Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.015 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    PRIČENJAMO SVETO VELIKONOČNO TRIDNEVJE, KI S SEBOJ PRINAŠA BOGATO SIMBOLIKO! (Družina)

    Velikonočno tridnevje, ki ga bomo letos ponovno obhajali v posebnih okoliščinah, nosi v sebi bogato simboliko, ki naj okrepi našo vero v vstajenje, upanje v večno življenje in ljubezen do Boga in do ljudi. V nadaljevanju si preberite, katere so najpomembnejše značilnosti prihajajočih dni.

    VELIKI ČETRTEK ALI »ROJSTNI DAN KELIHA«

    Na veliki četrtek dopoldne se škofje in duhovniki zberejo v stolni cerkvi in darujejo krizmeno mašo. Ta je dobila ime po posvetitvi oljčnega olja z dišavnimi primesmi v sveto krizmo. Škof pa pri tej maši blagoslovi tudi krstno in bolniško olje.

    Škofje in duhovniki s sveto krizmo mazilijo prejemnike zakramentov, uporablja se tudi za maziljenje pri posvečevanju cerkva in oltarjev.

    Pri krizmeni maši duhovniki obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

    Večer velikega četrtka spada že k velikonočnemu tridnevju Gospodovega trpljenja in vstajenja. Uvaja ga sveta maša Gospodove večerje, ko slovesno obhajamo spomin na postavitev svete evharistije. Prav zato je staro ime za veliki četrtek »rojstni dan keliha«. Evangelij tega dneva govori o tem, kako je Jezus pri zadnji večerji, preden je postavil sveto evharistijo, umil apostolom noge in jim dal novo zapoved, zapoved medsebojne ljubezni. Kjer se zdi primerno, je na veliki četrtek v spomin na to Jezusovo dejanje obred umivanja nog, navadno dvanajsterim možem.

    Na »rojstni dan keliha« naj bi nas vsako leto z novo, globljo močjo prevzela zavest o pomenu svete evharistije za Cerkve in za ves svet. Zadnji del bogoslužja pa je slovesni prenos Najsvetejšega na posebej pripravljen oltar.

    VELIKI PETEK – DAN TIHE ŽALOSTI

    Veliki petek je edini dan v letu, ko ni svete maše in velja strogi post. V naših cerkvah na ta dan vlada tiha žalost. Oltar je prazen, brez križa, brez svečnikov in prtov. Ob uri Jezusovi smrti se verniki ponekod zbirajo ob pobožnosti križevega pota. Obredi velikega petka, ki so najstarejši in najbolj častitljiv ostanek starokrščanskega bogoslužja, so sestavljeni iz treh delov: uvodno prebiranje Božje besede s pasijonom iz Janezovega evangelija in slovesne prošnje za vse potrebe, sledi pretresljivo čaščenje križa, obred pa se zaključi s svetim obhajilom.

    VELIKA SOBOTA

    Na veliko soboto čez dan se verniki zaustavljamo pri Božjemu grobu in premišljujemo Jezusovo trpljenje in smrt. Na ta dan običajno prinašamo v cerkev velikonočna jedila, ki jih duhovnik blagoslovi. Ponekod je ostal na ta dan tudi običaj, da se blagoslovita ogenj in voda, ki ju verniki nato ponesejo na svoje domove. Vrhunec obhajanja tega dneva pa je večerno bogoslužje ali vigilija, ki jo imenujemo tudi »mati vseh vigilij«.

    Velikonočna vigilija je sestavljena iz štirih delov: slavje luči, besedno bogoslužje, krstno bogoslužje in evharistično bogoslužje.

    Slavje luči doseže vrhunec v čudoviti hvalnici sveči, ki ponazarja Jezusovo darovanje za nas. On je naša Luč, verniki pa smo skupnost luči, Cerkev, katere bistveno poslanstvo je omogočiti Kristusovi Luči, da razsvetli vse na tem svetu. Besedno bogoslužje ima na ta večer še prav poseben pomen, saj nas popelje od začetkov sveta in nastanka človeštva vse do Jezusovega veličastnega vstajenja od mrtvih.

    S krstnim bogoslužjem podoživimo pomen svojega krsta, evharistično bogoslužje pa je že prepojeno z velikonočnim veseljem. Velika noč je največji krščanski praznik, ko se spominjamo temelja naše vere – vstajenja našega Gospoda Jezusa Kristusa od mrtvih. To je praznik veselja in upanja, ko se spet zasliši Aleluja, ki odzvanja vse tja do velikonočnega jutra in vstajenjske procesije!

    https://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/clanek/pricenjamo-sveto-velikonocno-tridnevje-%5Bfoto%5D?Open

  2. Miro says:

    PRVI NAGOVOR NOVEGA CELJSKEGA ŠKOFA MAKSIMILIJANA MATJAŽA – VERUJEM, DA IMA OČE, KI JE »TAKO LJUBIL SVET, DA JE POSLAL SVOJEGA EDINOROJENEGA SINA, DA BI SE NIHČE, KDOR VANJ VERUJE, NE POGUBIL, AMPAK BI IMEL VEČNO ŽIVLJENJE« (Jn 3,16), OZNANILO ŽIVLJENJA IN UPANJA TUDI ZA NAŠ DANAŠNJI ČAS PREIZKUŠENJ!

    Dragi verniki celjske škofije,
    dragi duhovniki, redovniki in redovnice!

    V petek, 5. marca 2021 je papež Frančišek po apostolskem nunciju v Sloveniji Jean-Marie Speichu sporočil, da me je izbral za novega škofa celjske škofije. Svetemu očetu se zahvaljujem za njegovo zaupanje, predvsem za njegovo očetovsko ljubezen in potrpežljivost, ki me je v tem času opogumljala, da sem v njegovem povabilu lahko prepoznal isti Klic, na katerega sem odgovoril že na začetku duhovništva: »Ali me ljubiš?« (Jn 21,16). Čeprav se zavedam, da poslanstvo te pastirske službe daleč presega moje človeške sposobnosti, ponavljam za ubogim Petrom pred Vstalim: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.«

    V to novo poslanstvo stopam s ponižnim srcem, da bi lahko prepoznal in sprejel Očetovo voljo v konkretnih okoliščinah naše krajevne Cerkve. Verujem, da ima Oče, ki je »tako ljubil svet, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16), oznanilo življenja in upanja tudi za naš današnji čas preizkušenj. V svojem Sinu nam je polnost novega življenja tudi že podaril. Škofovsko posvečenje bom prejel na praznik Svete Trojice, ki je Bog občestva. Vse vas, vernike celjske škofije, prosim, da se v tem velikonočnem času pred posvečenjem posebej močno povežemo med seboj v prošnji k Svetemu Duhu, da bi se vsi prepoznali kot deli Kristusovega Telesa – kot občestvo žive Cerkve. Prenova cerkvenega življenja ne izvira ne od škofov, ne od duhovnikov, ne od pridnosti posameznikov, temveč od našega sodelovanja z Darom, ki smo ga vsi že prejeli pri svetem krstu. Ta posvečuje človeško delo v vsakodnevno daritev nebeškemu Očetu. Škofje in duhovniki smo poklicani, biti prvi služabniki te daritve, ki postaja po naši daritve Evharistija za življenje sveta. Molimo drug za drugega, da bomo izpolnili njegovo voljo! »V tej volji smo z daritvijo telesa Jezusa Kristusa posvečeni enkrat za vselej« (Heb 10,10).

    Maksimilijan Matjaž, imenovani celjski škof
    Celje, na Veliki četrtek 2021

    https://www.skofija-celje.si/index.php/arhiv-objav/1440-pozdrav-novoimenovanega-celjskega-skofa

  3. Miro says:

    VSE, KAR POTREBUJETE, DA BOSTE VELIKI ČETRTEK PRAZNOVALI KAR DOMA (Aleteia)

    Na veliki četrtek je Jezus postavil dva zakramenta – sveto evharistijo in duhovniško posvečenje. Veliki četrtek je prvi dan velikonočnega tridnevja. Na ta dan Cerkev običajno obhaja krizmene maše, ko se duhovniki v vsaki škofiji zberejo v stolnici in praznujejo »svoj« duhovniški dan, škofje pa posvetijo sveta olja. Letos so krizmene maše zaradi epidemije znova prestavljene na poznejši čas.

    O predlogih, kako praznovati doma več na:
    https://si.aleteia.org/2021/04/01/vse-kar-potrebujete-da-boste-veliki-cetrtek-praznovali-kar-doma/

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  4. Miro says:

    KAKO BOMO OBHAJALI VELIKI ČETRTEK? (Družina)

    Zaradi epidemioloških razmer letos že drugo leto zapored ne bomo praznovali velike noči kot smo bili vajeni doslej. Zato so slovenski škofje podali odgovore na najpogostejša vprašanja, ki si jih verniki v teh dneh zastavljamo glede poteka velikonočnih praznikov.

    Več o tem na:
    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/kako-bomo-obhajali-veliki-cetrtek?Open

  5. Miro says:

    V TRPEČIH SITUACIJAH JE KRISTUSOV KRIŽ KAKOR SVETILNIK, KI KAŽE POT V PRISTANIŠČE LADJAM, KI SO SREDI NEVIHTE ŠE VEDNO NA ODPRTEM MORJU!

    Papež Frančišek je včerajšnjo katehezo namenil velikonočnemu tridnevju. Kot je izpostavil, nam Vstali daje gotovost, da dobro vedno zmaga nad zlom in življenje vedno premaga smrt. Letos veliko noč ponovno obhajamo sredi pandemije. A v trpečih situacijah je Kristusov križ kakor svetilnik, ki kaže pot v pristanišče ladjam, ki so sredi nevihte še vedno na odprtem morju. Kristusov križ je znamenje upanja, ki ne razočara, je izpostavil sveti oče in dodal, da niti ena solza ni izgubljena v odrešenjskem načrtu Boga.

    Svetopisemski odlomek: Iz 52, 13-15
    »Glej, moj služabnik bo imel uspeh, povzpel se bo in povzdignil in bo silno vzvišen. Kakor so se številni zgražali nad njim, ker je bil njegov obraz tako nečloveško iznakažen in njegova postava ni bila več podobna človeški, tako bo presenetil številne narode, kralji si bodo zatisnili usta pred njim. Tisti, ki jim ni bil oznanjen, bodo videli, tisti, ki niso slišali, bodo razumeli.«

    Več o katehezi papeža Frančiška na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-03/papez-kateheza-o-velikonocnem-tridnevju-kristusov-kriz-je-upanje.html

  6. Hvala says:

    VELIKI PETEK-KRIŽ V LUČI VELIKEGA ČETRTKA

    KAJ POMENI DEJANSKO SPREOBRNITI SE?

    Včeraj smo razmišljali, kakšen je bil Bog v Stari zavezi, kakšna je bila pasha in kakšen duhovnik. Ugotavljali smo, da je bil Bog velik, mogočen, strašen, skrivnosten … Duhovnik je bil po svoji službi prav tako odmaknjen, mogočen, skrivnosten … Vse to se zdi logično. Jezus je z velikim četrtkom stvari postavil na glavo. Veliki petek prinaša posledice. Če biti mogočen, skrivnosten in strašen, ne pomeni največ, izgubi ceno mnogo stvari. Jezus povzdigne tiho služenje. To zahteva neprestan napor in spreobračanje. Mar ni logično, da je nastal upor?

    Vse je človek prav uredil, pa pride nekdo, ki mu nič ni prav in hkrati govori, da je Bog. Takšen Bog vsekakor ogroža. Še več, novi Bog pričakuje ljubezen, dejanja ljubezni. Ljubezen je težka, pogosto zahteva odpoved, pripelje do trpljenja. Tega pa nočemo. Mi hočemo starega Boga, staro obredje. Tam se znajdemo, brez bolečine. Tu je vse pretežko. Križa ne razumemo. Veliki petek je preprosto protest oblasti in množice proti velikemu četrtku, to je novi podobi Boga, obredja, duhovništva.

    Spreobrniti se, dejansko pomeni, vzeti za res trpljenje. Veliki četrtek je povabilo k ljubezni. Veliki petek je le nadaljevanje tega povabila. Kdor hoče ljubiti, bo deležen trpljenja. Ni mogoče, da bi ne doživljali trpljenja, če hočemo ljubiti. Ko bližnji ljubezni ne sprejme, bomo trpeli, če le vztrajamo. Pravo spreobrnjenje je v sprejemanju križa brez protestiranja. Kot pravi Črnilogar: Nisi se še spreobrnil, če se nad križem pohujšuješ in ti je križ nerazumljiv.

    V tem postnem času sem večkrat zmolil križev pot že pokojnega duhovnika Otmarja Črnilogarja, ki me je zelo nagovoril. Naj z vami podelim nekaj njegovih misli:

    Nerazumljiv ti je križ in pohujšuješ se nad njim. Nisi se še spreobrnil. Nase se zanašaš, sam se hočeš rešiti. Ne bo šlo, daj mi roko!
    Gospod, poprej si vse prav rekel in storil. Tako še nihče ni govoril. Le križa ne razumem. … Nauči me križa, smisla križa v življenju. (2. postaja, Križev pot, Otmar Črnilogar)

    Spreobrniti se, dejansko pomeni, vzeti za res trpljenje. Veliki četrtek je povabilo k ljubezni. Veliki petek je le nadaljevanje tega povabila. Kdor hoče ljubiti, bo deležen trpljenja. Ni mogoče, da bi ne doživljali trpljenja, če hočemo ljubiti. Ko bližnji ljubezni ne sprejme, bomo trpeli, če le vztrajamo. Pravo spreobrnjenje je v sprejemanju križa brez protestiranja. Kot pravi Črnilogar: Nisi se še spreobrnil, če se nad križem pohujšuješ in ti je križ nerazumljiv.

    Če je prva skušnjava, da ne bi trpeli, je druga, da bo hitro konec. Kot pravi Jezus na Križevem potu:

    Hitro bi rad opravil. Nama pa se, brat, ne sme muditi, ker bi te rad naučil padati, vstajati in še marsičesa. (3. postaja, O. Č.)
    Ko stvari ne gredo prav, moramo vztrajati, da se bodo obrnile v pravo smer. Če popustimo, ne bomo dosegli nič dobrega. Vztrajati pa pomeni trpeti. Na hitro ne bo šlo! Na poti bomo padali, a dobro je vedeti: Človeško je pasti, vstati božansko. (9. postaja, O. Č.)

    In ko se nekdo ustavi in protestira, ostaja samo križ. Jezus na križevem potu govori:

    A vedi, če z Očetom upava rešiti ljudi le s križem, boš tudi ti sebe rešil s križem. (5. postaja, O. Č.)
    Jezusovo strašno trpljenje in smrt sta pravzaprav povzetek vsega Jezusovega življenja. V njem je zgoščeno bistvo, ki ga svet ne razume.
    Jezus ne živi, da bi živel, ampak da bi življenje podaril. Množica pod križem, pa hoče nazaj staro podobo mogočnega Boga. Prisluhnimo, kaj nam sporoča dvanajsta postaja križevega pota:

    S ceste te sramotijo. »Aha, ti, ki podiraš tempelj in ga v treh dneh postavlja, reši samega sebe! Če si Sin božji, stopi s križa!«
    Duhovniki, pismouki in starešine izrabijo zadnjo priložnost: »Drugim je pomagal, sam sebi ne more pomagati. Če je on izvoljeni Maziljenec, naj stopi zdaj s križa, da bomo videli in vanj verovali …« (12. postaja, O. Č.)
    Mar ni takšen tudi naš pogled na naše križe in težave, na naše bolečine?

