtegniti
    pozemeljskim stvarem.
    (5) Naj se dotaknemo nekaj takih primerov. Izak gre
    sam na polje premišljevat, kar si lahko mislimo, da pri njem
    ni bilo slučajno, ampak stvar navade (prim. 1 Mz 24, 63).
    — 181 —
    Jakob vse svoje ljudi pošlje naprej in zaostane sam; vidi
    Boga iz obličja v obličje in postane tako srečen, da prejme
    blagoslov in spremembo imena na bolje: v enem trenutku
    samote doseže več kot ves čas življenja v spremstvu (prim.
    1 Mz 32, 23 – 30 vg).
    (6) Sveto pismo pričuje tudi o Mojzesu, Eliju in Elizeju, kako ljubijo
    samoto in kako z njeno pomočjo rastejo
    ob razodetjih Božjih skrivnosti; kako so med ljudmi v trajni
    življenjski nevarnosti in kako jih na samem obiskuje Bog
    (prim. 2 Mz 24, 18; 1 Kr 19, 9 – 14; 2 Kr 2, 10 – 15).
    (7) A tudi Jeremija sedi sam, kakor smo omenili že zgoraj,
    ker je presunjen od Božjih groženj (Jer 15, 17). Prosi,
    naj bi bila dana njegovi glavi voda in njegovim očem vir
    solza, da bo objokoval pobite sonarodnjake (prim. Jer 9, 1);
    prosi tudi za prostor, kjer se bo mogel svobodneje predajati
    tako svetemu opravilu, ko pravi: Kdo mi bo dal zavetišče za
    popotnike v puščavi? (prim. 9, 2), kot da za to ni prostora v
    mestu. S tem nakazuje, kakšna ovira za milost solzá so tovariši.
    On je tudi rekel: Dobro je tiho čakati na Božje rešenje
    (prim. Žal 3, 26) – temu opravku kar najbolj pomaga samota
    –, nato pa je dodal: Dobro je za moža, če nosi jarem že od
    mladosti (prim. 3, 27). S tem nas močno potolaži, saj smo se
    skoraj vsi podredili temu smotru že v mladih letih. Potem
    pa še doda: Samotar bo sedel in molčal, kajti dvignil se bo
    iznad sebe (prim. 3, 28). S tem naznači skorajda vse, kar je
    v tej naši ustanovi najboljšega: počitek in samota, tišina in
    hrepenenje po nebeških resničnostih.

    http://kud-logos.si/knjige/Kartuzijani.pdf

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja