Članki za dušo

15.007 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   16. aprila, 2021 at 10:27

   ČESA NAS JE STRAH?
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   NE NASLANJAJMO SE NA SVOJE SLABE ŽIVCE IN SLABE IZKUŠNJE. TO VLIVA STRAH V KOSTI. TRDNA TLA POD NOGAMI UTRJUJEJO DOBRE IZKUŠNJE. ZAČNIMO GLEDATI URAVNOVEŠENO, DA V ŽIVLJENJU GRE, DA SE V NJEM IZIDE, DA KLJUB POMANJKANJU PREŽIVIMO.
   https://radio.ognjisce.si/sl/222/oddaje/30970/cesa-nas-je-strah.htm

   Odgovori
2. Miro says:

   16. aprila, 2021 at 10:11

   MOLITEV JE TISTA, KI OHRANJA PLAMEN VERE, JE OLJE, KI ZAGOTAVLJA, DA JE SVETILKA VERE VEDNO PRIŽGANA (papež Frančišek)

   Sveti oče je v katehehezi »Cerkev, učiteljica molitve« izpostavil, da se vse v Cerkvi rodi iz molitve in vse raste iz milosti molitve. Cerkev je šola vere in molitve. Molitev je tista, ki ohranja plamen vere, je olje, ki zagotavlja, da je svetilka vere vedno prižgana. Bistvena naloga Cerkve je torej moliti in vzgajati za molitev.

   Svetopisemski odlomek: Apd 4,23-24.29-31

   »Ko so ju izpustili, sta se vrnila k svojim in jim sporočila vse, kar so jima bili povedali véliki duhovniki in starešine. Ob njunih besedah so verniki enodušno povzdignili glas k Bogu in molili: »Gospod, ti si naredil nebo in zemljo in morje in vse, kar je v njih! […] In zdaj, Gospod, glej, kaj grozijo, in daj, da bomo tvoji služabniki z vso srčnostjo oznanjali tvojo besedo! Iztegni roko, da se bodo dogajala ozdravljenja in znamenja in čudeži v imenu tvojega svetega služabnika Jezusa!« In ko so odmolili, se je stresel prostor, kjer so bili zbrani; in vsi so bili polni Svetega Duha in so z vso srčnostjo oznanjali Božjo besedo.«

   Več o katehehezi »Cerkev, učiteljica molitve« na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-04/papez-pri-katehezi-o-cerkvi-kot-uciteljici-molitve-in-vere.html

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!

   Odgovori
3. Miro says:

   15. aprila, 2021 at 20:14

   Z BOŽJIM BLAGOSLOVOM SE VSE PRAV IZTEČE – MODERNEMU SVETU MANJKA PREDVSEM MEDSEBOJNO ZAUPANJE (Bernhard Haring)

   – Oznanjevalec odrešenja, ta, ki skrbi za odrešenje, ter tisti, na katere se obrača, morajo čisto neposredno čutiti, da nas Bog osvobaja za resnično življenje, s tem ko nam mogočno obljublja svojo ljubezen in nam podarja svojo milost. Predvsem hočemo biti služabniki veselja. Potem se bo pokazalo, da je veselje v Bogu največja moč.

   – Noben dan ni minil brez skupne jutranje in večerne molitve, noben obrok brez molitve pred jedjo in po jedi. Kako pogosto sem slišal besede: »Z božjim blagoslovom se vse prav izteče.« Skratka: našo veliko družino sem doživljal kot Cerkev v malem, ki je bila privlačna, saj je v njej vladalo vzdušje vere, zaupanja v Boga, ljubezni in dobrote. Družina, iz katere izhajam, ne bi bila nikoli postala taka brez Cerkve, ki nam je oznanjala evangelij, in brez mnogih ljudi, ki so nam vsem bili za zgled življenja po evangeliju.

   – Nikoli ne govorimo o drugih z zaničevanjem! Imejmo veliko razumevanje in veliko spoštovanje do tistih, ki ne mislijo tako kakor mi; začnimo pri svojih najbližjih.

   – Modernemu svetu manjka predvsem medsebojno zaupanje; do tega pa ne pridemo brez popolne odkritosrčnosti. Blagor čistim zahteva skromnost, ki nas napravi podobne Kristusu, služabniku.

   (Bernhard Haring, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Hvala says:

   15. aprila, 2021 at 19:54

   KO VEČ NE ZMOREMO ZAUPATI V GOSPODA

   BOGU NIKOLI NE POSTAVLJAMO POGOJEV

   KOLIKOKRAT PRIDEMO DO SKRAJNE SITUACIJE, KO SE NITI VEČ NE ČUTIMO ZMOŽNI ZAUPATI V GOSPODA.

   »Med ženskimi liki Stare zaveze izstopa pomembna junakinja Judita. Svetopisemska knjiga, ki tudi nosi njeno ime, pripoveduje o ogromni vojski kralja Nebukadnezarja, ki kraljuje v Ninivah in hoče razširiti meje svojega kraljestva ter premagati in podjarmiti sosednja ljudstva. Nahajamo se pred velikim in nepremagljivim sovražnikom, ki seje smrt in uničenje, se približuje obljubljeni deželi in ogroža tudi življenje Izraelovih sinov.

   Nebukadnezarjeva vojska pod vodstvom vrhovnega poveljnika Holoferna oblega mesto Betulijo. Zasede studenec, od koder prebivalci dobivajo vodo, da bi tako bili prisiljeni predati mesto. Razmere postanejo zelo težke. Prebivalci Betulije se obrnejo na starešine in zahtevajo, da se predajo sovražniku. Njihove besede so besede obupa: ‘Zato nimamo zdaj nikogar, ki bi nam pomagal. Bog nas je izročil v njihove roke, da vpričo njih poginemo od žeje in bomo povsem uničeni. Zato jih vsaj zdaj pokličite in izročite mesto Holofernovim ljudem in vsej njegovi vojski’ (Jdt 7,25-26). Konec se zdi neizogiben, zaupanje v Boga se je izčrpalo. Zdi se, da jim ne preostane drugega, kakor da se predajo v roke morilcev, da bi ubežali smrti. Koliko krat tudi mi pridemo do skrajne situacije, ko se niti več ne čutimo zmožni zaupati v Gospoda. To je huda skušnjava.

   Sredi te velike stiske, poglavar mesta poskuša ljudem vliti upanje. Predlaga, da vzdržijo še pet dni in pričakujejo Božjo rešitev. A to je zelo slabotno upanje, saj sklene z besedami: ‘Če pa potečejo tudi ti dnevi in ne pride k nam pomoč, bom naredil, kot zahtevate’ (Jdt 7,31). Bogu so dali pet dni, da posreduje in jih reši, in v tem se nahaja greh; že namreč vidijo konec in čakajo najslabše, nimajo več upanja, padli so v brezup.

   Judita – pogumna ženska, ki govori jezik vere in upanja
   Na tej točki se pojavi Judita, vdova, ženska izredne lepote in modrosti, ki nagovori ljudstvo z jezikom vere: ‘Gospoda, vladarja vsega, postavljate na preizkušnjo … Nikar, o bratje, nikar ne dražite jeze Gospoda, našega Boga. Zakaj tudi če je sklenil, da nam ne bo pomagal v teh petih dneh, ima oblast, da nas brani, kolikor dni ga je volja, ali pa da nas pokonča pred očmi naših sovražnikov … Zato pa pričakujmo rešitev od njega in ga kličimo, naj nam pride pomagat. In če ga je volja, bo slišal naš glas (Jdt 8,13.14-15.17). To je jezik upanja: Trkajmo na vrata Božjega srca, On je Oče, On nas lahko reši. Ta ženska, vdova, tvega, da se bo pred drugimi osmešila. A je pogumna, gre naprej. To je moje mnenje: ženske so bolj pogumne od moških.

   Z močjo preroka Judita poziva može svojega ljudstva, da bi jih privedla nazaj k zaupanju v Boga. S pogledom preroka vidi onkraj tesnega obzorja, ki ga predlagajo starešine in ki zaradi strahu postaja še bolj omejeno. Judita pa pravi, da bo Bog zagotovo deloval, medtem ko predlog petdnevnega čakanja označi kot preizkušanje Boga in izmikanje njegovi volji. Gospod je Bog rešitve, najsi bo kakršne koli oblike. Obstaja rešitev kot osvoboditev izpod sovražnikov, ki daje življenje, a v njegovih nedoumljivih načrtih je rešitev lahko tudi izročitev smrti. Judita je to vedela, bila je ženska vere.

   Bogu nikoli ne postavljajmo pogojev
   Dragi bratje in sestre, Bogu nikoli ne postavljajmo pogojev in pustimo, da upanje premaga naše strahove. Zaupati v Boga pomeni, da vstopimo v njegove načrte, ne da bi kar koli zahtevali, in prav tako sprejmemo, da njegova rešitev in njegova pomoč prispeta do nas na način, ki je drugačen od naših pričakovanj. Gospoda prosimo za življenje, zdravje, naklonjenost, srečo, kar je tudi prav; a počnimo to v zavedanju, da Bog zna narediti življenje tudi iz smrti, da lahko doživimo mir tudi v bolezni, da smo lahko vedri tudi sredi osamljenosti in srečni sredi joka. Nismo mi tisti, ki bi lahko poučevali Boga, kaj mora narediti in da mora narediti to, kar mi potrebujemo. On to ve bolje od nas. Moramo zaupati, kajti njegove poti in njegove misli so drugačni od naših.

   Ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi
   Pot, ki nam jo kaže Judita, je pot zaupanja, pričakovanja miru, molitve in pokorščine, je pot upanja. Brez enostavnih vdaj moramo storiti vse, kar je v naših zmožnostih, pri tem pa vedno ostati v brazdi Gospodove volje. Judita ima svoj načrt, ki ga uspešno izvede in prinese zmago svojemu ljudstvu, a vedno ostaja v drži vere, ki vse sprejema iz Božjih rok, prepričana v njegovo dobroto.

   Tako ženska, polna vere in poguma, povrne moč svojemu ljudstvu v smrtni nevarnosti in ga povede na pot upanja, s tem pa jo pokaže tudi nam. Spomnimo se, kolikokrat smo že slišali modre in pogumne besede od ponižnih žensk, od babic. Kolikokrat znajo ravno babice povedati pravo besedo, besedo upanja, saj imajo življenjske izkušnje; veliko so pretrpele, zaupale so v Boga in Gospod jim je poklonil ta dar, da nam znajo dati nasvet upanja. Če se podamo po teh poteh, bomo doživeli veselje in velikonočno luč, ko se bomo izročili Gospodu z Jezusovimi besedami: ‘Oče, če hočeš, daj, da gre ta kelih mimo mene, toda ne moja volja, ampak tvoja naj se zgodi’ (Lk 22,42). Ravno to je molitev modrosti, zaupanja in upanja.« (Papež Frančišek pri katehezi med splošno avdienco v Avli Pavla VI.; Vatikan, 25.1.2017)
   http://www.mirenski-grad.si/bogu-nikoli-ne-postavljajmo-pogojev

   Odgovori
5. Janez says:

   15. aprila, 2021 at 12:21

   Povzemam nekaj poudarkov, ki se mi zdijo pomembni iz odgovora dr. Turnška v Ognjišču: Razmišljanje po človeško ali po Božje? Preberimo povzetek in razmislimo.

   1) ’Človeško’ razmišljanje lahko pomeni zgolj to, da razmišlja človek. In človek ne more razmišljati drugače kot človeško; torej človek ne more dobesedno razmišljati po ‘božje’, ker ni Bog.
   2) Bog je človeka ustvaril kot umno, misleče bitje, ki je sposobno razmišljanja že po naravi; a to milostno sposobnost razsvetljenega razuma je človek ob izgonu iz Raja z drugimi darovi z grehom izgubil. Človek ni samo izgubil ‘dodatnih’ rajskih darov, ampak da so se poslabšale tudi naravne sposobnosti, ki jih je prejel po stvarjenju.
   3) A je Bog obljubil pomoč pri premagovanju teh posledic že na samem začetku (1 Mz 3,15), kar se je z učlovečenjem Božjega Sina in njegovim učenjem ter odrešenjskim delom na enkraten način uresničilo. Prav preko Jezusovega Duha, lahko človek ponovno svoje razmišljanje in spoznavanje usmeri v prvotno smer, seveda spet s pomočjo milostnega Božjega daru. Bogu hvala Vekomaj!
   4) Dr. Turnšek v odgovoru poudarja: Kadar nam ljudem in vernikom uspe razmišljati v okviru evangeljskega oznanila in Jezusovega vzgleda življenja ter v skladu z naukom Cerkve, ki razkriva evangeljske vidike v novih situacijah, ki jih v Jezusovem času še ni bilo, lahko rečemo, da “ČLOVEK RAZMIŠLJA PO BOŽJE”. Kar pomeni, da bi podobno razmišljal tudi Jezus, ki je v svoji človeški naravi razmišljal po človeško; ker pa se je učlovečila druga Božja oseba, je bilo to njegovo človeško mišljenje tudi ‘Božje na človeški način’.
   5) Glede težkih trenutkov v življenju pa ljudje in verniki poznamo različne reakcije pravi dr. Turnšek. Nekateri v njih res še bolj zdrknejo v razmišljanje, ki se oddaljuje od evangeljskega ali Kristusovega, ki je prav zato vzel nase najhujše človeško trpljenje, da bi nam v njem dal zgled pravilnega mišljenja in ravnanja. Nekaterim pa prav situacije trpljenja odprejo um in srce za skrivnosti Božje bližine, ki se je oklenejo.
   6) Glede RAVNANJA PO “BOŽJI VOLJI” pa dr. Turnšek opozarja na nevarnost, da si to lahko tudi preveč po ‘človeško’ in enostavno predstavljamo in v imenu ‘Božje volje’ uresničujemo svojo čkoveško voljo ali voljo kakšne interesne skupine. Ker se je v zgodovini že dogajalo, in se še, da je kdo v imenu ‘Božje volje’ celo ubijal ali teptal človekovo dostojanstvo drugim ali sebi, nam je razumljivo, da ni vedno vse, kar posamezniki imenujejo ‘Božja volja’, res nekaj, kar je v skladu s krščanskim razodetjem. Da bi to preprečili, je potrebno vedno RAZLOČEVANJE DUHOV, v katero je vključeno tudi občestvo Cerkve, ki zagotavlja skladnost odločitve s svetopisemskim razodetjem in celotno tradicijo Cerkve. Razločevanje Duhov naj nam pomaga, da bomo vedeli, kaj je Božja in ne kaj je človeška volja in kaj je prav v Božjih Očeh.

   Psalm 22,9: »Prepustil se je GOSPODU, naj ga osvobodi, naj ga reši, saj ima z njim veselje.«

   Brez Božje Pomoči in Podujka ljudje nismo sposobni iz lastnih molči in po lastni človeški pameti razmišljati tako, da bi pravilno vedeli in spolnjevali Božjo Voljo in vedeli kaj je prav v Božjih Olčeh. Zato moramo Boga prositi in moliti za Božjo Milost, da nam vse to Daruje in nas z Močjo Svetega Duha Podulči in nas Vodi po pravih Poteh, ki vodijo k Jezusu Učeniku in Odrešeniku.

   Et tantum docuit ille qui inspiravit et praestitit ei quietem per quod omnipotens Deus per bonum et gratia Dei bene sciat et percipiat, et Sapientia; quia est qui Dei voluntatem. Deum Scire nemo potest nisi Deum docente!

   O Bogu ve ter dojema pravilno kaj le tisti, ki ga je Vsemogočni Dobri Bog po svoji Milosti in Modrosti podučil in navdihnil ter ga vodil, ker je biloa taka Božja Volja. 

   Odgovori
6. Janez says:

   15. aprila, 2021 at 12:00

   Ne hodi za Jezusom le takrat, ko ti ugaja, išči ga vsak dan
   Tudi tebi Jezus pravi: ‘Pridi, hodi za menoj!’ Pridi: ne stoj na mestu, saj ni dovolj, da ne delaš nič slabega, za to, da bi bil Jezusov. Hodi za menoj: ne hodi za Jezusom le takrat, ko se ti ljubi ko ti ugaja, ampak ga išči vsak dan; ne bodi zadovoljen z izpolnjevanjem zapovedi, s tem, da daš malo miloščine in zmoliš kakšno molitev: najdi v Njem Boga, ki te vedno ljubi, smisel tvojega življenja, moč, da se daruješ. Naj se naša Vera in molitev ter sveta Maša nadaljuje v vsakdanjem pravičnem in poštenem ter bogaboječem Življenju, ki je polnio Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja ter Samaritanske Pomoči drugim! Bog je Ljubite se med seboj!

   Pusti to, kar obtežuje srce, izprazni se dobrin
   Jezus pravi tudi: ‘Prodaj, kar imaš, in daj ubogim.’ Gospod ne teoretizira o revščini in bogastvu, ampak gre naravnost k življenju. Prosi te, da pustiš to, kar obtežuje srce, da se izprazniš dobrin. Saj če je srce polno dobrin, ne bo prostora za Gospoda, ki bo postal ena izmed drugih stvari. Zato je bogastvo nevarno in – Jezus pravi – da otežuje celo zveličanje. Ne zato, ker bi bil Bog strog, ne! Problem je z naše strani: to, da imamo preveč, da želimo preveč, nam duši srce in zato postajamo nesposobni ljubiti. Zato sv. Pavel spominja, da je ‘pohlep po denarju korenina vsega zla’ (1Tim 6,10). To vidimo: kjer se postavi v središče denar, ni prostora za Boga in ni prostora niti za človeka.

   Jezus da vse in zahteva vse
   Jezus je radikalen. On da vse in zahteva vse: da popolno ljubezen in zahteva nedeljeno srce. Tudi danes se nam daje kot živi Kruh; ali mu moremo dati v zameno drobtine? Njemu, ki je postal naš služabnik celo tako, da je šel za nas na križ, ne moremo odgovoriti le z izpolnjevanjem določenih zapovedi. Njemu, ki nam ponuja večno življenje, ne moremo dati le nekega delčka časa. Jezus se ne zadovolji z določenim ‘odstotkom’ ljubezni: ne moremo ga ljubiti 20, 50 ali 60-odstotno. Ali vse ali nič.

   Papež Frančišek

   Addendum
   “Božja beseda je živa, učinkovita in ostra” (Heb 4,12). Zapomnimo si, da Božja Beseda ni le skupek resnic ali spodbudna duhovna pripoved; ne, je živa Beseda, ki zadeva življenje, ki ga preoblikuje. Tam Jezus osebno, On, ki je živa Beseda Boga, govori na naše srce. Evangelij nas posebej vabi k srečanju z Gospodom, po zgledu ‘nekoga, ki je pritekel k njemu’ (prim. Mr 10,17).

   Verbum Dei est viventem effective et acri »(Heb 4,12). Meminerimus verbum Dei non solum est collectio ex veris vel actuantis spiritali narratione lecturis tradiderimus; non est enim viventem verbum de vita transfert. Ibi Iesu personaliter, et quod est verbum Dei vivi, hominis cordi anhelanti cordibus vestris, et Evangelio praecipue nos immittit in occursum Domini et ambulavit in via Domini, et venerunt usque ad ipsum aliquis ‘tempore (cfr Mc 10,17).

   Odgovori
7. Janez says:

   15. aprila, 2021 at 11:52

   SPREOBRNENJE
   Papež Frančišek: Spreobrnjenje je milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil

   Kaj pomeni beseda spreobrnjenje? V Svetem pismu to predvsem pomeni spremeniti smer ali usmeritev, kar tudi pomeni spremeniti način mišljenja. V moralnem in duhovnem življenju spreobrniti se, pomeni obrniti se od zla k dobremu, od greha k Božji ljubezni. To je to, kar je učil Krstnik, ki je v judejski puščavi »oznanjal krst spreobrnjenja v odpuščanje grehov« (v. 4). Prejeti krst je bilo zunanje in vidno znamenje spreobrnjenja tistih, ki so poslušali njegovo pridiganje in so se odločili delati pokoro. Ta krst se je zgodil s potopitvijo v Jordan, v vodo, a je bil povsem nekoristen, bil je le znak, in je bil nekoristen, če ni bilo razpoložljivosti za kesanje in spremenitev življenja.

   Spreobrnjenje pa vsebuje tudi bolečino nad storjenimi grehi, željo, da se jih reši in sklep, da se jih zavedno izključi iz lastnega življenja. Za izključitev greha pa je potrebno zavrniti vse tisto, kar je z njim povezano. Stvari, ki so povezane z grehom je torej potrebno zavrniti: posvetno miselnost, pretirano cenjenje udobnosti, pretirano cenjenje užitkov, blagostanja, bogastva. Zgled te ločitve je ponovno iz evangelija lik Janeza Krstnika, ki je bil strog mož in se je odpovedal odvečnemu ter je iskal bistveno. Poglejte to je prvi vidik spreobrnjenja: ločitev od greha in posvetnosti. Začeti torej pot ločitve od teh stvari.

   Drugi vidik spreobrnjenja je namen poti, to je iskanje Boga in njegovega kraljestva. Ločitev od posvetnih stvari in iskanje Boga ter njegovega kraljestva. Zapustitev udobnosti in posvetnega mišljenja nista sama sebi namen, ni askeza samo, da se dela pokora, kristjan ni fakir. Je nekaj drugega. Ločitev ni sama sebi namen, ampak je usmerjena za dosego nečesa višjega, to je Božjega kraljestva, občestva z Bogom, prijateljstva z Bogom. Toda to ni lahko, saj so številne vezi, ki nas držijo v bližini greha, ne ni lahko… Skušnjava vedno vleče navzdol, vleče dol in vezi nas držijo v bližini greha. To so: nestanovitnost, malodušnost, zlohotnost, škodljivo okolje, slabi zgledi. Včasih je privlačnost, ki jo čutimo do Gospoda prešibka in se skoraj zdi, da Bog molči. Oddaljene in nerealne se nam zdijo njegove obljube tolažbe, kot na primer podoba pozornega in skrbnega pastirja, ki danes odmeva v Izaijevem berilu (prim. Iz 40,1.11). Tako si je skušan reči, da se je nemogoče resnično spreobrniti. Kolikokrat smo začutili to malodušnost? »Ne, ne bom zmogel. Začenjam, potem se vrnem nazaj in to je grdo.« Mogoče je, mogoče je. In ko pride ta misel, ki te napravi malodušnega, ne ostani tam, kajti to je »živi pesek«. Ta »živi pesek« je ravno povprečnost bivanja. To je povprečnost. Kaj se stori v takšnih primerih, ko kdo hoče, a čuti, da ne more? Predvsem se je potrebno spomniti, da je spreobrnjenje milost. Nihče se ne more spreobrniti z lastnimi močmi. Je milost, ki ti jo da Gospod, zato jo je potrebno z vso močjo izprositi od Boga. Prositi Boga, da nas on spreobrne, da se lahko spreobrnemo do tolikšne mere, s kakšno se odpremo Božji lepoti, dobroti in nežnosti. Pomislite na nežnost Boga. Bog ni grozen oče, zloben oče, ne. Nežen je, zelo nas ljubi kot dobri Pastir, ki išče zadnjo ovco svoje črede. Ljubezen je. Spreobrnjenje je milost Boga. Začni hoditi, saj je On, ki te je premaknil, da si začel hoditi in videl boš, kako bo On prišel. Moli, hodi in vedno boš naredil korak naprej.

   Namesto da bi druge spodbujal k spreobrnitvi in poboljšanju, človek začni pri sebi in daj zgled drugim. Bodi primer in zgled! Bodi Luč ki sveti v temo tega sveta. Zastonj smo namrerč vse od Boga prejeli, zastonj dajajmo naprej drugim.

   Sveta Marija, Naša draga Mati in priprošnjica pri Jezusu naj nam pomaga ločiti se za vedno od greha in posvetnosti ter se odpreti Bogu, njegovi besedi, njegovi ljubezni, ki prenavlja in rešuje. Pri Bogu je vse mogoče, pri ljudeh pa žal ne, ker se brez Boga in Njegove Milosti in Pomoči ne zgodi NIČ.

   Papež Frančišek

   Odgovori
8. Janez says:

   15. aprila, 2021 at 11:41

   MOLITEV
   Blažena (blagrovana) strogost in pravično življenje
   Blagor nam, če v svojem življenju na prvo mesto postavljamo Boga, v besedah in v delih.
   Blagor nam, če se zadovoljimo s tistim, kar potrebujemo, če delamo, da bi živeli in ne živimo, da bi delali.
   Blagor nam, če naš cilj ni kopičiti bogastvo ali ‘debeliti’ bančni račun.
   Blagor nam, če nas grajajo, ker nosimo vedno isto obleko.
   Blagor nam če se znamo odreči sodobnim modnim trendom in ne zapravljamo za draga oblačila in dodatke.
   Blagor nam, če se nam posmehujejo, ker imamo majhen, star avto.
   Blagor nam, če smo zadovoljni s preprostim in gostoljubnim domom.
   Blagor nam, če nimamo vikenda v hribih ali počitniške hišice na morju.
   Blagor nam, če pripravljamo enostavne jedi in ne kuhamo samo izbrano hrano.
   Blagor nam, če nas je sram, ko smo se prenajedli ali spili preveč.
   Blagor nam, če ostanke hrane ne mečemo v smeti, ampak jih uporabimo kako drugače.
   Blagor nam, če se ob krstu, prvem obhajilu, birmi ali poroki ne pustili zapeljati zunanjostim.
   Blagor nam, če ne zapravljamo prostega časa za draga potovanja, za užitek ali razvedrilo, ampak ga raje posvetimo Bogu in dobrim delom. Amen.

   Za kristjana uboštvo ni beg in ločitev od materialnega, ni ravnodušnost do stvari. Kristjanu ne sme biti vseeno za stvari, stvarstvo … mora skrbeti zanj in ne sme z njimi malomarno ravnati … Ne, uboštvo ni zanemarjanje materialnega, na račun duhovnega. (papež Benedikt XVI.)

   Prosimo Gospoda za milost, da bi bili svobodni od navezanosti na bogastvo; za milost, da bi gledali Njega, ki je zelo bogat v svoji ljubezni in zelo bogat v svoji velikodušnosti, v svojem usmiljenju; za milost, da bi pomagali drugim z dajanjem miloščine, in to tako, kot dela On. (papež Frančišek)

   Addendum
   Nulla gratiam populo auxilium benefacite iustitiae exemplum statuit silentium ali nobene hvaležnosti ne pričakuj od ljudi ko pomagaš, delaj dobro in daj tihi zgled pravičnega življenja. To je vedel in dejavno prakticiral npr. dr. Janez Janež zdravnik in kirurg, ki je zastonj izgoreval in zdravil Kitajce na Tajvanu 38 let in dal zgled mnogim in številni drugi dobri ljudje. To ve tudi npr. misijonar Pedro Opeka na Madagaskarju, ki je dal zgled Dobrote in Usmiljenja tako vernikom kot drugim ljudem, da kjer je Božji Blagoslov in Vera, ki gore premika, tam je Božji Mir, uspeh in Ljubezen med ljudmi. Kjer jwe Ljubezen in Usmiljenje, tam je Bog.

   Pustimo Bogu, da pride k nam in ostane v nas. Molimo in prosimo ga za Milosti Vere in Ljubezni, za vodstvo in navdih, da bomo vedno hodili po Jezusovi Poti Odrešenja. Prosimo Jezusa za Milost, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja, živeli pravično, bili dobri in usmiljeni, delali dobra dela in molili, se ogibali stranpoti greha, da ne bomo sodili in obsojali drugih, ampak zanje molili in jim pomagali ter spolnjevali Božjo Voljo in bili podobni Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Gospod nas ima vedno rad, tudi ko grešimo in žalimo Božjo Ljubezen. In smisel življenja je, da pride med nas Božje kraljestvo Ljubezni, Odpuščanja, Dobrote in Usmiljenja. Tudi mi bodimo Kristonosci in prispevajmo k prihodu Božjega kraljestva med nas! Bodimo Kristusova Luč, ki prihaja v Temo tega Sveta in prinaša Ljubezen, Usmiljenje, Dobroto in Nauke Ecvangelija med ljudi z molitvijo, pravičnim Življenjem, služenjem drugim in dobrimi deli ubogim in bolnim.

   Božje Usmiljenje Vate zaupamo.
   Božja Ljubezen Vate zaupamo.
   Božja Dobrota, Sočutje, Odpuščanje grešnikom in Milina Vate zaupamo.
   Božja Previdnost in Modrost Svetega Duha vate zaupamo!

   Janez AKA Dichter Hansi

   2 Janez 1,3: Z nami bo milost, usmiljenje in mir od Boga Očeta in od Očetovega Sina Jezusa Kristusa, v resnici in ljubezni.

   Odgovori
9. Hvala says:

   15. aprila, 2021 at 10:03

   KAJ POMENI ČASTITI BOGA

   ČEŠČENJE JE DEJANJE LJUBEZNI, KI SPREMENI ŽIVLJENJE

   KO ČLOVEK NE ČASTI BOGA, ČASTI SEBE

   Srečati Jezusa brez zahtev

   Častiti pomeni srečati Jezusa brez seznama zahtev, temveč samo z eno zahtevo: ostati z Njim. Pomeni odkriti, da veselje in mir naraščata s čaščenjem in posledično z milostmi. Ko častimo, Jezusu dovolimo, da nas ozdravi in spremeni. S čaščenjem damo Gospodu možnost, da nas spremeni s svojo ljubeznijo, da razsvetli naše temine, da nam dá moč v šibkosti in pogum v preizkušnjah. Častiti pomeni iti k bistvenemu: to je pot razstrupitve od mnogih nekoristnih stvari, odvisnosti, ki anestezirajo srce in omamljajo um. S čaščenjem se namreč naučimo zavračati to, kar se naj ne bi častilo: boga denarja, boga trošenja, boga užitka, boga uspeha, našega ega, povzdignjenega v boga. Častiti pomeni postati mali v navzočnosti Najvišjega ter s tem pred Njim odkrili, da veličina življenja ni v imeti, ampak v ljubiti. Častiti pomeni prepoznati brate in sestre pred skrivnostjo ljubezni, ki presega vsako razdaljo: pomeni zajemati dobro pri izviru, pomeni najti v bližnjem Bogu pogum, da približamo druge. Častiti pomeni znati molčati pred Božjo besedo, da bi se tako naučili izgovarjati besede, ki ne ranijo, ampak tolažijo.

   Dejanje ljubezni

   Češčenje je dejanje ljubezni, ki spremeni življenje. Je storiti kakor modri: Gospodu prinesti zlata in mu s tem povedati, da ni ničesar dragocenejšega od Njega; darovati mu kadilo in mu tako reči, da se samo z Njim naše življenje dviga k višku; ponuditi mu miro, s katero so se mazilila ranjena in trpeča telesa, ter tako Jezusu obljubiti, da bomo pomagali svojemu bližnjemu, ki je izločen in trpi, kajti tam je On.

   Sem kristjan častilec?

   Vprašajmo se: Sem kristjan častilec? Mnogi kristjani, ki molijo, ne znajo častiti. Najdimo čas za češčenje v naših dneh in ustvarimo prostore za češčenje v naših skupnostih. Na nas kot Cerkvi je, da položimo v prakso besede iz Psalma: ‘Gospod, vsi narodi te bodo častili.’ S češčenjem bomo tudi mi, kakor modri, odkrili smisel naše poti. In kakor modri bomo doživeli ‘silno veselje’ (glej Mt 2,10).« (Papež Frančišek med sv. mašo v baziliki sv. Petra, na praznik Gospodovega razglašenja, 6.1.2020)

   Papež na praznik treh modrih: Češčenje je dejanje ljubezni, ki spremeni življenje
   http://www.mirenski-grad.si/cescenje-je-dejanje-ljubezni-ki-spremeni-zivljenje

   Odgovori
   • Hvala says:

     15. aprila, 2021 at 10:07

     ČASTITI POMENI ITI K BISTVENEMU: TO JE POT RAZSTRUPITVE OD MNOGIH NEKORISTNIH STVARI, ODVISNOSTI, KI ANESTEZIRAJO SRCE IN OMAMLJAJO UM. S ČAŠČENJEM SE NAMREČ NAUČIMO ZAVRAČATI TO, KAR SE NAJ NE BI ČASTILO: boga denarja, boga trošenja, boga užitka, boga uspeha, našega ega, povzdignjenega v boga.

     Odgovori
   • Janez says:

     15. aprila, 2021 at 12:40

     Brez Božje Pomoči in Poduka ljudje nismo sposobni iz lastnih molči in po lastni človeški pameti razmišljati tako, da bi pravilno vedeli in spolnjevali Božjo Voljo in vedeli kaj je prav v Božjih Očeh. Zato moramo Boga prositi in moliti za Božjo Milost, da nam vse to Daruje in nas z Močjo Svetega Duha Poduči in nas Vodi po pravih Poteh, ki vodijo k Jezusu Učeniku in Odrešeniku. Naj se naša Vera, vse naše molitve, sveta Evharistija v svetih Mašah, pravično in pošteno delovno življenje, naša dobrota, usmiljenje, ljubezen, služenje drugim in dobra dela, ki na vsakem našem koraku, vsak trenutek Častimo in Slavimo Boga ter se mu nenehno Zahvaljujemo, dokazujejo in izpričujejo našo globoko in dejavno Vero v Jezusa Kristusa, našega Učenika in Odrešenika, ki je Alfa in Omega Stvarstva, ko spolnjujemo Njegovo Voljo in živimo po Jezusovem Evangeliju kot Dobri Ljudje in Dobri Kristjani Bogu v čast in Slavo vekomaj! V Miru in Tišini bom molil in prosil Njegove Milosti, da mi daruje vse kar rabim in da bom delal vse tisto, kar je prav v Božjih Očeh!

     Homine quo vadis ? Sine Deo nihil possumus facere, quod non fit sine Deo Nihil ! Kam greš človek? Brez Boga ne moremo storiti nič, ker brez Boga se nič ne more zgoditi!

     Odgovori
10. Hvala says:

    15. aprila, 2021 at 9:50

    DAJ NAM DAR EDINOSTI, DA BO SVET VEROVAL V MOČ TVOJEGA USMILJENJA

    Jezus kot posrednik posreduje za nas pri Očetu in ga prosi za edinost svojih učencev, da bi svet veroval. To je tisto, kar nas tolaži in spodbuja, da se združimo z Jezusom ter ga vztrajno prosimo: Daj nam dar edinosti, da bo svet veroval v moč tvojega usmiljenja. To je moč pričevanja, ki ga svet pričakuje od nas. Kot kristjani bomo verodostojno pričevali o usmiljenju v takšni meri, v kakšni bodo odpuščanje, prenova in sprava postali vsakodnevna izkušnja med nami. Skupaj lahko oznanjamo, konkretno in z veseljem izražamo Božje usmiljenje, branimo dostojanstvo vsake osebe in mu služimo. Brez tega služenja svetu in v svetu je krščanska vera nepopolna.
    http://www.mirenski-grad.si/ostanite-v-meni-jaz-v-vas

    Odgovori