    Mi pravimo: Če je Bog, mi bo pomagal, da mine. Jezus pa nas uči, da nam pomaga tako, da nas s trpljenjem vzgaja za življenje.
    Mi pravimo: Če delam prav, bi me ne smelo boleti. Jezus pa pravi: Če delaš prav, te mora boleti, kajti ljubezen je vedno križana.
    Mi pravimo: Nič takega nisem naredil, zakaj bi moral trpeti. Jezus pa nam sporoča: Če nismo nič naredili, moramo vsaj trpeti. Če pa smo že kaj naredili, Bog pričakuje več in tisto več pomeni trpeti.
    Veliki petek je težka šola življenja in ljubezni. Zato obhajamo evharistijo, spomin na veliki četrtek, da bi se tega učili. Potopimo se v skrivnost te težke šole, da bomo lahko iz nje na veliko noč vstali.

    http://www.mirenski-grad.si/en/node/7536

  7. Hvala says:

    Večkrat je že g. Miro pisal in poudarjal IN TUDI SAMA SEM VELIKOKRAT PISALA O TEMI-GODRNJANJE, KRITIZIRANJE IN “ŠINFANJE” VSEVPREK.

    Čakali smo, da pridemo na določeno ustanovo. V TEM ČASU ČAKANJA NA ODPRTJE USTANOVE JE BILO RES PRAVO BIČANJE NAŠEGA JEZUSA. Kar naprej negodovanje čez tega in onega in to in ono, kritike gor in dol, da bi si moral človek pokriti ušesa.

    RES NEVERJETNO, KAŠNO POTRPLJENJE IMA JEZUS Z NAMI LJUDMI!
    Prosimo Gospoda za odpuščanje teh grehov in molimo, da nas obvaruje greha jezika.

  8. Miro says:

    VDOVA PO 38 LETIH ZAKONA: »KO SMO POD NAJVEČJIM KRIŽEM, NAM BOG DA OKUSITI VSTAJENJE« – »V TRENUTKU, KO JE MOŽ ZBOLEL, SEM SE ZAVEDALA, KAKO JE ŽIVLJENJE KRATKO. ŽIVLJENJE JE SAMO TRENUTEK, MI PA ŽIVIMO ZA VEČNOST« (Aleteia)

    »Ko si povzdignjen na križ, si tako s Kristusom in se ti pred očmi odvrti celo življenje. Vidiš popolnoma drugače, vse svoje napake, in si želiš vsaj še malo časa, da marsikaj popraviš, se potrudiš pri vsaki stvari, stkeš globlji odnos, večkrat rečeš: imam te rad, veliko mi pomeniš. Vsak dan, ki ti je dan, lahko ljubiš.«

    https://si.aleteia.org/2021/03/31/vdova-po-38-letih-zakona-ko-smo-pod-najvecjim-krizem-nam-bog-da-okusiti-vstajenje/

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!

  9. Miro says:

    KRISTUSOVA IZBIRA NAPRAVI IZ NAS TO, KAR SMO… ON BO IZPOLNIL SVOJ NAČRT V NAS IN PO NAS, KLJUB VSEM NAŠIM POMANJKLJIVOSTIM IN NAPAKAM (sv. Mati Terezija)

    – Kamorkoli te Bog postavi, tam je tvoj poklic. Tako velja za vse nas: ni pomembno, kaj delamo ali kje smo, koliko časa se spominjamo, da smo njegovi, da pripadamo njemu, da ga ljubimo. Sredstva, ki nam jih daje, najsi delamo za bogate ali za uboge, najsi delamo z ljudmi višjega ali nižjega sloja, niso pomembna; ampak je pomembno to, koliko ljubezni vlagamo v delo, ki ga opravljamo.

    – Potrudite se, da hodite v božji prisotnosti, da vidite Boga v vsakomer, ki ga srečate, in da ves dan živite vaše jutranje premišljevanje. Na ulicah še posebno izžarevajte veselje, ker pripadate Bogu, ker živite z njim in ste njegovi. Zato bi morali na ulicah, v zavetiščih, pri vašem delu vedno moliti z vsem srcem in vso dušo. Vsi smo bili poklicani… Dejstvo, da vam je bil dan dar, lahko predstavlja ta klic.

    – Naš poklic je streči najbolj ubogim med ubogimi; naš poklic je pripadati Jezusu v prepričanju, da nas nič in nihče ne more ločiti od njegove ljubezni.

    – »Niste vi mene izvolili, temveč sem jaz izvolil vas« (Jn 15,16). Kristusova izbira napravi iz nas to, kar smo… On bo izpolnil svoj načrt v nas in po nas, kljub vsem našim pomanjkljivostim in napakam.

    – Bog skrbi za svoje uboge z našo pomočjo. Pokazal nam je tako dobrotljivost in prijaznost v toliko drobnih stvareh!… Če bi pisala ali govorila ure in ure, bi lahko dala tisoče dokazov za rahločutno prijaznost in dobrotljivost našega Boga.

    (sv. Mati Terezija, izbor misli, Mirenski Grad)

  10. Miro says:

    DRUŽINSKI KRIŽEV POT (p. Anton Nadrah)

    14. POSTAJA: JEZUSA POLOŽIJO V GROB

    Molimo te Kristus in te hvalimo – Ker si s svojim križem svet odrešil.

    Jezus, začetnik življenja, tvoja Mati in najožji prijatelji so bili žalostni, ko so te položili v grob. Ti si bil na smrt dobro pripravljen, saj je bilo vse tvoje življenje daritev. Zrno je moralo umreti in pasti v zemljo, da je obrodilo obilo sadu. Tudi naše družine žalujejo ob grobovih svojih članov, ki večkrat odhajajo s tega sveta nepripravljeni, nespravljeni s teboj in svojimi sorodniki.

    Jezus, upanje v tebi umirajočih, pomagaj kristjanom, ki se poslavljajo s tega sveta. Naj se dobro pripravijo z zakramentoma sprave in svetega maziljenja ter prejmejo tebe v sveti popotnici. Njihove domače potolaži z upanjem na večno življenje. Vsi naj vedno živimo v prijateljstvu z Bogom in med seboj. Tako bomo po smrti dosegli polnost blaženega življenja pri troedinem Bogu, v družbi angelov in svetnikov.

    Marija, vrata nebeška, napolni nas z veselim pričakovanjem srečanja s teboj in tvojim Sinom v večni slavi.

    Usmili se nas, o Gospod. Usmili se nas.

    SKLEP

    Jezus, naše življenje in vstajenje, pomagaj družinam, da bodo postale šole človeških in krščanskih kreposti ter skupnosti tvoje navzočnosti. Zaslišijo in uresničijo naj tvoje vabilo k duhovni prenovi: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju! «Daj, da bo vsak družinski član zaživel v prijateljstvu s teboj in z Materjo Marijo ter z vsemi člani svoje družine. Tako bo postala po tvoji navzočnosti in dejavnosti podobna nazareški družini. Naj naše družine po medsebojni ljubezni in rodovitnosti izpolnijo Božji načrt ter rastejo v svetosti. Kot nosilke življenja, vere, upanja in ljubezni naj svetijo vsem ljudem v temi našega časa. Amen

    Celoten križev pot na:
    http://zupnija-tomaj.rkc.si/wp-content/uploads/druz%CC%8Cinski-kriz%CC%8Cev-pot-nadrah.pdf

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja