Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

15.009 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    ZELO POMEMBNO SE MI ZDI TUDI, DA PO PREJEMU SVETE EVHARISTIJE NE BEŽIMO TAKOJ Z MISLIMI OD JEZUSA, KAJTI JEZUS JE NAVZOČ, IZKAZATI MU JE POTREBNO SPOŠTOVANJE – POGLEJMO:

    KAKO DOLGO JE JEZUS NAVZOČ V EVHARISTIJI PO PREJEMU OBHAJILA? (Aleteia)
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    “GOSPODU MORAMO IZKAZATI PRIMERNO SPOŠTOVANJE”

    Eden največjih zakladov Katoliške cerkve je evharistija – sam Jezus, skrit v podobi kruha in vina. Verujemo, kot je zapisano v Katekizmu: “V presvetem evharističnem zakramentu sta ‘resnično, stvarno in bistveno vsebovana telo in kri skupaj z dušo in božanstvom našega Gospoda Jezusa Kristusa in torej celotni Kristus.‘” (KKC 1374)

    Poduk sv. Filipa Nerija
    Stvarna navzočnost Jezusa v evharistiji pa se ne konča takoj zatem, ko prejmemo sveto obhajilo. V Katekizmu je pojasnjeno: “Kristusova evharistična navzočnost se začenja v trenutku posvetitve in traja tako dolgo, dokler obstajata evharistični podobi” (KKC 1377).

    Kaj to pomeni, ko obhajilo prejmemo na jezik? Kako dolgo je Jezus še resnično navzoč v našem telesu?

    Odgovor najdemo v znani zgodbi iz življenja sv. Filipa Nerija. Nekega dne, ko je daroval sveto mašo, je eden izmed vernikov prejel sveto obhajilo in takoj zatem zapustil cerkev. Zdelo se je, da mož ne čuti nikakršnega spoštovanja do Jezusove navzočnosti v svojem telesu, zato se je Filip Neri odločil, da bo to priložnost izkoristil in ga podučil, kako naj ravna. Za njim je poslal dva ministranta, ki sta možu zunaj cerkve sledila s prižganima svečama v rokah.

    Ko je že nekaj časa stopal po rimskih ulicah, se je obrnil in zagledal ministranta, ki sta mu še vedno sledila. Zbegan se je vrnil v cerkev in Filipa Nerija vprašal, zakaj je ministranta poslal za njim. Sv. Filip Neri mu je odvrnil: “Gospodu, ki ga odnašamo s seboj, moramo izkazati primerno spoštovanje. Ker ga niste primerno počastili, sem za vami poslal dva ministranta, da sta to storila namesto vas.” Moža je odgovor osupnil in odločil se je, da se bo odtlej bolje zavedal Gospodove navzočnosti.

    15 MINUT

    Na splošno velja, da se evharistična podoba kruha ohrani približno četrt ure po prejemu obhajila. To izhaja iz preprostega biološkega dejstva in je v skladu z zapisom v Katekizmu, da Kristusova evharistična navzočnost “traja tako dolgo, dokler obstajata evharistični podobi”. Ravno zato številni svetniki priporočajo, da se po prejemu svetega obhajila približno četrt ure v molitvi zahvaljujemo Bogu. To duši omogoči, da resnično okusi Božjo navzočnost in se povsem “iskreno sreča” z Jezusom.

    V naglici današnjega sveta nam pogosto ne uspe, da bi po maši dlje časa ostali v svetišču, kar pa ne pomeni, da Bogu ne moremo nameniti vsaj kratke zahvalne molitve. Ne smemo pozabiti, da Jezusova navzočnost v evharistiji z nami ostane nekaj minut in nam podarja poseben čas, ko se lahko združimo z Gospodom in v sebi začutimo njegovo ljubezen.

    Če boste kdaj pozabili na to in boste cerkev zapustili pred koncem bogoslužja, ne bodite presenečeni, če bo župnik za vami poslal ministrante! 🙂
    https://si.aleteia.org/2019/05/28/kako-dolgo-je-jezus-navzoc-v-evharistiji-po-prejemu-obhajila/

  2. Miro says:

    Pričujoči članek, objavljen na spletni strani Družine (sicer že starejši, a z vsebino, ki je še vedno aktualna, v prihodnje pa bo še bolj), nam lahko približa nekatere skrivnosti svete Evharistije, in sicer po globokih, tehtnih besedah duhovnika Nicholasa Butteta kot izjemno močne pričevanjske osebnosti.

    EVHARISTIJA: VRTOGLAVA SKRIVNOST – V ŽIVLJENJU ŠVICARJA NICOLASA BUTTETA JE ODKRITJE JEZUSOVE POSEBNE NAVZOČNOSTI V EVHARISTIJI POMENILO KLJUČNI DOGODEK – PO NJEGOVIH BESEDAH SE OB EVHARISTIJI ODVIJA STRAŠEN DUHOVNI BOJ – ŽIVLJENJE SVETA JE ODVISNO OD OBHAJANJA TE SKRIVNOSTI, KI JE GOLGOTA; ODREŠENJE SVETA JE V IGRI NA GOLGOTI!

    Švicarski puščavnik Nicolas Buttet – prej pravnik in poslanec v francoskem delu Švice, od leta 2003 pa duhovnik – je v pogovoru o evharistiji leta 2005 omenil vrsto zanimivih spoznanj, ki nas približujejo tej veliki skrivnost. Eno od vprašanj se je glasilo: Pravite, da je boleče videti pomanjkanje gorečnosti in ljubezni pri maši. Kaj bi lahko storili, da bi pri nas in pri drugih rasla naša ljubezen do maše?

    Odgovor Nicholasa Butteta: Mislim, da je pomembno biti pri maši z vero, v zavesti, da je to izbrani trenutek za srečanje s Kristusom, tako da poslušamo njegovo besedo, predvsem pa tako, da se povzpnemo z Marijo, Janezom in s svetimi ženami na Golgoto. Ko so bili ti takrat pod križem, so v njih prevladovala čustva, ki so jim trgala srce, Marijino srce je prebodel meč. Pri istem dogodku smo navzoči pri vsaki maši. Znova se lahko zavemo skrivnosti, h katerim smo povabljeni. O tem je treba več govoriti. Sam sem presenečen, ko po številnih predavanjih o evharistiji, ki sem jih imel v zadnjem času, mnogi rečejo: »Zdaj, ko vem, kaj se dogaja, ne morem več iti k maši kakor prej.« Rečejo: »Moje življenje je čisto drugačno, moje doživljanje maše se je spremenilo, ker vem, kaj se dogaja.« Potrebna je kateheza o tem, kaj se dogaja pri maši. Pomembno je tudi, kako duhovnik mašuje. Če doume skrivnost in mašuje z vero, je drugače, kot če opravi obred mehanično kakor uradnik. Nikoli ne moremo presenetiti ljudi, če duhovnik sam ni pretresen nad skrivnostjo, ki jo obhaja. Je način, kako obhajamo mašo, dostojanstvo obhajanja, ne samo v zunanji obliki, marveč tudi v notranji gorečnosti, ki se zatem kaže tudi v zunanji obliki. Potem si ljudje rečejo: »Nekaj se dogaja. Ali je duhovnik nor ali pa je razumel nekaj, česar sam nisem.« Potrebno je dostojanstvo in gorečnost obhajanja maše pri duhovniku in tistih, ki sodelujejo. Treba je ustvariti nekakšno nalezljivost, da tisti, ki so to razumeli, iz tega živijo, pričujejo … in se vera v skrivnost evharistije prenese tudi na druge … Veliki so zakladi, ki jih imamo … Pater Pij je rekel: »Svet laže preživi brez sonca kakor brez maše.« Če razumemo, kar je rekel pater Pij, ne moremo pustiti, da svet pade v temo. Mašo je treba obhajati in živeti.

    Izgubili smo tudi čut za skrivnost. Pogosto je to sociološki obred ali navada, nismo pa več pretreseni. Treba bi bilo govoriti o notranjem življenju, o tem, s kakšno notranjo naravnanostjo naj bi globoko doživljali mašo. Ali hrepenimo Bogu? Svet bi morali pustiti pri vratih in ga izročiti v Marijine roke, da ga nese Jezusu, mi pa bi se morali ukvarjati s Kristusom, ki je Bog. Potrebno je tudi odkrivanje skrivnosti maše z razumom. Če ne vemo, kaj se dogaja, težko duhovno zaživimo.

    Ob evharistiji se odvija strašen duhovni boj. Življenje sveta je odvisno od obhajanja te skrivnosti, ki je Golgota; odrešenje sveta je v igri na Golgoti, je med drugim dejal Nicholas Buttet. Več o njegovih pogledih na sveto evharistijo na:

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/54-43-Duhovnost-10

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  3. Miro says:

    EVHARISTIJA POSTANE ZA NAS NE SAMO HRANA ZA NAŠE DUŠE, AMPAK TUDI SPODBUDA LJUBEZNI DO BRATOV!

    Evharistični kruh je kruh, ki nas dela podobne Jezusu, da bi vsi postali en sam, isti kruh, eno samo, isto telo. (Louis Evely)

    Evharistija postane za nas ne samo hrana za naše duše, ampak tudi spodbuda ljubezni do bratov, ki potrebujejo pomoč, razumevanje in solidarnost. (Pavel VI.)

    Srečati Kristusa in biti z njim združeni je dolžnost kristjanov, ki naj jo uresničujejo tako, da se udeležujejo zakramenta Kristusove daritve ali zakramenta miloščine ubogim. (Avgušin)

    Skrivnost, ki zmede človeški razum: življenje se hrani s smrtjo. Samo v evharistiji se življenje hrani z Življenjem. (Helder Camara)

    Gospod je zato, da se nikdar ne bi oddaljil od svojih in bi jih napravil deležne svoje velike noči, postavil evharistijo kot spomin svoje smrti in svojega vstajenja ter svojim apostolom naročil, naj jo obhajajo do njegove vrnitve. (Katekizem Katoliške Cerkve)

    Izbor misli o evharistiji; Kruh, ki daje življenje

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  4. Janez says:

    Življenje je kakor vožnja s kolesom.
    Ne padeš, če ne nehaš goniti.
    Claude Pepper – ameriški kongresnik

    Sprva sem Boga doživljal kot opazovalca, kot sodnika, ki neprestano sledi stvarem, ki sem jih storil narobe. Na ta način naj bi ob moji smrti Bog vedel ali zaslužim nebesa ali pekel. Vedno je bil navzoč, kot nekakšen Predsednik; prepoznal sem Njegovo sliko, kadar sem jo videl, toda v resnici Ga sploh nisem poznal.
    Toda sčasoma, ko sem Boga bolje spoznal, se mi je življenje zazdelo bolj podobno vožnji s kolesom, s takim za dve osebi, in opazil sem, da Bog sedi na zadnjem sedežu in mi pomaga poganjati.
    Ne vem točno kdaj mi je predlagal naj zamenjava mesti, toda od takrat življenje ni bilo več enako…življenje z Bogom naredi življenje veliko razburljivejše.
    Dokler sem sam držal krmilo v rokah, sem vedel za pot. Bilo je precej dolgočasno, toda predvidljivo. Vedno sva vozila po najkrajši razdalji med dvema točkama.
    Ko pa je On prevzel vodstvo, naju je vodil po čudovitih bližnjicah, čez gore, po skalovitih poteh in to z vratolomno hitrostjo; vse kar sem lahko storil je bilo, da sem se trdno držal. Čeprav je izgledalo kot norost, je neprestano govoril: “Goni, goni!”
    Postal sem zaskrbljen. Vprašal sem ga: “Kam me vodiš?”. Samo nasmehnil se je, ni odgovoril in odkril sem, da mu začenjam zaupati. Kmalu sem pozabil na svoje dolgočasno življenje in vstopil sem v pustolovščino. Kadar sem mu potožil: “Bojim se.”, se je naslonil nazaj in se dotaknil moje roke.
    Odvedel me je do ljudi, ki so imeli darove, ki sem jih potreboval; darove ozdravljanja, sprejemanja in veselja. Podarili so mi jih, da sem jih lahko vzel na svoje potovanje. Najino potovanje, Gospodovo in moje.
    Spet sva se ustavila. Rekel je: “Oddaj te darove, dodatna prtljaga so, preveč tehtajo.” Storil sem tako, podaril sem jih ljudem, ki sva jih srečala, in odkril sem, da v razdajanju prejemam pa še najino breme je bilo lahko.
    Sprva mu nisem zaupal pri vodenju mojega življenja. Mislil sem, da ga bo zavozil. Toda poznal je skrivnosti kolesarjenja, vedel je kako zvoziti ostre ovinke, kako skočiti na čistine med skalami, “leteti” po zastrašujočih delih poti.
    Tako se učim molčati in poganjati pedala po povsem tujih krajih in s svojim čudovito zvestim spremljevalcem, svojim Bogom, začenjam celo uživati v razgledu in hladni sapi, ki mi brije v obraz.
    In kadar sem prepričan, da ne morem več, se samo nasmehne in pravi: “Goni naprej…”

    Neznani avtor. Vir: fejstbog.

    Poklican sem k popolni Ljubezni
    Odpri mi oči, Gospod, da bom spoznaval Tebe v vseh svojih bratih in sestrah.
    Odpri mi ušesa, da bom slišal klice vseh tistih,ki potrebujejo mojo pomoč.
    Odpri mi srce, Gospod,da se bom naučil ljubiti svoje bližnje, kakor nas ljubiš ti.
    Daj mi svojega Svetega Duha,da ti bom zmogel vsak dan znova podariti svoje srce.
    Pomagaj mi, da bom povsod razširjal Tvojo ljubezen, kjerkoli sem in kamorkoli grem.
    Nauči me tiste ljubezni, ki je vedno potrpežljiva, vedno prijazen.
    Nauči me tiste ljubezni, ki ni nikoli nevoščljiva,napuhnjena, sebična ali zamerljiva.
    Tiste ljubezni, ki okuša srečo v resniciin je vedno pripravljena odpuščati.
    Danes ti dajem svoje srce.
    Dajem ti svoje roke, noge, svoj glas,da boš lahko ti po meni v ta svet prinašal svojo Ljubezen.
    Daj, da bom mogel biti slaboten, a vztrajen odsev tvoje popolne Ljubezni. Amen.

    Molitve Matere Terezije

  5. Janez says:

    JEZUS RAZLAGA KAKŠNE MOLITVE SI ŽELI
    Jezus je rekel: »Vse vas prosim, da se naučite pravilno moliti.
    Kadar molite, molite s srcem v miru in tišini.
    Potrebujem molitve, ki prihajajo iz vaših src, ne pa z vaših ustnic.
    Ne molite hitro, zberite se, molite počasi in zrite vame.
    Jaz sem prisoten im sem pri vas in z vami vseskozi.
    Dovolite, da me vaše molitve dosežejo, ker so iskrene in goreče iz srca.
    Naučite se nenehno moliti.
    S tem ne mislim, da bi morali dolge ure klečati na kolenih.
    Ne, ampak če se zavedate v Življenju vsak Trenutek moje navzočnosti, boste v stanju nenehne molitve.
    Molite tudi, ko pomagate ubogim in bolnim, ko kuhate za družino,
    ko hranite stare ljudi in učite otroke za šolo.
    Vaše misli se bodo dvigale k meni.
    Vaše prošnje, ki imajo dober namen za druge bodo uslišane!
    Ko boste dobri in usmiljeni za druge, ki vas potrebujejo, boste podobni meni.
    Vse, kar potem rečete, naredite, mislite, je namenjeno Meni.
    Potrebujem vdanost, stanovitnost, pravičnost, in zvestobo.
    Ljubite me brezmejno in hrepenite po meni.
    Jaz sem vaš Rešitelj in Tolažnik, pridite k meni brez oklevanja, vedno, saj vas čakam.
    Potolažil vas bom vse in vam dal upanje.
    Zato ne krajšajte svojih molitev in žrtev, temveč jih vztrajno pomnožujte.
    Prinašajte Jezusovo Luč Odrešenja in Evangelija med ljudi, da se pomnoži Vera in Dobrota.
    Verujte v Boga, Molite in živite po Jezusovem Evangeliju, spolnjujte Božjo Voljo
    ter bodite Dobri in Usmiljeni kot je do vseh vas Nebeški Oče.
    Živite kakor Odrešenik in Učenik Jezus, bodite Dobri in Usmiljeni ter se medseboj Ljubite!
    Naj bo vsak vaš dih in dejanje v Slavo Bogu, ko molite in delate dobra dela svojim bližnjim.
    Delajte dobro, živite pravično in prosite Boga Milosti in Usmiljenja,
    da boste prejeli za vse kar delate in prosite Božji blagoslov in Božji Mir.

    Amen.
    Molitvenik Življenje v Bogu; dopolnjena molitev.

    Gospod Prosim nauči nas Moliti in Pomnoži nam Vero. Pomagaj nam, da bomo delali vse prav in živeli pravično po Evangeliju. Hvala Ti Gospod, ki Živiš in Kraljuješ Vekomaj. Prosimo Te za Božji Mir in Ljubezen.

    • Miro says:

      Hvala za posredovano molitev. Poglobimo pa se še v živo BOŽJO BESEDO, ki nam takole govori:

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+6%2C+1-14&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

      Gospod Jezus, hvala za tvojo Besedo, ki nam prinaša resnično luč in odrešenje!

    • Janez says:

      Psalm 22,9: »Prepustil se je GOSPODU, naj ga osvobodi, naj ga reši, saj ima z njim veselje.«

      Božji otrok, ki trpiš in iščeš Boga verjamem, da Sveti Duh prav sedaj deluje v tebi.
      Bog je Vedno z nami, Nikoli nismo sami!
      Ostani z upanjem in Miru v Srcu določen čas v Božji bližini,
      da ti lahko pomaga. Ponižno in spokorno moli in prosi Boga Milosti!
      Naj se Božje Besede, ki so v Svetem pismu in sem jih brala in delila z vsemi vami,
      usidrajo v Vas in vas Potolažijo in Opogumijo po Njegovi Milosti.
      Medtem ko čakaš Nanj, zaupaj, da bo lahko deloval v tebi,
      da bo prišel k tebi, obrisal tvoje solze in izmil trpljenje in te Odrešil s Svojo Božjo Ljubeznijo.

      Joyce Meyer: Odkrito o osamljenosti in upanju človeka na Božjo Pomoč; dopolnjeno in razširjeno.

      1 Krn 8,45: Poslušaj v nebesih njihovo molitev in prošnjo in ravnaj z njimi pravično!

  6. Miro says:

    ZAKAJ HRUMIJO NARODI IN LJUDSTVA RAZMIŠLJAJO V PRAZNO? – PROSIMO GOSPODA ZA ŽIVO VERO IN ZVESTOBO NJEGOVI BESEDI!

    BERILO IZ APOSTOLSKIH DEL (Apd 4,23-31):

    Ko so ju izpustili, sta se vrnila k svojim in jim sporočila vse, kar so jima bili povedali véliki duhovniki in starešine. Ob njunih besedah so verniki enodušno povzdignili glas k Bogu in molili: »Gospod, ti si naredil nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih! V Svetem Duhu si govoril po ustih našega očeta Davida, svojega služabnika:

    Zakaj hrumijo narodi
    in ljudstva razmišljajo v prazno?
    Kralji zemlje so se dvignili
    in oblastniki so se zbrali
    proti Gospodu in proti njegovemu Maziljencu.

