Članki za dušo

15.010 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   11. aprila, 2021 at 14:24

   BREZ EVHARISTIJE NI ŽIVLJENJA !
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Jezus je vedel, da naša človeška modrost ne more doumeti niti razumeti SVETE EVHARISTIJE, ZATO JE POVEDAL SESTRI FAVSTINI TUDI VZKLIK, KI NAJ GA STALNO PONAVLJAMO -TA JE: BOŽJE USMILJENJE, NEDOUMLJIVO V USTANOVITVI SVETE EVHARISTIJE, VATE ZAUPAM.

   CARLO ACUTIS mlad fant, letnik 1991, ki je bil proglašen za blaženega je rekel: »NARAVNOST V NEBESA SE GRE, ČE SE VSAK DAN PRISTOPA K EVHARISTIJI!«

   Gospod je vsakega človeka ustvaril po svoji podobi, za vsakega ima svoj načrt. Sprejmimo z veseljem TISTO, KAR JE GOSPOD NAMENIL VSAKEMU POSEBEJ. ENEMU TAKO, DRUGEMU DRUGAČE, ON ŽE VE. Ne bodimo sami pametni s svojo modrostjo, ker to pač nikamor ne vodi. Če želimo, da nas Gospod osvobodi sužnosti grehov, moramo vztrajati s prejemanjem Svete evharistije, in Mu GREHE priznavati in obžalovati. Naj ne bo med nami nit grenkobe , užaljenosti. Vsi smo Gospodovi, vsi smo na isti ladji in plujemo skupaj.

   Jezus dejansko daje sebe v hrano – kot evharistični kruh. Saj je umrl za nas in želi, da UŽIVAMO NJEGA . Kakor tudi to, da se ob tej skrivnostni hrani SPREMINJAMO V KRUH ZA DRUGE . Kar pa pomeni, da Jezus ne govori: Jejte moje meso, to je vaša večnost. Ampak jejte moje meso, da boste zmogli živeti za druge, kakor sem jaz živel za vas. Tako se hrana povezuje s posnemanjem Jezusovega življenja, z zaupanjem, da je le takšno življenje, kot ga živi Jezus resnično polno in vodi v večnost. Jezus pravi: »Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen. EVHARISTIJA POMENI HKRATI PRIHAJANJE K JEZUSU IN VEROVANJE VANJ. POMENI NA NEK NAČIN ŽIVLJENJE Z NJIM, IZ NJEGA IN ZANJ.

   Ves čas poudarjamo, da je potrebno pomagati sočloveku, opaziti njegovo stisko, ampak za to je potrebno, da uživamo KRISTUSOVO TELO.
   ———————————————————————————————————————————————————

   Jezus se je prikazal učencem pri Tiberijskem jezeru.
   Učenci so šli lovit ribe, pa tisto noč niso ničesar ujeli. Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj prigrizniti?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.«

   Razmislimo, kaj JEZUS želi povedati in pokazati s tem ulovom rib.
   Njegovi učenci so bili strokovnjaki v lovljenju rib. Vedeli so, da če ponoči niso ulovili ribe, jih ne bodo ujeli tudi ko se je pričelo daniti. Poznali so načrt lovljenja, bili so močni, imeli so pridne roke, bili so tudi vztrajni v lovljenju rib. ZAKAJ NISO NIČESAR ULOVILI, ČE IMAJO ZA TO VSE ČLOVEŠKE POGOJE, IMAJO MREŽE, ZNAJO LOVITI, SO VZTRAJNI, POZNAJO VODO ITD…

   Vidite tu se vse konča. Jezus je želel pokazati, da se zanašati na ČLOVEŠKO MODROST, PAMET, ZMOGLJIVOST IN PRIDNE ROKE BREZ BOGA, NE PELJE V ŽIVLJENJSKI USPEH, NI ULOVA. ZATO JEZUS ŽELI, DA Z NJIM KROJIMO ŽIVLJENJE, DA BOMO IMELI ŽIVLJENJE V IZOBILJU, NA VSEH PODROČJIH.

   ZELO LEP NAUK NAŠEGA GOSPODA, KI ŠE ENKRAT POTRJUJE NJEGOVE BESEDE-BREZ MENE NE MORETE NIČESAR.

   Lahko ima človek pridne delovne roke, lep načrt, modrost, bistroumnost, sposobnost, orodje, skratka vse pogoje za življenjski uspeh- NE MORE PREJETI POPOLNEGA USPEHA, KAJTI TA JE MOŽEN SAMO Z GOSPODOM. Morda je na svetu vidno tudi drugače, vendar POPOLNO ZADOVOLJSTVO IN RESNIČNO MIRNO BLAGOSTANJE JE MOŽNO SAMO Z JEZUSOM. KAJ KORISTIJO KUPI ZLATA, KI GA NEKATERI IMAJO, JAHTE, AVTOMOBILI ITD, ČE PA V SRCU NI MIRA, NI ZADOVOLJSTVA, NI LJUBEZNI, KAJTI ŽIVLJENJE V IZUBILJE DAJE SAMO JEZUS, S SVOJIM KRIŽEM, -IZOBILJE V LJUBEZNI, IZOBILJE V MIRU, IZOBILJE V MEDSEBOJNIH ODNOSIH, IZOBILJE NA VSAKIEM KORAKU-OBLJUBIL JE, ČE BOMO ŽIVELI TAKO KOT UČI, NAS BO NOSIL V NAROČJU.

   Ko smo utrujeni v življenju zaradi svoje oddaljenosti od Boga, pričelo se je že daniti, prihaja svetlo jutro, na obzorju pa stoji na bregu Jezus in nam reče: Pridite k meni, vrzite mrežo tam in tam in imeli boste življenje v izobilju. POJDIMO K JEZUSU!

   Odgovori
2. Miro says:

   11. aprila, 2021 at 11:59

   »SESTRA, BRAT, ALI ŽELIŠ DOKAZ ZA TO, DA SE JE BOG DOTAKNIL TVOJEGA ŽIVLJENJA? PREVERI, ČE SE SKLANJAŠ NAD RANE DRUGIH. DANES JE DAN, V KATEREM SE JE POTREBNO VPRAŠATI: »ALI SEM JAZ, KI SEM TOLIKOKRAT PREJEL MIR OD BOGA, NJEGOVO ODPUŠČANJE, NJEGOVO USMILJENJE, USMILJEN Z DRUGIMI?« (iz homilije svetega očeta)

   Papež Frančišek je med homilijo na nedeljo Božjega usmiljenja spregovoril o tem, kako so učenci, ki so od Jezusa prejeli usmiljenje, tudi sami postali usmiljeni. Povabil je, naj isto storimo tudi mi ter dopustimo, da nas mir, odpuščanje in rane usmiljenega Jezusa obudijo v življenje.

   V homiliji je sveti oče izpostavil tudi naslednje: Sestra, brat, ali želiš dokaz za to, da se je Bog dotaknil tvojega življenja? Preveri, če se sklanjaš nad rane drugih. Danes je dan, v katerem se je potrebno vprašati: »Ali sem jaz, ki sem tolikokrat prejel mir od Boga, njegovo odpuščanje, njegovo usmiljenje, usmiljen z drugimi? Ali jaz, ki sem se tolikokrat hranil z Jezusovim Telesom, naredim kaj, da bi nasitil tistega, ki je reven?« Ne ostanimo brezbrižni. Ne živimo polovičarske vere, ki prejema, vendar ne daje, ki sprejme dar, vendar pa se ne podarja. Izkazano nam je bilo usmiljenje, postanimo usmiljeni. Saj če se ljubezen konča pri nas samih, se vera posuši v nerodovitno intimnost. Brez del usmiljenja umre (prim. Jak 2,17). Bratje in sestre, dopustimo, da nas mir, odpuščanje in rane usmiljenega Jezusa obudijo v življenje. In prosimo za milost, da bi postali priče usmiljenja. Le tako bo vera živa. In življenje bo poenoteno. Le tako bomo oznanjali Božji evangelij, ki je evangelij usmiljenja, je poudaril sveti oče.

   Več o homiliji papeža Frančiška na nedeljo Božjega usmiljenja na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-04/sveti-oce-izkazano-nam-je-bilo-usmiljenje-postanimo-usmiljeni.html

   Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, upanje tistim, ki obupavajo, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Janez says:

   11. aprila, 2021 at 10:27

   Za vse odkupljenje in odrešitev samo po Božji Milosti, samo po Veri samo v Jezusa Kristusa Učenika in Odrešenika je bila vsa krivda za greh – pretekli, sedanji in prihodnji – že kaznovana s smrtjo Jezusa na križu na Golgoti. Kristjani ne bodo nikoli kaznovani za greh, ker je Kristus v celoti trpel za naše grehe (Pismo Rimljanom 8,1–4). S svojo kazensko nadomestno smrtjo se je Kristus spokoril za krivdo za greh (jo odstranil, odvzel, nas Odrešil) za vse, ki verujejo vanj (Prvo Janezovo pismo 4,10). Zato je bila Božja pravična jeza nad našim grehom pomirjena (zadovoljena) (Pismo Rimljanom 3,21-26; Pismo Hebrejcem 2,17). Kristusova žrtev spremeni Božje stanje iz tega, da je bil proti nam, v to, da je za nas. Obnovljeni smo v Božjo naklonjenost, ker je bil problem, naš dolg za greh, odstranjen (Pismo Rimljanom 5,9-10). Poleg tega pa, ker je Kristus pripisal svojo pravičnost vernikom, smo po položaju vedno v stanju milosti pred Bogom. Smo nepreklicno opravičeni pred Bogom, ker je bila kazen za naš greh, smrt, popolnoma zadovoljena s Kristusovo smrtjo za nas (Drugo pismo Korinčanom 5,17-21; Pismo Kološanom 3,21-23). Nikoli ne bomo kaznovani zanj, ker je bil greh izvoljencev že sojen in obsojen na križu in nas je Jezus Odrešil. Vendar BOG VZGAJA SVOJE UPORNE IN GREŠNE OTROKE, ko grešijo in so v zmoti, tako kot bi jih moral vsak dobri in Ljubeči ter Skrbni Oče. Kristjani niso kaznovani za grehe, ki jih storijo, saj nas Bog nenehno Ljubi tudi takrat, ko grešimo in ga žalimo. Pač pa nas Bog Ljubeče in Skrbno vzgaja, da bi nas poboljšal in posvetil, nas spet napotil na Pot ki vodi k Jezusu Kristusu, ki je Pot, Resnica in Življenje ter naše Odrešenje. Gre torej za Božjo Vzgojo, ki je v tem, da se discipliniramo in poboljšamo in ne za to, da kristjani prejmemo Božjo kazen za naše grehe in žalitve Boga.

   BOG VZGAJA SVOJE UPORNE IN GREŠNE OTROKE, ko grešijo in so v zmoti, tako kot bi jih moral vsak dobri in Ljubeči ter Skrbni Oče. Kristjani niso kaznovani za grehe, ki jih storijo, saj nas Bog nenehno Ljubi tudi takrat, ko grešimo in ga žalimo. Pač pa nas Bog Ljubeče in Skrbno vzgaja, da bi nas poboljšal in posvetil, nas spet napotil na Pot ki vodi k Jezusu Kristusu, ki je Pot, Resnica in Življenje ter naše Odrešenje. Gre torej za Božjo Vzgojo, ki je v tem, da se discipliniramo in poboljšamo in ne za to, da kristjani prejmemo Božjo kazen za naše grehe in žalitve Boga.

   Če zanemarjamo redna sredstva Božje milosti in Usmiljenja do nas ljudi (zasebno in skupno preučevanje Svetega pisma, razlaganje Evangelijev, pridiganje v Cerkvi, čaščenje, molitev, spokoritev, bogoslužje in Gospodovo večerjo, spoved Bogu, spokoritev, Sveto Evharistijo, odpuščanje grehov) za posvečevanje (postopno rast v naši praktični svetosti z Božjo Milostjo in Pomočjo), to neizogibno vodi v vztrajanje v grešnem obnašanju in k hudobiji, kjer ni Boga in Njegove Ljubezni. Brez Boga ne moremo storiti nič. V takih primerih Bog vedno vzgaja svoje otroke na različne načine. Če jih ne bi, ne bi bil ljubeč Oče, ki nas hoče odvrniti od greha in da se Vrnemo kot Grešni Otroci nazaj k Njemu, ki nas vedno čaka in se vedno razveseli vsakogar, ki se vrne nazaj k Njemu!. Tako kot dobri starši vzgajajo svoje otroke za njihovo dobro, tako naš Nebeški Oče ljubeče popravlja z vzgojnimi ukrepi svoje otroke v njihovo korist (Pismo Hebrejcem 12,7–11). Torej Bog z vzgojo milostno odvrne svoje otroke od uporništva in greha v poslušnost Bogu, naše poboljšanje in bogaboječnost. Kot je rekel kralj David v Psalmu 32, nas Bog ljubeče pripelje k temu, da priznamo svoje grehe in se jih pokesamo, česar brez božanske vzgoje (discipliniranja) ne bi storili in bi vztrajali na grešni poti. Tako je vzgoja odrešujoča, očiščujoča in obnavljajoča, kajti Bog nas Ljubi in je do nas Usmiljen. Božanska vzgoja je Božji katalizator za našo rast v pobožnem in bogaboječem življenju. Bolj ko poznamo Boga, bolj razumemo njegovo željo po naši praktični svetosti v skladu s Kristusovo podobo in kako daleč smo od doseganja njegovega merila. Božanska vzgoja je Božji proces, ko nas Bog kot Dober in Ljubeč starš postopoma pripelje do podobnosti s Kristusom (Pismo Rimljanom 8,28–30; Drugo pismo Korinčanom 3,18; Pismo Kološanom 3,1–10). Božja Vzgoja je zato nekaj dobrega za nas grešne in uporne ljudi, da na Bog disciplinira, če se ne poboljšamo! Ljubimo Boga in se mu nenehno zahvaljujmo za Vso Ljubezen, Dobroto in Usmiljenje! Spreobrnimo se in se poboljšajmo, da bomo nosili Boga v Srcu in Duši! Da bomo dobili Božji Mir in Blagoslov za vse kar delamo!

   Odgovori
4. Janez says:

   11. aprila, 2021 at 10:20

   Krščansko življenje je lahko polno lepega doživetja ko živimo Bogu po Volji in Spolnjujemo Božjo Voljo, ko molimo in poslušamo in beremo Božjo Besedo in Sveto pismo, obenem pa je tudi nenehen boj proti grehu, ki prebiva v nas, dokler ostajamo na zemlji (Pismo Rimljanom 7,14–25). Ker je naše meso slabotno, pogosto zapademo v žalosten greh, saj nas hudobec skuša. Zato moramo pričakovati Božjo vzgojo za svojo neposlušnost, ko grešimo, ker je njegova želja, da bi bili posvečeni in ločeni od greha (Prvo pismo Tesaloničanom 4,3; Prvo Petrovo pismo 1,13–16). Naravne posledice greha bi nas prav tako morale odvrniti od greha. Na primer, če vernik nekaj ukrade, ga bo Bog discipliniral, tako da ga bo pripeljal k priznanju in kesanju za greh kraje; tako bo obnovil občestvo med seboj in tatom, ki se je pokesal. Vendar s tem družbene posledice tatvine niso odstranjene in so lahko hude, njihova posledica so lahko globe ali celo zapor, kar škoduje našemu pričevanju za Kristusa. To so naravne posledice greha, ki jih je treba prenesti, če se jim ne izognemo s poslušnostjo. Bog tako zelo ljubi svoje otroke, da deluje celo skozi te posledice, da nas očisti za naše posvečenje (Pismo Rimljanom 12,1–2). Bog nam hoče le vse Dobro in Najboljše! Ljubimo Boga in se mu vedno zahvaljujmo, ker je Dober in Usmiljen do vseh ljudi, tako vernih kot nevernih tudi takrat, ko grešimo in žalimo Božjo Ljubezen. Pri Bogu je vse mogoče in Njegova Vrata so za Njegove Otroke vedno Odprta. Čaka nas, da pridemo k Njemu Nazaj, da se pokesamo, spovemo, spokorimo ter poboljšamo! Sicer pa nas kot pravičen in ljubeč Starš disciplinira in opozori z Božjo Vzgojo, da se moramo poboljšati! Za spodbudo raje molimo in prosimo Boga Milosti, da bomo podobni Jezusu in spolnjevali Božjo Voljo! Veliko je dobrih zgledov pravičnega življenja vernikov, apostolov, misijonarjev, svetnikov in Jezusa Kristusa, ki naj nas spodbujajo, da bomo živeli kot Jezus po Evangeliju, Bogu v Čast in Veselje, nam pa v naše Zveličanje!

   Odgovori
5. Janez says:

   11. aprila, 2021 at 9:58

   ALI NAJ BI BILI KRISTJANI STRPNI DO ATEISTOV IN VERSKIH PREPRIČANJ DRUGIH LJUDI?
   V našem času »strpnosti« se moralni relativizem slavi kot najvišja vrednota. Vse filozofije, ideje in verski sistemi imajo enako vrednost, pravi relativist, in so vredni enakega spoštovanja. Tisti, ki so bolj naklonjeni enemu verskemu sistemu v primerjavi z drugimi ali – še huje – ki trdijo, da poznajo absolutno resnico, veljajo za ozkosrčne, nerazsvetljene ali celo fanatične. Seveda različna verstva zagovarjajo medsebojno izključujoče trditve in relativist ne more logično uskladiti popolnih nasprotij. Na primer, Sveto pismo trdi: »Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, potem pa pride sodba« (Pismo Hebrejcem 9,27), medtem ko nekatera vzhodna verstva učijo o reinkarnaciji. Torej, ali umremo enkrat ali velikokrat? Obe učenji ne moreta biti resnični. Relativist v bistvu ponovno definira resnico, da bi ustvaril paradoksalen svet, kjer lahko soobstajajo mnogovrstne, nasprotujoče si »resnice«. Jezus je rekel: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6). Kristjan je sprejel Resnico, in sicer ne samo kot koncept, ampak kot osebo Jezusa Kristusa. To priznavanje Resnice oddalji kristjana od današnje tako imenovane »odprtosti«, ker sledi Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Kristjan javno priznava, da je Jezus Umrl na križu na Golgoti in vstal od mrtvih (Pismo Rimljanom 10,9–10). Če resnično verjame v vstajenje, kako je lahko »odprt« za nevernikovo trditev, da Jezus ni nikoli vstal od mrtvih? Če bi kristjan zanikal jasno učenje Božje besede, bi s tem izdal Boga in ne bi sledil Nauku Jezusa Kristusa. Bodimo pozorni na to, da smo v naših primerih do zdaj navedli temelje krščanske vere. O nekaterih stvareh (na primer o Jezusovem telesnem vstajenju) se ne da razpravljati, ker so temelj krščanske Vere in naše Odrešitve. Druge stvari so morda odprte za razpravo, na primer: kdo je napisal Pismo Hebrejcem ali kakšna je bila narava Pavlovega »trna v mesu«. Izogibati pa bi se morali vključevanju v razprave o stvareh, ki so drugotnega pomena (Drugo pismo Timoteju 2,23; Pismo Titu 3,9).

   Tudi ko kristjan razpravlja oz. se pogovarja o pomembnih naukih, bi moral obvladovati samega sebe in izkazovati spoštovanje drugim, ki imajo svoja verska prepričanja in se po njih ravnajo in tiho ter pravično živijo. Nekaj je, če se ne strinjaš z nekim mnenjem; nekaj drugega pa je, če omalovažuješ človeka. Prav je, da smo sočutni, razumevajoči in strpni do drugih ljudi in jih spoštujemo, kljub razlikam! Trdno pa se moramo oklepati naše krščanske Verske Resnice, kot jo Uči Jezus Kristus, obenem pa izkazovati strpnost in usmiljenje tistim, ki dvomijo vanjo. Kot Jezus moramo biti polni milosti in resnice (Evangelij po Janezu 1,14). Izkazujmo našo Vero v Jezusa Kristusa s svojim Pravičnim, Bogaboječim in Usmiljenim Življenjem z gorečo Vero v Boga, z Molitvijo, Dobroto in služenjem Ubogim v Ljubezni do Boga. Peter je našel dobro ravnotežje med pravim odgovorom in ponižnostjo: »Vselej bodite vsakomur pripravljeni odgovoriti, če vas vpraša za razlog upanja, ki je v vas. Vendar pa odgovarjajte s krotkostjo in strahospoštovanjem« (Prvo Petrovo pismo 3,15–16). Bog je na križu umrl za vse ljudi! Brez razlik! Marsikaj kar je prav v človeških očeh pa ni prav v Božjih Očeh, kar je za nas Skrivnost! Za marsikaj, kar je nam s človeško pametjo nerazumljivo, lahko obstaja kakšen Smrivniosten razlog za različen verski nagovor ljudi, ki ga pozna le Bog, ki je Usmiljen, Vsemogočen in Vseveden. Bog ljubi vse ljudi, ker drugače ne more. Bodimo podobni Jezusu tudi mi! Izkazujmo krščansko Vero v Boga z našim življenjem, Vero in Molitvijo! Ne sodimo in ne kritizirajmo nikogar, ker skrivnostna so Gospodova Pota! Vsi smo namreč Božji Otroci in Jezus je na Golgoti umrl za vse ljudi na križu in Vstal ter odrešil greha vse ljudi. Ni našeda sodimo, ker Bog bo sodil v svoji Milosti in Usmiljenju!

   Častimo in Slavimo ter Ljubimo Boga in se mu nenehno za vse ponižno zahvaljujmo!

   Gotquestions, lastni doprinos et altro

   Addendum
   Tudi ateisti so dobri ljudje, če dobro delajo, je poudaril papež Frančišek, ki je še enkrat pozval vse verujoče in neverujoče ljudi, naj stopijo skupaj. Poglavar Rimskokatoliške cerkve ponavadi vernike nagovori v pridigi po jutranji maši v svoji rezidenci, kjer ponavadi nastopi brez vnaprej pripravljenega govora. V tej pridigi pa je poudaril, da je Jezus odrešil tudi ateiste.”Tudi njih, vsakogar,” je poudaril po poročanju vatikanskega radija. “Vsi moramo delati dobro.” “Samo delajte dobro in prepričan sem, da bomo našli skupno točko,” je bil jasen papež Frančišek. V svojem odnosu do ateistov se novi papež močno razlikuje od svojega predhodnika, papeža Benedikta XVI., ki je zaradi svojih stališč do drugače verujočih izzval številne kritike. Papež Frančišek zbuja pozornost znotraj Cerkve in zunaj nje. Razprava analizira značilnosti njegove osebnosti, prav tako pa tudi poudarke, ki jih daje papeški službi in pastoralni dejavnosti. V komunikaciji z ljudmi daje prednost človeku, njegovim potrebam in pričakovanjem. Številna znamenja kažejo, da je (bil) in da ostaja vedno blizu današnjemu človeku, zlasti ubogemu, bolnemu, osamljenemu, revnemu in zapostavljenemu. Cerkev je poklicana prepričljivo oznanjati človeštvu »veselje evangelija« in »radost ljubezni«, kakor pričujeta njegovi apostolski spodbudi. Prizadevati si mora za pastoralno spreobrnjenje in iskati novih načinov za služenje človeku. Sprejela je misijonsko poslanstvo: oznanjati evangeljsko veselje, ki ga prinaša Božja beseda, z uboštvom duha služiti ubogim, v dialogu sprejemati današnjega človeka in ga spremljati na poti k Bogu, prenavljati pastoralne strukture in iskati nove poti k človeku. Ljubimo Boga in ljudi in delajmo Dobro! Bog bo sodil ne mi grešni ljudje, ki bodimo Dobri, Usmiljeni in Ponižni ter izžarevajmo Jezusa, kamor gremo ali kjer smo z Gorečo Vero in Molitvijo! Tudi izkazovanje Usmiljenja in Dobrote ubogim je Molitev! Tudi Ljubezen do vseh bližnjhih in Samaritanska Pomoč kaže, da nosimo Boga ne samo z besedami ampak tudi v Srcu!

   Papež Frančišek in Rafko Valenčič, Bogoslovni Vestnik 11/2016

   Odgovori
6. Janez says:

   11. aprila, 2021 at 9:53

   François Pollien: Pusti Jezusu, da s svojim Duhom udejanja v tebi grešni in ubogi človek svoje blagre. Pusti mu, da hodi po svojih potih k tebi, zato da ti prinese svoje radosti in upanje. Pusti mu, da ti pomaga in te poveličuje, zato da bo v tebi poveličeval svojega Očeta. Pusti mu, da te prečka v vseh smereh in v vseh globinah, zato da bo tvoje bitje edinole in v celoti njegovo. Pusti mu, da použije tvoje življenje v svojo enost. Naj On deluje v tvojih čutilih, v tvojem srcu, v tvojem duhu, dokler mu ne boš po končanem delu mogel reči: »Vse je dovršeno« – ter boš izročil svojega duha v njegove roke (prim. Jn 19, 30; Lk 23, 46). Najprej – v tvojih čutilih. Naj jih On ozdravlja, s tem da izbrisuje sleherno možno sled zgrešene mikavnosti, onemoglosti, nerednosti, strastnosti. Moral bo izvršiti dolgotrajne in težavne spremembe in operacije, da bi dosegel najgloblje korenine. […] Toda ne boj se ničesar; saj veš, da si v rokah Njegove Ljubezni. Tvoja prizadevnost mora biti usmerjena k temu, da boš prišel iz topilnika očiščen kot najbolj prečiščeno zlato. Poslušaj ga, ko ti govori: Svetujem ti, da kupiš od mene v ognju očiščenega zlata, da obogatiš, in belih oblačil, da se oblečeš in se ne pokaže sramota tvoje nagote, in mazila, da si pomaziliš oči, da bi videl. Svarim in pokorim tiste, ki jih ljubim. Bodi torej goreč in se spreobrni. Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj. Kdor zmaga, mu bom dal, da z menoj sede na moj prestol, kakor sem tudi jaz zmagal in sem s svojim Očetom sedel na njegov prestol. Kdor ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam (Raz 3, 18–22).

   Prepusti Gospodu svoje srce, da bo v njem dokončno vzpostavil nežnost in velikodušnost; da ga bo mogel povrniti k tisti prvotni čistosti, ki mu je ni kalila nobena ustvarjena navezanost, ko ga ni zavirala nobena onemoglost. Naj v njem hipoma uniči vse moči, tako da jim odvzame vsak človeški način ljubezni ter jim nazadnje podari edino obliko ljubezni, ki pristaja krščanskemu srcu: ljubiti Boga v Bogu in ljubiti vse stvari v Bogu. Stiskalnica bo imela strašansko delo; morala bo hudo stiskati, da bo priteklo žlahtno vino v svoji božanski čistosti – vino, ki razveseljuje Božje srce. Toda kakšno zmagoslavje, ko bodo končno iztisnjeni v stiskalnici prazni strahovi in prazne ljubavi, pa se bo tvoje srce dvigalo iznad vseh slabosti, navdano z blaženo čistostjo, zmožno vseh gledanj, s prosojno ljubeznijo, vredno večnih objemov. Končno je na vrsti tvoj duh Človek. Tudi tvoj duh se bo moral podvreči nekaterim skrajno zahtevnim končnim spremembam. Sveti Pavel ti bo povedal, zakaj: Zatorej odslej nikogar ne poznamo po mesu. In če smo po mesu poznali Kristusa, ga pa zdaj tako več ne poznamo. Če je torej kdo v Kristusu, je nova stvaritev: staro je prešlo, glejte, nastalo je novo (2 Kor 5, 16–17).

   Nov Človek ali Homo Novum. Stare stvari so minile, morale so miniti; vse so minile, kajti vse je moralo postati novo in drugačno. Stare stvari so tvoja človeškost; za tvojega duha pa so naravni načini spoznavanja: to, kar apostol imenuje poznavanje po mesu. To je tvoj način spoznavanja v človeški luči. Da pa bo tvoj duh prenovljen v Božji luči, mora dopustiti, da mu Bog ugasi vso to človeško luč – na enak način, kot kakšen mojster zadolži svojega vajenca, naj se odvadi lastnih delovnih prijemov, zato da ga bo priučil novim, ki bodo strokovni in pravilni. Če bi dopustil starim šegam, da se primešajo čistim strokovnim navadam, ne bo nikoli izšolal dobrega in veščega delavca. Takšen je torej tvoj položaj – pred tvojim lastnim obrazom. Ti je jasen in razumljiv? Prav, potem pa voljno opusti vse dosedanje učenjo znanje in delovne izkušnje, zato da boš vedel vse; pusti vnemar vse, kar pripada tvojemu dosedanjemu življenjskemu načinu in slogu, da se navzameš Božjega. Naredi prostor Bogu, da Te obsije Božja Ljubezen in Božja Milost, ki ne mine nikdar! Prosi in moli, da pride Gospod in te obžari ter te blagoslovi.
   (Pollien kartuzijan, La pianta di Dio, odlomek )

   Kartuzijan Augustin Guillerand: Urejena ljubezen
   Prevečkrat si zamišljamo, da je krščanska nenavezanost v tem, da ne ljubiš ničesar. To je strašansko zgrešeno. Nikoli ni bilo bolj ljubečega srca, kot je Jezusovo srce; in naša srca se morajo oblikovati po njegovem vzorcu. Ljubiti – to je vélika in celo edina zapoved: To je prva zapoved: Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem … in … svojega bližnjega … (prim. Mt 22, 37.39). Tu imamo ves evangelij in vse življenje in vsega Boga, ki je Deus-Caritas, Bog-Ljubezen. Je pa urejena ljubezen; ljubezen, ki naj živi in se priobčuje – zato pa žrtvuje vse, kar jo ovira, da bi se razdajala. To žrtvovanje je odtrgovanje/odvezovanje. Nenavezanost je torej negativni obraz navezanosti (ali ljubezni). Nenavezanost je red v ljubezni […]. Kadar Bog ljubezni živi v neki duši, ji daje ljubiti vsa bitja skladno s stopnjo njihovega deleža v sebi, ki je Bit. Duša jih mora ljubiti tako, kot jih ljubi Bog, to se pravi: kot se jim Bog daje. Ta dar neskončne Biti nekemu končnemu bitju je tisto, kar mu daje biti – in to je merilo za našo ljubezen. Naša ljubezen, odmerjena od samega Boga in od tega, kar o Njem zasledimo v njegovih bitjih, je urejena ljubezen. Poslej ni dovoljena nobena navezanost, ki ni v skladu s tem pravilom. Če duša v sebi odkrije kaj takega, bo navezanost krotila, ne pa odstranila. Na dnu vsega je zamisel o redu. Nenavezanost je pogoj za red, tako kot je red pogoj za ljubezen. Zato smemo reči: nenavezanost je urejena ljubezen. Prosimo Boga in molimo ga za Milost, da se vse prav postavi in uredi po Božji Volji.

   Če sprejmemo Božjo Besedo, če vstopimo vanjo; če ji prisluhnemo in če jo ohranimo; če smo tako srečni, da si prisvojimo to, kar govori, in če s tem postanemo njeno bivališče:
   – vzajemno bivališče, kjer ostajamo z njo in ona ostaja z nami;
   – tedaj utihne glas zemeljskih dobrin, nam ne bije več na uho, ne privlači nas več v zlaganost tistega, česar ni;
   – tedaj spoznavamo to, kar je ; darujemo se temu, kar je;
   – postajamo to, kar je; enotni smo z Bitjo in okušamo njeno neodvisnost od vsega, kar je ustvarila.

   Osvobojeni smo za svobodo Božjih otrok (prim. Gal 4, 4-7; 5, 1.13). S svobodno voljo in vsem srcem sprejemamo Božjo Besedo in po njej živimo, molimo in delamo dobro in služimo drugim! Hvala sladki in ljubeči Jezus. Taka je svoboda, ki jo Jezus prinaša ljudem. Svoboda Božje Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja. Zdaj jo Gospod vsem nam oznanja z besedami; dokončno jo je za vse grešne ljudi in svet razodel v dejanju darovanja in smrti – na križu ter Vstajenju za naše Odrešenje. Bog nam je vse Milostno vse dal in naredil tako, da bi nam odpustil grehe, da bi imeli po Božji Milosti Življenje, če bomo Verovali v Jezusa Kristusa in pravično živeli!

   (Guilleard kartuzijan Ecrits spirituels Cartusien, odlomek)

   Odgovori
7. Janez says:

   11. aprila, 2021 at 9:49

   GOSPOD NAJ BOM KAKOR PLODNA ZEMLJA
   Gospod naj bom kakor Zemlja, naj bom kakor Plodna Njiva,
   rodovitna in globoka prst,
   v veselje Tebi Oče in v radost kmetu, da bo na Božji Njivi oral, sejal in žel.
   Ker Tam Gospod boš blagoslovil vse naše delo in trud, da bo obilna setev in obilna žetev.
   da ne bo lačnih in da bodo polne kašče za vse, da se nasitijo.
   Molimo, da nikdar ne bo zmanjkalo delavcev, zakaj dela je veliko in treba je trdo delati
   in se truditi v potu svojega obraza na zemlji.
   Počiješ malo, si obrišeš pot z obraza, pogledaš v nebo k Njemu in zmoliš zahvalo Očetu za vse.
   Gospod pomagaj mi prosim, da bo vse moje življenje napolnjevala iskrena Vera,
   da ga bo navdihovala Tvoja Dobrota in Ljubezen, da ga bo dvigovalo Upanje in
   da boš dal Svoj Blagoslov vsemu kar počnem, za kar si mi naročil, da storim.
   Gospod vodi me po Tvojih stezah in navdihni me, da bom vedno vedel, kaj je prav, da storim.
   Pomagaj mi prosim, da bom molil in delal ter vedno hodil za Teboj Gospod in živel po Evangeliju.
   Hvala Ti Gospod, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen.
   Gospod podari mi milost, da bom orodje Tvojega Miru, da bom raje delal Dobra Dela in pomagal Ljudem kot kritiziral, da bom bodril Ljudi in odpuščal razne krivice ter da bom z svojim Življenjem sledil Naukom Tvojega Evangelija. Odpusti mi prosim moje grehe in pomagaj mi, da se bom vrnil na Pot k Tebi, ki si moj Oče. Ti si moje Vse. Za dežjem pride sonce, za krizo in težavami zopet prideš k Nam Ti Oče in vse ožarja Sonce Tvoje Ljubezni in Odpuščanja nam grešnikom, ki smo Tvoji Otroci. Carpe Diem ali izkoristi dan tako, da bo prav za Ljudi in v Božjih Očeh. Razsvetli nas, da ne bomo tavali v temi, temveč, da Te bomo iskali in našli. Ti si naše Vse Gospod. Amen.

   Janez AKA Dichter Hansi

   Psalm 118: »Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober.«

   Odgovori
8. Janez says:

   11. aprila, 2021 at 9:42

   Papež Frančišek mladim: BOGA ŽEJA PO VAS

   Papež Frančišek z mladimi, SDM v Krakovu, 30. julij 2016 Papež Frančišek je napisal predgovor k novi knjigi kardinala Raniera Cantalamesse z naslovom »Frančišek, Božji norček«. V njej predstavi izročilo brata Pacifica, potujočega pevca, ki je bil eden izmed prvih sobratov sv. Frančiška Asiškega.

   s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

   Ta knjiga je bila namenjena tebi, moj mladi brat v iskanju, in jaz bi te želel uvesti v njeno branje tako, da ti v dar izročam besede polne velikega spoštovanja in zaupanja, ki ga imam do tebe in vseh mladih.

   Morda se ti je zgodilo, da si odprl evangelije in prisluhnil temu, kar je Jezus nekoč rekel v svojem znamenitem govoru na gori: »Prosite in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.« (Mt 7,7-8) To so močne besede, polne velike in zahtevne obljube, vendar pa se bi lahko vprašali: ali jih je potrebno vzeti zares? Ali bo Gospod res uslišal mojo prošnjo, če ga prosim, ga bom našel, če ga iščem, mi bo odprl, če trkam? Ti bi mi lahko ugovarjal: ali morda ni res, da se včasih zdi, da izkušnja to obljubo zanika? Da mnogi prosijo in ne prejmejo, da iščejo in ne najdejo, da trkajo na nebeška vrata in se izza njih ne sliši nič drugega kot tišina? Se lahko torej tem besedam zaupa ali ne? Ali ne bodo tudi te, tako kot mnoge druge, ki jih slišim okoli sebe, vir iluzije in torej razočaranja?

   Razumem tvoje dvome in cenim tvoja vprašanja – gorje, če jih ne bi imel –, ta vprašujejo tudi mene in me spominjajo na še en odlomek Svetega pisma, za katerega se mi zdi, da jih skupaj z Jezusovimi besedami razsvetli v vsej njihovi globini. V Jeremijevi knjigi Gospod po preroku pravi: »Iskali me boste in me boste našli, ker me boste iskali z vsem srcem; dal se vam bom najti.« (Jer 29,13-14) Bog se pusti najti, da, vendar le človeku, ki ga išče z vsem srcem.

   Odpri evangelije, beri o Jezusovih srečanjih z osebami, ki so hodile k njemu, in videl boš, kako so se za nekatere izmed njih njegove obljube izpolnile. To so tisti, za katere je bistveno vprašanje postalo to, da bi našli odgovor. Gospod se je pustil najti vztrajnosti nadležne vdove, Nikodemovi žeji po resnici, stotnikovi veri, vpitju vdove iz Naina, iskrenemu kesanju grešnice, gobavčevi želji po zdravju, Bartimajevemu hrepenenju po luči. Vsak izmed teh likov bi lahko upravičeno izrekel besede Psalma 63: »Mojo dušo žeja po tebi, [Bog]; moje telo koprni po tebi kakor suha, izčrpana zemlja brez vode.«

   Kdor išče, najde, če išče z vsem srcem; če zanj Gospod postane življenjsko potreben kakor voda za puščavo, kakor zemlja za seme, kakor sonce za rožo. In če dobro pomisliš, je to zelo lepo in zelo spoštljivo do naše svobode: vera se ne podari avtomatično, kot dar, za katerega ni bistvena tvoja soudeležba, ampak želi, da se vključiš osebno in z vsem, kar si. Gre za dar, ki želi biti željen. Skratka, je Ljubezen, ki želi biti ljubljena. Morda si iskal Gospoda in ga nisi našel, vendar pa tudi meni dovoli, da ti zastavim eno vprašanje: kako močna je bila tvoja želja po Njem? Išči ga z vsem zanosom srca, moli, prosi, kliči, vpij in on se bo dal najti, kakor je obljubil. Kralj verzov, čigar zgodbo boš bral na naslednjih straneh, je ljubil življenje, in kakor vsak mlad človek, ga je želel živeti v polnosti. Bil je eden izmed najbolj znanih pevcev svojega časa in v svoji siloviti želji po polnosti je, ne da bi vedel, iskal Njega, ki edini more napolniti človekovo srce. Iskal je in je bil najden.

   To nam kaže še globljo resnico: Gospod želi, da ga ti iščeš, da bi te on mogel najti. Deus sitit sitiri, je rekel Gregor Nacianški. To je, Boga žeja po tem, da bi imeli žejo po Njem, da bi nas, ko bi nas našel tako pripravljene, lahko končno srečal. On, ki nas vabi, da bi trkali, se v resnici prvi postavi pred vrata našega srca: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.« (Raz 3,20)

   In če bi danes potrkal na tvoja vrata? Kralj verzov je srečal brata Frančiška nekega dne v samostanu Colpersito v San Severino Marche; njegova beseda ga je presunila in v njem se je vžgala nova iskra. Morda se mu je zgodilo to, kar se je zgodilo sv. Pavlu na poti v Damask: da je Božja luč zasvetila »v naših srcih, da bi v tej svetlobi spoznali Božji sijaj na obličju Jezusa Kristusa.« (2 Kor 4,6) On je videl Frančiška v svetlobi njegove svetosti in je v njem zaslutil lepoto obličja Boga. To, kar je vedno iskal, je zdaj končno našel, in sicer zahvaljujoč svetemu človeku. In, kakor sv. Pavel, je imel tiste stvari, ki so bile zanj dobiček, za izgubo, za smeti, zaradi vzvišenosti spoznanja Kristusa Jezusa.« (prim. Flp 3,7-9) Takoj je prekinil vsakršno odlašanje: »Zakaj bi bilo potrebno še kaj dodati? Preidimo k dejstvom. Vzemi me od ljudi in me vrni velikemu Vladarju!«

   Ko Gospod kliče k sebi, ne želi polovičarstva ali obotavljanja z naše strani, ampak radikalen odgovor. Jezus bi rekel: »Hodi za menoj in pusti, da mrtvi pokopljejo svoje mrtve.« (Mt 8,22) Tisti dan se je rodil novi človek, ne več Guglielmo iz Lisciana, kralj verzov, ampak brat Pacifico, človek, ki ga je napolnjeval nov, prej nepoznan mir. Od tistega dne dalje je ves pripadal Bogu, v celoti je bil posvečen njemu; bil je eden najbližjih tovarišev sv. Frančiška, priča lepote vere.

   Zato, moj dragi mladenič/mladenka, medtem ko se zahvaljujem predragemu patru Ranieru za novi dar, ki ga podarja Cerkvi z dragocenimi in modrimi stranmi te knjige, v gotovosti, da bodo zelo dobro dele tistim, ki jih bodo brali, ti želim plodovito branje; in zapomni si: Bog ni prenehal klicati; nasprotno, morda daje danes slišati svoj glas bolj kot včeraj. Če boš le zmanjšal jakosti drugih glasov in povečal jakost svojih največjih hrepenenj, boš v sebi in okrog sebe slišal jasen in prodoren glas. Gospod se ne naveliča prihajati nam naproti, nas iskati kakor pastir, ki išče izgubljeno ovco; kakor žena, ki išče izgubljeni denar, kakor Oče išče svoje otroke. Še naprej kliče in potrpežljivo od nas pričakuje isti odgovor, kot ga je dala Marija: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi.« (Lk 1,38) Če boš imel pogum pustiti svoje gotovosti in se odpreti Njemu, se bo zate odprl nov svet, in tudi sam boš postal luč za druge ljudi.

   Hvala za tvoje poslušanje. Nadte kličem Božjega Svetega Duha in tudi ti, če moreš, ne pozabi moliti zame.

   Tvoj papež Frančišek

   Odgovori
9. Miro says:

   11. aprila, 2021 at 9:12

   PRAZNIK BOŽJEGA USMILJENJA – NA TA DAN SO ODPRTE GLOBINE BOŽJEGA USMILJENJA!

   Gospod Jezus želi, da praznik božjega usmiljenja praznujemo na prvo nedeljo po veliki noči, kar kaže na tesno zvezo med velikonočno skrivnostjo odrešenja in tem praznikom. Bogoslužje tega dne najpopolneje slavi Boga v skrivnosti njegovega usmiljenja.

   Praznik usmiljenja ne sme biti le dan posebnega češčenja Boga v skrivnosti usmiljenja, temveč mora biti za vse ljudi, posebej za velike milosti, če so skladne z božjo voljo. Prav s tem praznikom je povezal velike obljube.

   Največjo med njimi je povezal s svetim obhajilom, ki ga prejmemo na ta dan – to je obljuba »popolnega odpuščanja krivde in kazni«, oziroma obljuba take milosti, kakor jo prejmemo samo pri zakramentu svetega krsta.

   Veličina praznika je tudi v tem, da lahko vsi, celo tisti, ki se šele ta dan spreobrnejo, izprosijo velike milosti, če so skladne z božjo voljo.

   »Hočem«, je rekel Gospod Jezus sestri Favstini, da bi bila ta podoba (…) slovesno blagoslovljena na prvo nedeljo po veliki noči; ta nedelja naj bo praznik usmiljenja« (Dnevnik sv. Favstine, 49).

   »Želim, da bi bil praznik usmiljenja pribežališče in zavetje vsem, posebej ubogim grešnikom. Na ta dan so odprte globine mojega usmiljenja; na ljudi, ki se približajo izviru mojega usmiljenja, izlivam celo morje milosti. Oseba, ki pristopi k spovedi in k svetemu obhajilu, prejme popolno odpuščanje krivde in kazni. Ta dan so odprte vse božje pretočnice, po katerih tečejo milosti; naj se nihče ne boji približati se mi, čeprav bi bili njegovi grehi rdeči kakor škrlat« (Dn 699).

   Več o obhajanju praznika Božjega usmiljenja na:
   https://kapitelj.com/praznik_bozjega_usmiljenja.html

   MOLITEV za podelitev milosti na priprošnjo svete Favstine

   Jezus, ti si sveto Favstino naredil za veliko častilko tvojega
   brezmejnega usmiljenja. Blagovoli mi po njeni priprošnji
   podeliti milost (poveš za kaj prosiš), za katero te prosim, če
   je to skladno s tvojo sveto voljo.

   Jaz, grešnik, nisem vreden tvojega usmiljenja, vendar poglej
   na duha daritve in posvetitve sestre Favstine in poplačaj njene
   kreposti tako, da uslišiš prošnje, ki jih po njej z zaupanjem
   tebi izročam.

   Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k
   nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih
   tako na zemlji.

   Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge,
   kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas
   v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.

   Zdrava, Marija, milosti polna, Gospod je s teboj, blagoslovljena
   si med ženami in blagoslovljen je sad tvojega telesa, Jezus.

   Sveta Marija, Mati božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši
   smrtni uri. Amen.

   Slava Očetu in Sinu in Svetemu duhu, kakor je bilo v začetku,
   tako zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

   Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!
   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
   Sveta Favstina, prosi za nas!

   Odgovori
10. Hvala says:

    11. aprila, 2021 at 7:53

    ALI VAS SKRBI ZA JUTRIŠNJI DAN ?
    ————————————————

    Jezus nas vabi, da bi živeli tako, da ne bi razmišljali
    o jutrišnjem dnevu in da bi v celoti predali svojo
    prihodnost v Njegove roke: “Ne skrbite torej in ne
    govorite: ›Kaj bomo jedli ali kaj bomo pili ali kaj
    bomo oblekli?‹ Po vsem tem sprašujejo pogani.
    Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete. Iščite
    najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost in
    vse to vam bo navrženo. Ne skrbite za jutri, kajti
    jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu
    njegova lastna težava.” (Mt 6, 31-34)

    Jezus s tem ne misli, da ne smemo vnaprej načr-
    tovati ali narediti ničesar glede svoje prihodnosti.

    Namesto tega pravi: »Ne skrbite zaradi jutrišnjega
    dne.« Ko pomislimo, vidimo, da je večina naših
    skrbi osredotočena na to, kaj se lahko zgodi jutri.
    Nenehno nas nadlegujeta dve besedi: Kaj pa če?

    Jezus prekine naš »kaj če« in nam reče: »Tvoj ne-
    beški Oče zna skrbeti zate.« Nadalje nam
    pove: »Ni vam treba skrbeti. Vaš Oče
    ve, da vse te stvari potrebujete in vas
    ne bo nikoli zapustil. Zvest vas bo
    nahranil, oblekel in poskrbel za
    vse vaše potrebe.»

    “Poglejte ptice neba! Ne sejejo in ne žanjejo niti ne
    spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče
    hrani. Ali niste vi več vredni kot one? In za obleko,
    kaj skrbite? Poučite se od lilij na polju, kako rastejo.
    Ne trudijo se in ne predejo, toda povem vam: Še
    Salomon v vsem svojem veličastvu ni bil oblečen
    kakor ena izmed njih. Če pa Bog tako oblači travo
    na polju, ki danes obstaja in jo jutri vržejo v peč,
    mar ne bo mnogo bolj oblačil vas, maloverni?” (Mt
    6, 26; 28–30)
    Vse svoje včerajšnje dneve z veseljem darujemo
    Gospodu in mu predajamo svoje pretekle grehe.
    Zaupamo mu, da nam je odpustil vse naše pretekle
    grehe, dvome in strahove. Zakaj torej ne bi storili
    enako s svojimi jutri? Resnica je, da se večina od nas
    tesno oklepa svoje prihodnosti in meni, da ima pra-
    vico do izpolnitve svojih sanj. Naše načrte delamo
    oddvojeno od Boga, nato pa ga pozneje
    prosimo, naj blagoslovi in izpolni vse
    te upe in želje.

    https://drive.google.com/file/d/1WDRDrgYqSa4RBR0ayhsI7_v6L33t11d3/view
    —————————————————————————————————-
    POSLUŠAJMO JEZUSA , KO NAROČA KAKO NAJ ŽIVIMO. V CELOTI PREDAJMO PRIHODNOST V NJEGOVE ROKE, NE GOVORIMO- KAJ PA ČE?, KAKO BO ? ITD…..

    Odgovori