Članki za dušo

15.007 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   13. aprila, 2021 at 7:05

   ČE BI IZKLJUČIL TRPLJENJE IZ SVOJEGA ŽIVLJENJA, BI OSTALO MALO (Mijo Barada-karizmatik)

   Če bi izključil trpljenje iz svojega življenja, bi malo ostalo«. Ravno prek
   bolečih in težkih trenutkov ga je Gospod pripeljal
   do tega, kar je sedaj: človek z veliko vere, človek, ki
   je v službi Boga. Bog ga je obdaril s številnimi daro-
   vi, ki jih uporablja v korist vseh, posebno ko moli za
   kraje in stavbe, kjer so se v preteklosti zgodile hude
   stvari. Sveti Duh ga je vodil skozi življenje prek
   samostana, lažnega zakona, prave ljubezni in prek
   bolezni otrok.

   https://drive.google.com/file/d/1WDRDrgYqSa4RBR0ayhsI7_v6L33t11d3/view

   Odgovori
2. Hvala says:

   13. aprila, 2021 at 6:55

   TRIJE KORAKI VERE- Hrvaški karizmatik Mija Barado
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Prvi korak je, da vedno sprejme
   situacijo, v kateri se je znašel. Ko
   jo sprejme in si prizna, se mora
   Bogu za to zahvaliti, saj tistim,
   »ki ljubijo Boga, vse pripomore k
   dobremu« (Rim 8,28). Tretji korak
   pa je molitev, da se Bog po konkretni
   situaciji proslavi in pokaže svojo
   vsemogočnost in pravičnost.

   https://drive.google.com/file/d/1WDRDrgYqSa4RBR0ayhsI7_v6L33t11d3/view

   Odgovori
3. Hvala says:

   13. aprila, 2021 at 6:39

   MISLIJO, DA JE BILO PRI MAŠAH PATRA PIJA OKOLI DVAJSET MILIJONOV LJUDI

   Sv. pater Pij iz Pietrelcine se je na mašno daritev pripravljal že v srcu noči. V samostanski
   kroniki beremo: »P. Pij vstaja okoli ene ure ponoči, se pripravlja na mašo, pride deset minut
   pred četrto uro v zakristijo … Ko pride trenutek, da pristopi k oltarju, ne more več vzdržati.«
   To je edinstven dogodek na svetu in v zgodovini Cerkve, da stigmatik, ki torej nosi rane kot
   Jezus na križu, daruje sv. mašo pred veliko množico ljudi. Mislijo, da je bilo pri mašah patra
   Pija okoli dvajset milijonov ljudi.

   Odgovori
4. Hvala says:

   13. aprila, 2021 at 6:31

   EVHARISTIJA V ŠOLI SVETNIKOV

   Poljska svetnica in mistikinja s. Favstina Kowalska je v svojem Dnevniku zapisala: »Velika
   skrivnost se uresničuje pri sveti maši. S kakšno pobožnostjo bi morali poslušati in sodelovati
   pri tem Jezusovem umiranju! Nekoč bomo spoznali, kaj Bog izvršuje za nas pri vsaki sveti
   maši in kakšen dar nam v njej pripravlja. Samo Božja ljubezen se je sposobna tako darovati.
   O Jezus, o moj Jezus, s kako veliko bolečino je prežeta moja duša, ko vidi, s kakšno milino in
   5
   močjo žubori izvir življenja za vsako dušo. A vendar vidim duše, ki so po lastni krivdi
   ovenele in usahnile. Moj Jezus, stori, da moč tvojega usmiljenja objame te duše!«
   Sveti pater Pij je zelo visoko cenil mašno daritev. Nekemu svojemu spovedancu je rekel:
   »Ko bi ljudje poznali vrednost svete maše, bi morali priti vsak dan orožniki, da bi skrbeli za
   red pri cerkvenih vratih zaradi take množice ljudi.«
   Evharistično Srce Jezusovo,
   usmili se nas.
   5. Na mašno daritev se je treba pripraviti.
   Svetniki so najbolj prodrli v globino svete Evharistije, zato so tudi najbolj doumeli pomen
   priprave na mašno daritev. Sv. Janez Vianney je učil: »Vedno bi si morali vzeti vsaj četrt ure,
   da bi se dobro pripravili na spremljanje maše. Morali bi se izničiti pred Bogom po zgledu
   njegovega globokega izničenja v zakramentu Evharistije in si izprašati vest, kajti če naj bomo
   dobro pri maši, moramo biti v stanju milosti.«
   Drugič je svetnik poučeval: »Ko stopite v cerkev in pomočite prst v blagoslovljeno vodo, ko
   nosite roko k čelu, da se pokrižate, poglejte tabernakelj: naš Gospod Jezus Kristus vratca malo
   odpre, da vas blagoslovi. Ko bi imeli angelske oči in bi videli našega Gospoda Jezusa
   Kristusa, ki je navzoč na tem oltarju in nas gleda, kako bi ga ljubili! Ne bi se hoteli več ločiti
   od njega; vedno bi hoteli ostati pri njegovih nogah. To bi bil predokus nebes; vse drugo bi
   nam postalo dolgočasno. Toda – manjka nam vere! Smo ubogi slepci; meglo imamo pred
   očmi. Samo vera bi mogla razgnati to meglo.«
   Na sveto mašo se je skrbno pripravljal sv. Leopold Mandić. Neki sošolec je o njem povedal:
   »Kot mašnik je vse življenje uporabljal vzdihljaj: ‘Pomni, da si danes zjutraj maševal in da
   boš tudi jutri opravil sveto mašo.’ Da bi maševal s čistim srcem, se je spovedal vsak večer.
   Večerjal je skromno, da bi imel lahko spanje ter da bi tako zjutraj svež in pripravljen obhajal
   veliko skrivnost. Vstajal je prej kot drugi in porabil celo uro, da se je v molitvi in
   premišljevanju poglabljal v skrivnost svete maše.«
   Sv. pater Pij iz Pietrelcine se je na mašno daritev pripravljal že v srcu noči. V samostanski
   kroniki beremo: »P. Pij vstaja okoli ene ure ponoči, se pripravlja na mašo, pride deset minut
   pred četrto uro v zakristijo … Ko pride trenutek, da pristopi k oltarju, ne more več vzdržati.«
   To je edinstven dogodek na svetu in v zgodovini Cerkve, da stigmatik, ki torej nosi rane kot
   Jezus na križu, daruje sv. mašo pred veliko množico ljudi. Mislijo, da je bilo pri mašah patra
   Pija okoli dvajset milijonov ljudi.
   Za dobro pripravo na sveto daritev je treba priti v cerkev vsaj nekoliko pred začetkom mašne
   daritve. Da bo naše srce pripravljeno na daritev, se mora odtrgati od vseh nepravilnih
   navezanosti in se povezati z Bogom. Potrebno je hrepenenje po Božji bližini, po tesnejši
   povezanosti z Bogom. Šele takrat na popoln način sodelujemo z mašno daritvijo, če pri njej
   prejmemo duhovno hrano z mize Božje besede in evharističnega kruha. Kdor hoče pri mašni
   daritvi dobro sodelovati, bo že doma pogledal, kakšna berila bodo pri njej. V cerkvenih
   namiznih koledarjih so za vsak dan s kraticami napisana svetopisemska berila, zato jih lahko
   poiščemo v Svetem pismu.
   Evharistično Srce Jezusovo,
   usmili se nas.

   26. Evharistija se nadaljuje v življenju.

   MATI TEREZIJA : »Moja televizija je tabernakelj.« »Dan začnemo tako, da skušamo
   videti Kristusa pod podobo kruha. Prek dneva ga skušamo srečevati v shujšanih telesih naših
   ubogih.«
   Res je ta močna žena, ustanoviteljica misijonark ljubezni, znala čudovito združevati ljubezen
   do evharističnega Jezusa z ljubeznijo do Jezusa v ubogih. Povedala je:
   »Vse, kar delamo, delamo za Jezusa. Naše življenje nima drugega smisla in cilja, vendar ga
   mnogi kljub temu ne morejo razumeti.
   Jaz služim Jezusu štiriindvajset ur na dan, vsako stvar delam zanj in On mi daje moči za to.
   Ljubim ga v ubogih in uboge ljubim v Njem, a Gospod je vedno na prvem mestu.
   Vsakič, ko pride kdo k nam na obisk, ga pospremim v kapelo k molitvi in mu rečem:
   ‘Pozdravimo najprej hišnega gospodarja. Jezus je tu: zanj delamo, Njemu se darujemo, On
   nam daje moč, da to življenje živimo radostno.«
   »Dekle iz neke dežele je prišlo v Indijo, da bi se pridružilo misijonarkam ljubezni. Po našem
   pravilu morajo dekleta, ki so prišla na novo, že takoj naslednji dan v hišo za umirajoče. Temu
   dekletu sem rekla: ‘Med mašo si videla duhovnika, s kakšno ljubeznijo in pozornostjo se je
   dotikal Jezusa v hostiji. Stori enako, ko greš v hišo za umirajoče. Tam boš našla istega Jezusa
   v strtih telesih naših ubogih.’
   In sestre so odšle. Po treh urah je prišla novinka nazaj in mi pripovedovala s širokim
   smehljajem – nikoli nisem videla takšnega smehljaja: ‘Mati, tri ure sem se dotikala
   Kristusovega telesa.’ Rekla sem ji: ‘Kako – kaj si storila?’ Odvrnila je. ‘Ko smo prispele tja, so
   21
   prinesli moža, ki je padel v odvodni kanal in je bil nekaj časa tam. Bil je pokrit z ranami in
   umazanijo ter črvi. Očistila sem ga in vedela, da sem se dotikala Kristusovega telesa.’«
   Naš svetniški kandidat Friderik Baraga je zelo rad in pogosto ter dolgo molil pred
   Najsvetejšim. V njegovi rojstni župniji Dobrnič je bilo že od leta 1770 vpeljano vedno
   češčenje svetega Rešnjega telesa. Veliko vernikov je bilo vključenih v bratovščino svetega
   Rešnjega telesa. Češčenje so imeli razdeljeno po urah. Odnos do Najsvetejšega je Baraga
   poglobil predvsem pri Klemenu Dvoržaku na Dunaju. V svoj dnevnik je zapisal: »Po navodilu
   blaženega Alfonza Ligvorija sem začel z obiskovanjem zakramenta ljubezni. Ne morem izreči
   z besedami, koliko tolažbe čutim pri tem.«
   V Šmartinu pri Kranju je Baraga začel pisati molitvenik Dušna paša, ki razodeva apostola
   češčenja sv. Rešnjega telesa. V svojih pridigah je rad govoril o sveti Evharistiji in v svojih
   knjigah je navdušeno pisal o njej.
   Evharistično Srce Jezusovo,
   usmili se nas.

   http://www.glasslovenije.com.au/aktualno2020/Vrtnice_2020.pdf
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   MATI TEREZIJA JE IZJAVILA, DA JE NJENA TELEVIZIJA TABERNAKELJ , POGLEJMO, KAKO SO SE SVETNIKI PRIPRAVLJALI NA PREJEM SVETE EVHARISTIJE PRI MAŠNI DARITVI.

   Pa tudi, ko so vstopili v Cerkev so pokazali spoštovanje z največjo mero.
   Danes velikokrat ko vstopamo v Cerkev je videti, kot bi stopali v gledališče, ali kako drugo ustanovo, naše obnašanje pove vse.

   Odgovori
   • Hvala says:

     13. aprila, 2021 at 6:36

     SVETI PATER PIJ JE ZELO VISOKO CENIL MAŠNO DARITEV. NEKEMU SPOVEDANCU JE REKEL: “KO BI LJUDJE POZNALI VREDNOST SVETE MAŠE, BI MORALI PRITI VSAK DAN OROŽNIKI, DA BI SKRBELI ZA RED PRI CERKVENIH VRATIH ZARADI TAKE MNOŽICE LJUDI. “

     Odgovori
5. Hvala says:

   12. aprila, 2021 at 22:02

   ALAN AMES V SVOJI KNJIGI ŽIVLJENJE IZ MILOSTI OPISUJE, KAJ MU JE SAM JEZUS POVEDAL O SVETI EVHARISTIJI.

   Takole pravi: JEZUS MI JE POVEDAL, DA JE EVHARISTIJA DALEČ NAJMOČNEJŠA MOLITEV ZA OZDRAVLJENJE. To mi je pokazal z mojim psihičnem ozdravljenjem. In to nam kaže tudi s telesnimi ozdravljenji mnogih ljudi.
   ———————————————————————————————————————————————————
   JEZUS NAJVEČJI ZDRAVNIK MED VSEMI ZDRAVNIKI, V EVHARISTIJI IZLIVA SVOJO OZDRAVLJAJOČO MOČ NA VSAKEGA ČLOVEKA, KI V ISKANJU TE MOČI PRIDE K NJEMU. Toda človek mora imeti gorčično zrno vere, v to OZDRAVLJENJE MORA VERJETI IN GA ISKRENO ISKATI.

   Pri maši pravimo: “GOSPOD, RECI LE BESEDO IN OZDRAVLJENA BO MOJ DUŠA.” JEZUS VSAKEMU ODGOVARJA :”BODI OZDRAVLJEN”. Težava je v tem, da mu večina od nas ne prisluhne.

   ČE PRISTOPIŠ K EVHARISTIJI IN BOGA ISKRENO PROSIŠ, DA TE OZDRAAVI TAKO, KOT JE ZATE NAJBOLJE, TE BO TUDI RES OZDRAVIL, KER TE LJUBI IN BI TI RAD PODARIL, KAR JE ZATE NAJBOLJE. Ko boš naslednjič šel k maši, pridi in reci:” GOSPOD , OZDRAVI ME, OZDRAVI ME.”

   Tako prosi pri vsaki sveti maši. Nekega dne boš potem spoznal, da si ozdravljen. Morda ne tako, kot si si prvotno želel, gotovo pa tako, kot bo zate najbolje. Vem, da bodo potem mnogi med vami sleherni trenutek življenja občutili takšno veselje, kot ga občutim sam, ne glede na to, kako težko bo morda življenje.

   SPOVED
   …………………..

   O SPOVEDI IN SVETI EVHARISTIJI GOVORIM, pravi Alen, ker sta to najmočnejša zakramenta, v katerih je moč najti ozdravljenje. Včasih mi ljudje povedo, DA NISO OZDRAVLJENI, KO ZANJE MOLIM, TEMVEČ ŠELE KASNEJE, KO OPRAVIJO DOBRO SPOVED.

   Čudijo se temu , pa vendar bi moralo biti vsakomur jasno: DOKLER SE OKLEPAŠ GREHA, SE OKLEPAŠ BOLEČINE, RAN TRPLJENJA, KI SO Z NJIM POVEZANI.
   ——————————————————————————————————————————————————-
   KAKO LAHKO PRIČAKUJEŠ, DA BOŠ OZDRAVLJEN, ČE SE OKLEPAŠ RAN?

   MNOGI SPLOH NE HODIJO K SPOVEDI, SPRAŠUJEJO PA SE, ZAKAJ IMAJO TEŽAVE. TEŽAVE IMAJO ZATO: KOLIKOR BOLJ SE OKLEPAJO GREHA IN ZLA, TOLIKO BOLJ JIH HUDIČ OBREMENJUJE.

   Hudič vedno prinaša le eno: TEŽAVE.

   Mnogi se spovedujejo , vendar se ne spovejo vsega. Resnično velike grehe zadržijo za sebe, ker jih je sram, ker jim je nerodno in ker nočejo, da bi duhovniki vedel, kakšni so v resnici.

   BOG VE VSE O TEBI, POZNA VSAKO TVOJO GRDO MISEL, VSAK GRD OBČUTEK, VSAKO GRDO DEJANJE. NIČESAR NI, KAR BI LAHKO SKRILI PRED NJIM.

   BOG TE TAKO ZELO LJUBI, DA JE DAL SVOJE ŽIVLJENJE ZA TVOJE ODPUŠČANJE. PRELIL JE SVOJO KRI, DA BI OZDRAVIL IN OČISTIL TVOJO DUŠO. VSE TI BO ODPUSTIL, VSEEENO, KAKO GRDO IN HUDO JE. SAMO TO ŽELI, DA PRIDEŠ IN PROSIŠ ZA ODPUŠČANJE, DA SE RESNIČNO POKESAŠ.
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Vidimo, kako Alan Ames, ki je karizmatik in moli za ljudi opaža, da ne ozdravijo samo po molitvi, ampak potem, ko opravijo dobro spoved.

   Vedno ponavljam, da je potrebno SODELOVATI Z BOGOM IN IMETI OSEBEN ODNOS. BREZ TEGA NI MOGOČE DOSEČI PRAVEGA ŽIVLJENJA.

   Moj nasvet pa je tudi ta, da je potrebno PROSITI SVETEGA DUHA, DA POKAŽE TEMINE NAŠIH SRC, DA POKAŽE GREHE, KI SE JIH NISMO SPOVEDALI, DA POVEMO STVARI, ZA KATERE MI TAKO REKOČ NE VEMO, DA SO GREŠNE IN DA STALNO ČISTIMO DUŠO, TAKO KOT SE ČISTI POSODA ZA JED.

   Sami s svojo pametjo in mišljenjem se ne moremo spovedati pravilno in temeljito, zato je potrebno Gospoda prositi vsak dan, da nam pokaže grehe, slabosti in vse tisto kar On ve, da moramo povedati. SAMI OD SEBE NE BOMO NIČESAR NAREDILI, NITI SE DOBRO SPOVEDALI SVOJIH GREHOV, NITI JIH BREZ MILOSTI BOŽJE NE MOREMO OBŽALOVATI. Obžalovanje grehov je zelo važno. Ni dovolj grehe povedati, potrebno je Gospoda prositi za pravo kesanje, brez kesanja ne gre.

   Moramo pa se tudi zavedati, DA PO VSAKEM GREHU, KI SMO GA NAREDILI , OSTANEJO POSLEDICE . ZATO JE POTREBO MOLITI, DELATI POKORO IN SE ŽRTVOVATI ,TER BOGA PROSITI, DA BO ODPRAVIL TUDI POSLEDICE NAŠIH GREHOV.

   Odgovori
6. Miro says:

   12. aprila, 2021 at 18:08

   NOVA EVANGELIZACIJA POMENI, PREBUDITI V SRCU IN MISLIH NAŠIH SODOBNIKOV ŽIVLJENJE VERE – KDOR JE SREČAL JEZUSA, TAKO KOT SAMARIJANKA PRI STUDENCU, TEGA DOŽIVETJA NE MORE OBDRŽATI ZASE, AMPAK ČUTI ŽELJO, DA BI JEZUSA PONESEL TUDI DRUGIM!

   Papež Frančišek: »Nova evangelizacija pomeni, prebuditi v srcu in mislih naših sodobnikov življenje vere. Čeprav je vera Božji dar, pa je pomembno, da mi, kristjani na konkreten način živimo vero preko ljubezni, sloge, veselja, trpljenja. To namreč sproži vprašanja, kot so: Zakaj živijo tako? Kaj jih žene? Gre za vprašanja, ki vodijo v srce evangelizacije, ki je pričevanje vere in ljubezni. Še posebej v teh časih potrebujemo verodostojne pričevalce, ki z življenjem in tudi z besedami delajo evangelij viden, prebujajo pozornost za Jezusa Kristusa in lepoto Boga.

   Potrebni so namreč kristjani, ki današnjim ljudem naredijo vidno Božje usmiljenje, njegovo nežnost do vsakega bitja. Vsak krščeni je prinašalec Kristusa. Nova evangelizacija, medtem ko poziva k pogumu, da hodimo proti toku, da se spreobrnemo stran od idolov k enemu Bogu, ne more da ne bi uporabljala govorico usmiljenja, sestavljene iz gest in drž, prej kot iz besed. Cerkev sredi človeštva danes govori: ‘Pridite k Jezusu, vsi vi, ki ste utrujeni in obteženi, našli boste počitek za svoje duše. Pridite k Jezusu. Samo on ima besede večnega življenja.’

   Vsak krščeni je prinašalec Kristusa. Kdor je srečal Jezusa, tako kot Samarijanka pri studencu, tega doživetja ne more obdržati zase, ampak čuti željo, da bi Jezusa ponesel tudi drugim. Vsi se moramo vprašati, ali drugi vidijo v našem življenju toplino vere, ali vidijo na našem obrazu veselje, da smo srečali Kristusa?«

   (iz nagovora papeža Frančiška udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, v Rimu, 14. oktobra 2013)

   Več o papeževem nagovoru o novi evangelizaciji na:
   http://www.mirenski-grad.si/nova-evangelizacija

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   12. aprila, 2021 at 17:49

   PAPEŽ FRANČIŠEK: »IZ EVHARISTIJE NAREDITE SRCE SVOJEGA POSLANSTVA EVANGELIZACIJE«

   Papež Frančišek: »Spodbujam vas, da iz evharistije naredite srce svojega poslanstva evangelizacije. Tako bo vsaka celica postala evharistična skupnost, kjer je lomljenje kruha enakovredno prepoznavanju realne navzočnosti Jezusa Kristusa med nami. Tu bodo vedno našli moč za ponujanje lepote vere, kajti v evharistiji doživljamo lepoto, ki ne pozna meja, in dajemo konkretno znamenje, da je Cerkev očetova hiša, kjer je mesto za vsakega.«

   Poudarek iz nagovora svetega očeta članom župnijskih celic za evangelizacijo (5. september 2015)

   Več o tem na:
   http://www.archivioradiovaticana.va/storico/2015/09/05/pri_pape%C5%BEu_%C4%8Dlani_%C5%BEupnijskih_celic_za_evangelizacijo/sl-1169800

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Hvala says:

   12. aprila, 2021 at 16:03

   SVETA EVHARISTIJA-NAJVEČJI IZRAZ JEZUSOVE LJUBEZNI

   JEZUS JE REKEL FAVSTINI KOWALSKI :
   Vedi, da me zelo žalostiš, če me ne prejemaš pri svetem obhajilu.«

   Sestra Favstina je kljub napredovanju bolezni še zmeraj vestno in natančno izpolnjevala vse svoje dolžnosti. Njen dan je bil razpet med delom na vrtu in v kuhinji, prosti čas pa je preživljala v kapeli. Najsrečnejša je bila, ko je lahko kleče pred tabernakljem častila Jezusa v podobi evharistije. Ljubezen do Najsvetejšega je izražalo tudi njeno redovniško ime: sestra Marija Favstina Najsvetejšega zakramenta.

   Sveta evharistija je bila zanjo najpomembnejši dogodek vsakega dneva. V njej je izkušala živo navzočnost Jezusa, ki se zedinja z njeno ubogo dušo: »Ti, Jezus, se hočeš naseliti v mojem srcu. Tvoja živa kri se združuje z mojo krvjo. Kdo bi doumel to tesno povezanost? Moje srce zaklepa vase Vsemogočnega, Brezmejnega … Kdo more razumeti in doumeti globino usmiljenja, ki izvira iz Tvojega Srca?« se je čudila.

   Nekoč je pri sveti maši, ki jo je daroval oče Sopoćko, na oltarju namesto hostije zagledala Dete Jezusa. Ljubko in veselo je stegovalo ročice proti duhovniku. Tedaj pa je nastopil trenutek obhajila in sestra Favstina je videla, kako je duhovnik dvignil Dete, ga razlomil in ga živega zaužil. Ustrašila se je in zgrozila, da lahko nekdo tako ravna z malim Jezusom, a je takoj prejela notranje razsvetljenje, da duhovnik izpolnjuje Božjo voljo.

   Odslej so se podobna videnja med sveto mašo večkrat ponavljala. Jezus je na oltar prihajal kot majhno dete, staro približno leto dni. Včasih je bilo Dete veselo, drugič žalostno ali zaskrbljeno. Včasih ga je k oltarni mizi prinesla Mati Marija. Držala ga je v naročju, dokler ni samo steklo v roke duhovnika. Spet drugič se je sestri Favstini Dete približalo v klopi in počivalo na njenih rokah. Pred darovanjem je izginilo, ko pa je prejela sveto obhajilo, je v svojem srcu zaslišala otroški glas: »Sem v tvojem srcu, isti, kakor si ga imela na rokah.«

   Včasih je namesto Deteta videla v hostiji Jezusov trpeči obraz. Z veliko ljubeznijo se je oziral na ljudi in tožil: »O, kako me boli, da se kristjani tako malo združujejo z menoj v svetem obhajilu. Čakam nanje, oni pa so do mene tako brezbrižni. Ljubim jih tako nežno in iskreno, oni pa mi ne zaupajo. Želim jih obsipati z milostmi – oni jih nočejo sprejeti. Do mene se vedejo kakor do nečesa mrtvega, moje srce pa je vendar polno usmiljenja.«

   Ta notranja razodetja so v sestri Favstini množila ljubezen in spoštovanje do zakramenta svete evharistije. Vsak dan je goreče hrepenela in čakala trenutek, ko bo lahko Jezusa prejela v svoje srce. Hkrati pa se je v njeno notranjost kdaj naselil tudi dvom, da zaradi kakšne slabosti ali napake ni vredna prejeti svetega obhajila. Jezus jo je glede tega poučil: »Moja hči, ne opuščaj svetega obhajila, razen takrat, ko si prepričana, da si zelo grešila. Sicer pa naj te ne zadržuje noben dvom pred združitvijo z menoj v moji skrivnostni ljubezni. Tvoji mali prestopki izginejo v moji ljubezni kakor slama, vržena v velik ogenj. Vedi, da me zelo žalostiš, če me ne prejemaš pri svetem obhajilu.«

   Sestro Favstino je premišljevanje o čudoviti Jezusovi ljubezni, ki nam jo v zakramentu svete evharistije vsak dan izkazuje, napolnjevalo z najglobljim veseljem. V molitvi se je takole zahvaljevala: »Zahvaljujem se ti, Jezus, za sveto obhajilo, v katerem nam podarjaš sebe; čutim, kako tvoje Srce bije v mojih prsih, kako ti sam v meni razvijaš Božje življenje.«

   Sveto obhajilo je največji izraz Jezusove ljubezni do tebe. Pod podobo kruha ti pri vsaki sveti maši prihaja naproti in te želi vsega prežeti s svojo bližino. Veseli se tega.

   Naloga: V družini se pogovorite o svetem obhajilu in kaj vam pomeni. Zmolite desetko s skrivnostjo »ki je postavil sveto evharistijo«.

   http://www.mirenski-grad.si/26-dan-sveta-evharistija-najvecji-izraz-jezusove-ljubezni

   Odgovori
   • Miro says:

     12. aprila, 2021 at 20:33

     Gospa Hvala, najlepša hvala za posredovanje odličnega prispevka o sveti evharistiji in Božjem usmiljenju. Kako težko je sodobnim kristjanom verovati, da je EVHARISTIJA največji izraz Jezusove ljubezni! Gospodovo ljubezen dostikrat iščemo pri raznih duhovnih “studencih”- po našem ozkosrčnem razumevanju ter hrepenenju po nekih hitrih rešitvah, tako rekoč s pritiskom na gumb, ne da bi sami kaj konkretnega storili z darovi, ki nam jih Gospod prinaša “na pladnju” njegove svete daritve na križu. Pa vendar se pri tujih “studencih” nikoli ne odžejamo niti ne nasitimo. Zato spet tekamo k drugim, češ morda nam bodo ti pomagali. In tako nam nenehno beganje od duhovnosti do duhovnosti ali pa kombinacije duhovnosti ne prinesejo niti notranjega miru niti notranjega veselja, še manj pristne globinske sreče v moči Svetega Duha. In rešitev? Ta je predvsem v vztrajni molitvi, da bi nam Usmiljeni Bog podaril močno vero v Evharistijo! Z razumom si pri najglobljih skrivnostih svete Evharistije ne moremo kaj dosti pomagati, saj nas le-te neizmerno presegajo. Zato v srcu kličimo: Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

     Odgovori
9. Janez says:

   12. aprila, 2021 at 15:57

   Odlomek iz Izpovedi Svetega Avguština:

   Karkoli že sem rekel, ti si edini Bog, ti mi pridi na pomoč; ti edina večna in resnična substanca, kjer ni nobene razpoke, nobene zmešnjave, nobenega prehajanja, nobenegapomanjkanja, nobene smrti. Tam je najvišja sloga, najvišja razvidnost, najvišja stanovitnost, najvišja polnost, najvišje življenje. Tam ne manjka ničesar in ničesar ni preveč. Tam je eno on, ki rojeva, in on, ki se rojeva. O Bog, tebi služi vse, kar služi, tebi je pokorna vsaka dobra duša. O Bog, po tvojih zakonih se vrti svetovje, po svojih tirnicah tečejo ozvezdja, sonce priganja dan, luna umirja noč, in vsak svet v redu in obnavljanju časov ohranja velikostalnost, …O Bog, nad teboj ni ničesar, zunaj tebe ničesar, brez tebe ničesar. O Bog, pod teboj je vse, v tebi vse, s teboj vse. O Bog, ti si naredil človeka po svoji podobi, kar prizna, kdor se pozna. Usliši, usliši, usliši me, moj Bog, moj Gospod, moj kralj, moj oče, moj vzrok, mojeupanje, moja resničnost, moja čast, moj dom, moja domovina, moje rešenje, moja luč,moje življenje. Usliši, usliši, usliši me na svoj način, ki ga tako redki poznajo. …1.5. Samo tebe ljubim, samo tebi sledim, tebe edinega iščem, tebi edinemu sem pripravljen služiti, ker ti edini pravično gospoduješ; želim biti pod tvojo oblastjo.Ukaži, prosim, in zapovej, kar hočeš, a ozdravi in odpri moja ušesa, da bom zaslišal tvoj glas. Ozdravi in odpri moje oči, da bom videl tvoje namige. Odženi iz mene norost, da te prepoznam. Povej mi, kod naj te čakam, da te uzrem; upam, da bom storil vse, kar mi boš ukazal. Sprejmi, prosim, svojega ubežnika, Gospod, dobrotljivi oče; … To delam, oče, ker vem le to; ne vem pa, kako se pride k tebi. Ti mi namigni, ti pokaži, ti priskrbi popotnico. Če te najdejo v veri, kateri se k tebi zatekajo, mi daj vero; če s krepostjo, kreposti; če z vednostjo, vednost. Pomnoži v meni vero, pomnoži upanje,pomnoži ljubezen.O čudovita in enkratna Tvoja dobrota!

   Pozno sem te vzljubil
   Avguštin Izpovedi X,27
   Pozno sem te vzljubil,
   Lepota, večno davna, večno nova,
   pozno sem te vzljubil!
   In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj,
   in tam sem te iskal,
   nelep sem se gnal za lepimi stvarmi,
   ki si jih ti ustvaril.
   Z menoj si bil, jaz ne s teboj.
   Daleč od tebe so me držale stvari,
   ki sploh ne bi bivale, ko ne bi v tebi bivale.
   Vabil si in klical — in prebil si mojo gluhoto.
   Bliskal in žarel si — in pregnal si mojo slepoto.
   Sladko si mi dehtel in srkal sem tvoj vonj — po tebi koprnim,
   Okusil sem te — in sem te lačen in žejen.
   Dotaknil si se me — in zagorel sem po tvojem miru.

   Prevedla Anton Sovre in Kajetan Gantar

   Nemirno je Moje Srce Gospod, dokler ne počije v Tebi! Sveti Avguštin

   Odgovori
10. Janez says:

    12. aprila, 2021 at 15:50

    NOVA EVANGELIZACIJA ALI PRENOVA IN KLIC K SPREOBRNJENJU

    Temeljna naloga nove evangelizacije je, oznanjati svetu veselo novico o razodetju Boga v Jezusu Kristusu in vabiti k spreobrnjenju in k veri. Vera naj pomaga k Ljubezni, Dobroti in Usmiljenju med ljudmi in je osebno srečanje z Jezusom Kristusom. Verovanje zadeva Osebo in Resnico. Človek, ki se vključuje v proces evangelizacije, postopoma spreminja svoje mišljenje, življenje in način sobivanja z drugimi ter z Dobroto in Usmiljenjem pomaga k boljšemu svetu z širjenjem Nauka o Jezusu Kristusu in Evangeliju med ljudi. Evangelizacija tako ni samo stvar procesa Cerkve kot institucije in duhovnikov, ampak vsakega človeka, vernika, ki je iskren in pravičen Vernik v Kristusa Odrešenika in Učenika. Pomenljive so papeževe besede, ko spregovori o novi evangelizaciji in o novih evangelizatorjih. Za izhodišče papež vzame svetopisemske besede: »Kdorkoli bo klical Gospodovo ime, bo rešen. Toda kako naj ga kličejo, če niso verovali vanj? In kako naj verujejo, če niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, če ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, če niso bili poslani? Kakor je pisano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih rečeh.« (Rim 10,13–15)

    Naloga kristjanov je, da vedno znova poudarjamo in opominjamo sebe in druge, da je ena od najosnovnejših resnic o Bogu – to je, da želi biti Bog aktiven sodelavec v človeških življenjih in da je že naveličan tega, da mora biti le povprečen opazovalec. Kristjan je po svoji naravi Cristophoros (gr. Χριστόφορος) ali Kristonosec, ki prinaša Božjo Ljubezen in Usmiljenje med ljudi. Novi evangelizatorji smo tako kot misijonarji in apostoli vsi kristjani, ki verjemo v Kristusa: od duhovnikov, posvečenih, pa vse do laikov, ki smo vsi udje Kristusove Cerkve. To so pomembni koraki, ko prehajamo od enega načina razmišljanja, to je, da so evangelizatorji samo »izbrani«, pa vse do spoznanja, da smo vsi poklicani in odgovorni k širjenju Božje Besede in Vere v Jezusa Kristusa med ljudi v svet. Izraz nova evangelizacija kaže na potrebo po prenovljenem načinu oznanjevanja Cerkve Ljudem Dobre Volje, posebno za tiste, ki živijo v današnjem kontekstu, v katerem so močno vidne posledice razvoja ateizma in/ali sekularizacije tudi v deželah s krščansko tradicijo. Evangelij je vedno novo in Veselo Oznanilo Odrešenja Ljudem, ki ga je prinesel Kristus, da bi bil človek deležnik Božje skrivnosti in njegovega življenja Ljubezni, Usmiljenja, Odpuščanja in Odrešenja tako, da da bi ljudem prinašali Kristusovo Luč in ljudem omogočili kot misijonarji in apostoli krščanske Vere prihodnost upanja. To je zanesljivo in močno in pomaga ljudem ter jih odrešuje, da so boljši ljudje in kristjani ter pripomoremo k prihodu Božjega kraljestva med nas!. Dejstvo, da je Cerkev v tem času poklicana k novi evangelizaciji, pomeni, naj okrepi svoje misijonsko in apostolsko poslanstvo, da bi se mogla v polnosti odzvati Gospodovemu klicu. Uspešne evangelizacije si ne moremo predstavljati brez dobrega poznavanja sveta, v katerem živimo, brez dobrih evangelizatorjev, ti pa lahko postanejo dobri samo, če so dobri in pravični v srcu, ki goreče ljubijo Boga tako, da so ljudje evangelija, Jezusovih Naukov in krščanskih vrednot Vere, Molitve, Ljubezni, Odpuščanja, Usmiljenja in Dobrote, ki prinašajo Ljudem Upanje in Božjo Luč Odrešitve z zgledom in globoko Vero v Boga. In smisel življenja je prihod Božjega kraljestva Usmiljenja, Dobrote, Odrešenja in Ljubezni na svet med ljudmi, da bi bili vsi boljši ljudje in boljši kristjani in s pravičnim krščanskim življenjem, delo, služenjem, Vero in molitvijo Slavili Boga! Ne moremo biti dobri kristjani če nismo dobri ljudje! In Bodimo podobni Kristusu, ki je Dobrota, Usmiljenje in Ljubezen!

    Marko 16, 15 Rekel jim je: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!

    Ob Tebi Bog in naš Odrešenik zmorem več in vse, ker mi daješ moč, in ta moč se pretaka med nama in gre kot pozitivna nesnovna energija naprej. Povem Ti lahko vse in vem, da tudi Ti meni lahko poveš čisto vse. Včasih si dava vzajemno še vedno več drug drugemu. In ljubezen je, ki premaga vse, kar življenje prinese in odnese. In v duši vlada mir in spokojnost. Bogat sem, ker imam vse to. S Teboj premorem vse kar potrebujem. Bogu Čast in Slava Vekomaj. daj mi le Božji Mir in Božjo Ljubezen, bogat bom zadosti in ne bom Te prosil ničesar Več. Amen.

    Addendum
    O Bog, daj mi moč, da sprejmem tisto, česar ne morem spremeniti, daj mi pogum, da spremenim tisto, kar lahko spremenim in daj mi modrost, da razlikujem to dvoje! — Sv. Frančišek Asiški

    Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove stèze! In vse človeštvo bo videlo, kako naš Bog rešuje. Aleluja.

    Odgovori