    V tem mestu so se zares zbrali zoper tvojega svetega služabnika Jezusa, ki si ga ti mazilil. Zbrali so se Herod in Poncij Pilat, narodi in Izraelovi rodovi, da bi storili, kar si ti s svojo roko in v svojem sklepu vnaprej določil. In zdaj, Gospod, glej, kaj grozijo, in daj, da bomo tvoji služabniki z vso srčnostjo oznanjali tvojo besedo! Iztegni roko, da se bodo dogajala ozdravljenja in znamenja in čudeži v imenu tvojega svetega služabnika Jezusa!« In ko so odmolili, se je stresel prostor, kjer so bili zbrani; in vsi so bili polni Svetega Duha in so z vso srčnostjo oznanjali Božjo besedo.

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Apd+4%2C23-31&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Peter in Janez prideta iz zapora in se vrneta v skupnost. Vsi skupaj se zahvalijo za rešitev in prosijo za moč, da bi kljub preganjanju mogli srčno oznanjati Jezusa. Tudi če bodo ljudje nasprotovali, bom ostal zvest Jezusovi besedi in njegovi moči, ki rešuje. Gospod, daj, da bom ob podpori skupnosti vsem govoril o tvoji velikonočni zmagi. (Božja Beseda rodi življenje, Primož Krečič)

    Božje usmiljenje, ki si nas poklicalo k sveti veri, zaupamo vate!

    • Hvala says:

      Res, zakaj hrumijo narodi in tekajo sem in tja po rešitve ,ČE PA IMAMO REŠITEV-TO JE JEZUS. Zakaj se zatekati brez Boga po neke pomoči, če je JEZUS VSE. NI JE STISKE, PROBLEMA, BOLEZNI ITD….KI NE BI BILA REŠLJIVA PRI NJEM. ALI MU ŠE VEDNO NE ZAUPAMO?!

      Res, kako žalostno je tako ravnanje , a On je dal SVOJE ŽIVLJEN JE ZA NAS!

      POSNEMAJMO JEZUSA VSAK DAN, ŽIVLJENJE NA ZEMLJI BO DRUGAČNO!

  7. Miro says:

    BOG NAS JE IZBRAL ZA POMOČNIKE SVOJE NESKONČNE LJUBEZNI. HOČE, NAJ SE TA LJUBEZEN RAZŠIRI PO VSEM SVETU IN VSE ZAOBJAME! (sv. Vincencij Pavelski)

    – O Bog, kako drugače vidimo uboge, če jih gledamo v Bogu in s spoštovanjem, ki jim ga je izkazoval Jezus Kristus!

    – Ljubimo Boga, bratje moji, toda z delom svojih rok in v potu svojega obraza!

    – Bog nas je izbral za pomočnike svoje neskončne ljubezni. Hoče, naj se ta ljubezen razširi po vsem svetu in vse zaobjame. Ko bi to silovito dogajanje vse globlje dojemali!

    – Boga moramo ljubiti z delom svojih rok in z znojem svojega obraza.

    – Med seboj se morate pozdravljati, ker ste živi templji božji. Če pozdravljamo zidane kapele, kipe in svete podobe, zakaj bi se med seboj ne pozdravljali?

    – Če ima kaka stvar sto obrazov, jo glejte vedno v najlepši luči. Zato vam svetujem, da vse ljudi in vse stvari presojate z dobre strani.

    – Če se ne ljubimo med seboj, kako moremo pričakovati, da bomo ponesli nadnaravno ljubezen po vsej zemlji? Nihče ne more dati, česar nima.

    (Vincencij Pavelski, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  8. Hvala says:

    NE VARAJMO SAMI SEBE. NAŠE SRCE JE SRCE BOGATAŠA, KER:
    :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    ne znamo prenašati svojih slabosti, ki se na različne načine kažejo na vseh področjih: na fizičnem, psihološkem (značajskem), ekonomskem, družbenem, cerkvenem (pastoralnem).
    imamo radi moč in bogastvo: želimo biti več kot drugi, boljši … Zelo si prizadevamo, da bi se povsod uveljavili, pokazali svoje sposobnosti, hočemo biti pomembni, uspešni …
    zavračamo vse kar nas pri tem ovira, nočemo se soočiti z dejstvi, se posvetovali, sprejeti pomoč, pomagati … delamo tako, kot da zmoremo vse sami.
    le redko prisluhnemo Besedi, naše molitve so le premikanje ustnic, kot da ne bi imeli potrebe po Bogu in njegovem Duhu. Evangeljsko uboštvo, ta zaupna izročitev v Božje roke, je dar, ki ga je treba izprositi.

    SRCE UBNOGEGA PA:

    se zaveda krhkosti in slabotnosti, nesposobnosti, da se sami rešimo.
    popolnoma zaupa v Boga in računa na njegovo (po)moč. Živimo v gotovosti, da more Bog v naši slabosti pokazati svojo moč.
    ima zdravo mnenje o sebi, spoznava/sprejema/razvija svoje sposobnosti in si stalno prizadeva spoznati, kaj Bog od nas pričakuje; prepričani, da smo privlačni le toliko, kolikor je božjega v nas.

    https://revija.ognjisce.si/iz-vsebine/veroucne-strani/blagri-kristjanov-zivljenjski-nacrt/6682-03-blagor-ubogim-v-duhu
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
    Danes se človeštvo preveč zanaša na svoje moči, napredke, vlaga v svojo moč, to pa vodi v propad.
    Nekoč sem prebrala nekje, da dejansko tudi pravega ateista ni, kajti, če se človek pokorava Zakonom, ki temeljijo na 10. Božjih Zapovedih (ne ubijaj, ne kradi itd….) in se pokorava zakonom narave, dejansko priznava Boga.

  9. Hvala says:

    JEZUS JE VSTAL IN OD NJEGA ŽIVEGA IZVIRATA VELIKONOČNA ZAKRAMENTA KRST IN EVHARISTIJA. KDOR K NJIMA PRISTOPI Z VERO, PREJME DAR VEČNEGA ŽIVLJENJA.

    https://hozana.si/index.php?datum=11.4.2021

  10. Hvala says:

    Sv. Longin: JEZUSU PREBODEL STRAN PA SVETNIK?

    Rimskega vojaka, ki je Jezusu na križu s sulico prebodel stran (Jn 19,34), so v srednjem veku poimenovali sv. Longin. Po krščanskem izročilu se je tedaj, ko je njegove bolne oči ozdravila Kristusova kri, spreobrnil in postal kristjan.

    Evangelist Matej ga imenuje stotnik (Mt 27,54), ki je stražil Jezusa razpetega na križu, ko se je zemlja stresla … On je pod križem izjavil, da je bil Jezus resnično Božji Sin.

    Po krščanskem izročilu je Longin sprejel krščansko vero in postal škof v Kapadokiji.

    PASIJONSKA ZGODBA KOT LITERANA MOJSTROVINA 11. 4. 2017 | David Ahačič
    Je o Jezusovem trpljenju in smrti na križu mogoče napisati napet roman v pustolovskem slogu?

    V dneh pred praznovanjem velikonočne skrivnosti je med slovenske bralce prišel prevod Sulice, znamenitega romana Louisa de Wohla (1903–1961), pisatelja avstrijsko-madžarskega rodu, ki je bil rojen v Nemčiji, a je po vzponu nacizma preostanek življenja preživel v Veliki Britaniji.

    Največji del svojega književnega ustvarjanja je posvetil življenjepisom svetnikov (cesar Konstantin, Avguštin, Ignacij Lojolski, Devica Orleanska, Katarina Sienska …) in kar 16 njegovih del je doživelo odmevne filmske priredbe.

    Prvo besedilo za igro o Jezusu iz Nazareta je spisal že pri 7 letih, predvsem zaradi nezadovoljstva z opisom Jezusovega lika v nekaterih knjigah. Sam je kot najboljše izmed svojih del ocenil Sulico, roman o rimskem stotniku, ki se je po naključju znašel pod Jezusovim križem, bil priča čudežnih dogodkov v naslednjih dneh in se spreobrnil.

    Doživeto in spodbudno branje

    Knjiga ni samo razširjeno poročilo o evangeljskih dogodkih. Je napeta in doživeta pripoved, ob kateri boste od blizu doživeli najbolj pretresljive prizore Jezusovega življenja. Opazovali boste vrvež v palačah cesarskega Rima, ki so se dušile v preobilju, in spoznali mladega vojaka Kasija Longina, ki ga je sovraštvo oblastnikov porinilo na zelo viharno življenjsko pot. Z njim boste bralci potovali v Palestino, spoznali Poncija Pilata, člane judovskega vélikega zbora in druge evangeljske osebe ter na osamljeni Golgoti jokali ob križanju, ki pomeni vrhunec izdajstva, ljubezni in odrešenja. Morda bomo pod križem razumeli, kako se je Longin spreobrnil – kako je zagrenjeni in maščevalni vojak kot priča Jezusovega vstajenja končno našel pravi mir in veselje.

    Legenda o Longinu in evharistični čudež

    Izpoved vere rimskega vojaka, ki je s sulico preveril, ali je Jezus res že mrtev – saj bi mu sicer polomili noge in ga pustili, da bi se na križu v hudih mukah zadušil –, je kratko, a popolno: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin!« (Mr 15,39) Tudi opisani dogodek je znamenje te resnice, simbol, ki so ga prepoznali že cerkveni očetje – kri in voda, ki hkrati pritečeta iz Jezusove strani, pomenita, da sta bili v njegovi osebi resnično hkrati navzoči božja in človeška narava (pravi Bog in pravi človek). Resda evangelij vojaka sploh ne poimenuje, vendar se je skozi stoletja o njem razvilo močno legendarno izročilo.

    Zaradi zgodovinskih okoliščin je češčenje posebej vezano na dve mesti v Italiji: Rim, kjer že stoletja hranijo ostanke »svete« sulice, in Lanciano. V tem italijanskem mestecu na vzhodni obali, približno na pol poti med znamenitima romarskima središčema Loreto in San Giovanni Rotondo, naj bi bil sv. Longin rojen. Ime kraja je pomenljivo – izhaja namreč iz latinske beseda »lancea«, kar pomeni sulica (v rimskem času pa se je kraj imenoval Anxanum). Ostanke te sulice kot relikvije hranijo v baziliki sv. Petra v Vatikanu, kjer stoji tudi mogočna umetnina baročnega kiparja Berninija, celopostavni portret svetnika, ki v katoliškem koledarju goduje 16. oktobra.

    Če vemo, da se je vojak spreobrnil potem, ko je prebodel Jezusovo srce in sta iz njega pritekla curka krvi in vode – najmočnejši zakramentalni znamenji, potem nas ne bo presenetilo, da je Lanciano tudi v kasnejši cerkveni zgodovini igral pomembno vlogo. V njem se je namreč v 8. stoletju zgodil prvi dokumentirani evharistični čudež.

    Nekemu duhovniku sta se, ko je med darovanjem svete maše dvomil o resnični Jezusovi navzočnosti, kruh in vino spremenila v košček mesa in pet kapelj krvi. Najmodernejše raziskave v 20. stoletju so pokazale, da gre v resnici za kos srčne mišice in kaplje krvi z lastnostmi, značilnimi za prebivalce dežel Bližnjega vzhoda. Relikvije tega čudeža še danes lahko vidimo v cerkvi sv. Frančiška v Lancianu. Prizorišč evharističnih čudežev je v Italiji več, vendar je v tem primeru povezava čudeža z legendo o sv. Longinu zagotovo več kot naključje. Iz curkov Jezusove krvi in vode se je rodila Cerkev, ki je zakrament odrešenja za ves svet, na evharistični skrivnosti pa je ta skupnost utemeljena, saj le to poživlja. Longin je bil živa priča Jezusove smrti in vstajenja – zgodba o njem in njegovem rojstnem kraju pa je spodbuda za nas, da bi tudi sami znali biti verodostojne priče Njegove čudovite navzočnosti v svetu.

    Roman je prevedel Andrej Turk.

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/pasijonska-zgodba-kot-literarna-mojstrovina

Dodaj odgovor za Hvala Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja