Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   18. aprila, 2021 at 8:12

   V LUČI EVANGELIJA SMO POKLICANI, DA LJUBEZEN, KI SMO JE DELEŽNI OD BOGA, POSREDUJEMO TUDI LJUDEM OKOLI SEBE (Aleteia)

   Nekateri ljudje so radostni že po naravi, medtem ko drugi iz dneva v dan težko ohranjajo pozitiven odnos do življenja. To ni nujno nekaj slabega, toda v luči evangelija smo poklicani, da ljubezen, ki smo je deležni od Boga, posredujemo tudi ljudem okoli sebe.

   To je bilo očitno v življenju mnogih svetnikov, katerih ljubezen je žarela iz njihovih radostnih nasmehov, četudi so v njihovi notranjosti divjali težki duhovni boji. Ena izmed njih je bila tudi sv. Mati Terezija.

   Podobno misel je v apostolski spodbudi »Veselite in radujte se« izpostavil tudi papež Frančišek: »Svetniki nikakor niso plahi, potrti, zagrenjeni ali otožni, niso kislega obraza, pač pa so radostni in nasmejani. Čeprav so povsem stvarni ljudje, izžarevajo pozitivnega in upov polnega duha.«

   MOLIMO ZA VEČ VESELJA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU:

   Ljubi Jezus, prosim Te, da iz mojega srca za vedno odstraniš
   vso potrtost in slabo voljo. Naj bom vesel, zadovoljen in srečen,
   ko uživam vse Tvoje milosti. Kajti, o Bog, če mi naklanjaš svojo
   milost, ali naj ne bi bil radosten in zadovoljen? Ali naj ne bi
   izžareval Svetega Duha, ki vpliva na mojo dušo, da jo povzdiguje
   nad vse drobne vsakdanje nevšečnosti, ki nikoli ne bi smele zlomiti
   miru tistih, ki stremijo za tem, da bi služili Tebi? O, naj bodo moji
   mir, potrpežljivost, krotkost in drugi darovi Svetega Duha: naj vodijo
   in tolažijo moje srce ter dvigajo moje prizadevanje visoko nad ta svet,
   k Tebi, moj Gospod, ki si moj začetek in moje zadnje upanje. Amen.

   Povzeto po: https://si.aleteia.org/2021/02/03/zmolite-to-molitev-za-vec-vsakdanjega-veselja/

   Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Hvala says:

   17. aprila, 2021 at 21:02

   V ČEM JE SMISEL TRPLJENJA- Alan Ames

   TRPLJENJE JE LAHKO ODREŠENJSKO. LAHKO TE PRIBLIŽA BOGU, ČE SPOZNAŠ, DA SI SOUDELEŽEN PRI TRPLJENJU BOGA NA KRIŽU. SVOJ DELEŽ PRI BOŽJEM TRPLJENJU IMAŠ TAKO, DA GA ENOSTAVNO DARUJEŠ IN POSTANEŠ DEL TEGA TRPLJENJA IN TAKO POSKUŠAŠ SVETU ZMANJŠATI TRPLJENJE.

   Tvoje darovanje bo Bog skupaj z milostjo, s katero te bo nagradil, uporabil za to, da bo REŠIL DRUGE LJUDI IN DUŠE, CELO REŠIL DUŠE IZ VIC. Bog more trpljenje uporabiti za mnogo stvari, če ga sprejmemo z ljubeznijo in ga darujemo Bogu, namesto, da se prepustimo SAMOPOMILOVANJU. TRPLJENJE SPOZNAJ KOT MILOST, KI NAM JO BOG PODARJA, IN Z NJIM RAVNAJ TAKO, KOT ŽELI BOG.

   Velikokrat mislimo, da je naše trpljenje namenjeno samo nam. NE RAZUMEMO GA PRAV. Mnogokrat se smilimo sami sebi. TRPLJENJE JE VELIKA MILOST, ČE GA DARUJEMO JEZUSU, ČE GA DARUJEMO JEZUSU NA KRIŽU.

   Če to naredimo, VZAME NAŠE TRPLJENJE V SVOJE SRCE IN TAKO REŠUJE DRUGE DUŠE IN LJUDI PRIVEDE NAZAJ K SEBI.

   Trpljenje je torej milost, čisto posebna milost, ki je ponujena mnogim. TODA MNOGI TEGA NE RAZUMEJO. ZDI SE, DA POZNAJO SAMO POMILOVANJE.:”ZAKAJ SE RAVNO MENI TO DOGAJA? ZAKAJ SEM BOLAN? ZAKAJ NE KDO DRUG?”

   Ko pri molitvi na ljudi POLAGAM ROKE, MNOGI OZDRAVIJO . OZDRAVLJA BOG OČE, SIN IN SVETI DUH, jaz samo stojim in molim.

   Potem me ljudje sprašujejo, pravi Alan Ames, zakaj Bog ne ozdravi mene, imam namreč diabetes.
   PREDEN JE BOG STOPIL V MOJE ŽIVLJENJE, SEM VELIKOKRAT GOVORIL, DA BOM STORIL VSE, DA SE REŠIM SLADKORNE BOLEZNI. KO PA JE K MENI PRIŠEL GOSPOD, ME JE OZDRAVIL, KOT JE BILO ZAME NAJBOLJE.

   OZDRAVIL ME JE DUHOVNO. Zdaj me ne moti več. Zdaj svojo bolezen darujem, darujem tudi vse drugo trpljenje. Darujem ga Gospodu, ki ga uporabi tako, da pomaga drugim ljudem, morda jih ozdravlja, pravi Alan Ames.

   Spominjam se neke gospe, ki je imela togo ramo, pravi Alan. Nanjo sem položil roko in molil z njo. RAMA JE BILA V HIPU OZDRAVLJENA. Naslednje jutro sem se zbudil S TOGO RAMO. Tako je zdaj že dve leti, vendar Gospoda ne prosim, naj mi to nevšečnost odvzame. ON ŽE VE, ZAKAJ MI JE TO DAL. ZDAJ TO VSAK DAN DARUJEM. Ko roko polagam na ljudi, me rama zelo boli, roke ne morem prav dvigniti. GOSPODU PRAVIM: ” TO SI MI DAL IZ NEKEGA RAZLOGA, IN ČE HOČEŠ TAKO, TI TO DARUJEM KOT ŽRTEV LJUBEZNI, S KATERO LAHKO STORIŠ, KAR HOČEŠ”.

   TRPLJENJE JE TOREJ MILOST, ČE GA VZAMEMO TAKŠNEGA KOT JE. Lahko pa je tudi breme, če ga ne sprejmemo tako, če človek vidi LE SVOJO ŽALOST IN POMILUJE SAMEGA SEBE, ČE NEPRESTANO MISLI LE NASE IN NE SPOZNA MILOSTI , KI MU JE PONUJENA V TRPLJENJU.

   Odgovori
3. Hvala says:

   17. aprila, 2021 at 17:28

   Alan Ames pravi: BOŽJO MATER SEM ENKRAT VIDEL JOKATI. JOKALA JE ZARADI SPLAVLJENIH OTROK IN NJENE SOLZE SO KAPLJALE NANJE. S ŠIROKO RAZPRTIMI ROKAMI JE PONAVLJALA: “MOJI OTROCI ! MOJI OTROCI! VIDETI JE BILA NEUTOLAŽLJIVA ZARADI TEGA, KAR DELAMO Z NEŽNIMI NEDOLŽNIMI OTROKI.

   NEBESA ZREJO NA ZEMLJO, NA NJEJ VIDIJO GREH, VIDIJO DUŠE, KI JIH LJUDJE ODVZEMAJO BOGU. VIDIJO ŽIVLJENJE, KI JE ZARADI GREHA SPLAVA ONEMOGOČENO. KO PA NAM BOG PONUJA SVOJO LJUBEZEN, SE OBRNEMO PROČ. RAJE SE OBRAČAMO K HUDEMU IN ZLU, KER JE VIDETI TAKO VABLJIVO.

   TAKO SE MNOGO DUŠ POGUBI RAZEN, ČE SE PO MATERI MARIJI VRNEJO NA POT LJUBEZNI.

   VELIK GREH JE NAPUH IN VELIKO JE GREHOV, H KATERIM NAS VODI PRA NAPUH. SPLAV JE MED NAJVEČJIMI ŽALITVAMI BOGA.

   UBIJAMO BODOČO GENERACIJO PREPROSTO ZARADI TISTEGA, KAR JE NAM POMEBNO. MORDA BI RAJE IMELI NOV AVTO ALI SE ODPRAVILI NA POČITNICE. MORDA NI PRIMERNO V HIŠI IMETI OTROKE.

   BOG JE EDINI, KI DAJE ŽIVLJENJE IN IMA PRAVICO, DA GA TUDI VZAME.

   Odgovori
4. Miro says:

   17. aprila, 2021 at 17:07

   JEZUS HODI PO VODI – GOSPOD, OKREPI MOJO VERO, DA BOM VEDNO RAČUNAL NA TVOJO POMOČ!

   Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,16-21):

   Ko se je zvečerilo, so šli njegovi učenci dol k jezeru. Vkrcali so se v čoln in se peljali na drugo stran jezera, v Kafarnáum. Bila je že tema, vendar Jezus še ni prišel k njim. Jezero pa je bilo razburkano, ker je pihal močan veter. Ko so imeli za seboj kakih petindvajset do trideset stadijev vožnje, so videli Jezusa, kako hodi po jezeru in se bliža čolnu. Ustrašili so se, on pa jim je rekel: »Jaz sem. Ne bojte se!« Hoteli so ga vzeti v čoln, a se je čoln takoj znašel pri obrežju, kamor so pluli.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+6%2C16-21&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Proti večeru so učenci v čolnu na jezeru. Nastane nevihta in jih močno premetava. Zbojijo se za svoje življenje. Naproti jim pride Jezus in jih reši strahu. V preizkušnjah ne bom odnehal. Boril se bom in se zanesel na Gospoda. Gospod, okrepi mojo vero, da bom vedno računal na tvojo pomoč. Pomagaj mi, da bom po bojih z viharji stopil na kopno kot novi človek. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   V preizkušnji nikoli nismo sami, ampak nam Gospod vedno hiti naproti in nas prehiteva z neizmerno ljubeznijo. Gospod je naša pomoč v vsaki stiski! Poglabljajmo se v duhovno bogastvo psalmov, v neizčrpno zakladnico Božje ljubezni. Iz nje nenehno črpajmo moč za premagovanje življenjskih preizkušenj. Tako bomo v življenju vedno hodili v Gospodovi moči.

   POGLABLJAJMO SE V PSALM 121:

   Svoje oči vzdigujem h goram:
   od kod bo prišla moja pomoč?
   Moja pomoč je od Gospoda,
   ki je naredil nebo in zemljo.

   Naj ne da, da bi tvoja noga omahovala,
   tvoj varuh naj ne dremlje.
   Glej, ne dremlje, ne spi,
   Izraelov varuh.

   Gospod je tvoj varuh,
   Gospod je tvoja senca,
   nad tvojo desno roko.
   Podnevi te ne bo udarilo sonce,
   ne luna ponoči.

   Gospod te bo varoval vsega hudega,
   varoval bo tvoje življenje.
   Gospod bo varoval tvoje odhajanje in prihajanje,
   od zdaj in do večnosti.

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
5. Hvala says:

   17. aprila, 2021 at 15:16

   ODPIRANJU ZLU
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Današnji tempo človeka in ne potrpežljivost pogosto med drugim privedejo človeka do odločitve, da za svoje zdravje naredi vse.
   Satan se pogosto obleče v angela luči, nekateri so ozdraveli z obiski nedovoljenih terapij, ki so odpiranju zlu, vendar samo začasno.

   SAMO JEZUS JE EDINI PRAVI ZDRAVILEC IN PA LJUDJE , KI JIH JE ON POOBLASTIL , TO JE URADNA MEDICINA, DUHOVNIKI, ITD….

   Človek se odpira zlu: obiski bioenergoterapevtov, zdravilcev, kot tudi drugih oblik paranormalnega zdravljenja,
   new age, rejki, joga, borilne veščine , tetoviranje-bodite pozorni, piercing.

   S tem vzpostavljamo stik z energijami, ki izvirajo od zla.

   Med okultne prakse štejemo: bioenergoterapevtsko zdravljenje, radiestezijo (uporaba nihala) magijske zakletve, spiritizem, uporabljanje hipnotičnega stanja za določanje diagnoze in za zdravljenje, kot tudi alternativne metode zdravljenja, napovedovanje prihodnosti, astrologijo (napovedovanje usode iz nebesnih znamenj), vedeževanje, napovedovanje usode iz kave, kart (še posebej tarot kart), črt na roki, praznoverje, razne druge metode »odkrivanja« prihodnosti, vzhodnjaške meditacije, vzhodnjaške borilne veščine, jogo, vero v horoskope, uporabo amuletov, nošenje Atlantidskega prstana in temu podobno.

   Vstopno mesto hudega duha je tudi po družinskem deblu- PO PREDNIKIH .

   Poznamo mnogo primerov, ko so se ljudje lahko samo enkrat zatekli po pomoč k nekemu bioenergoterapevtu, vedeževalcu, napovedovalcu prihodnosti, da so potem zboleli za težkimi glavoboli, začeli so jih napadati razni strahovi, depresije, nespečnost, kot tudi duhovna vznemirjenja. Samo Jezus Kristus nas lahko na edini učinkovit način osvobodi in ozdravi posledic takih uničujočih vplivov. Le On ima za to učinkovito terapijo, ki je brezplačna

   V CERKVI JE KARIZMA OZDRAVLJENJA POVEZANA Z DELOVANJEM SVETEGA DUHA.

   Notranje rane – Pomembno je že to, kako je bil človek spočet, v kakšnih okoliščinah, v zakonu ali »kar tako«; najtežje rane dostikrat izhajajo iz prvih treh let življenja … Vse te rane pa so posledice greha in zato vstopna mesta za hudobnega duha. Ljudje, ki so notranje ranjeni, dostikrat iščejo pomoč na najrazličnejših koncih, tudi v okultnem. TAKŠNE RANE SE ZDRAVIJO S POMOČJO MOLITVE ZA NOTRANJE OZDRAVLJENJE, OSVOBAJANJE ……..

   https://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/54-49-Aktualno-6

   Odgovori
6. Miro says:

   17. aprila, 2021 at 14:48

   TEDEN MOLITVE ZA NOVE DUHOVNE POKLICE, NJIHOVO SVETOST IN STANOVITNOST 2021 – PRIPADAJ, IŠČI IN SE ODLOČI

   Od 18. do 25. aprila 2021 bomo v Cerkvi v Sloveniji obhajali teden molitve za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost, ki bo letos potekal pod geslom Pripadaj, išči in se odloči.

   S. Štefka Klemen, voditeljica Centra za duhovne poklice:
   V tednu molitve naj bo po naših družinah, po župnijah, v zoom srečanjih skupin, kjer delujemo, čim bolj zavzeto dogajanje »za duhovne poklice«. Molímo in vabimo k molitvi, poživímo svojo poklicanost, pričujmo in vabímo k pričevanju življenja, poskrbímo za poglobljeno (čeprav zoom) katehezo … Naša zavzetost za nove duhovniške, redovniške in misijonarske poklice naj postane nalezljiva!

   VSI SMO V ISTEM POSLANSTVU IN TUDI SKRBI ZA NOVE DUHOVNE POKLICE

   »Geslo letošnjega tedna molitve za duhovne poklice izziva tako molivce za nove duhovne poklice kot tudi tiste, ki jih Bog kliče v duhovni poklic. Velika pozornost je usmerjena na skupnost kristjanov, na občestvo. To pomeni, da problematika duhovnih poklicev zadeva tako posameznega kristjana kot družine, duhovnike in škofe. Vsi smo v istem poslanstvu in tudi skrbi za nove duhovne poklice. Želimo živeti in izpolniti naročilo vstalega in poveličanega Jezusa, naj gremo po vsem svetu in oznanimo evangelij vsemu stvarstvu. Seveda ne gre le za misijonsko poslanstvo za daljne dežele. Vidimo, da je misijonsko področje že kar naša Slovenija, naše župnije in družine,« je v uvodniku knjižice, ki so jo za letošnji teden molitve skupaj s plakatom pripravili v nadškofiji Ljubljana, med drugim zapisal Franc Šuštar, ljubljanski pomožni škof.

   Več o tednu molitve za nove duhovne poklice na:
   https://katoliska-cerkev.si/teden-molitve-za-nove-duhovne-poklice-njihovo-svetost-in-stanovitnost-2021

   Molimo: Gospod, pošlji Cerkvi nove duhovnike, redovnike, redovnice in misijonarje! Oče naš; Zdrava Marija; Slava Očetu …

   Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!
   Brezmadežno Srce Marijino, prosi za nas!
   Sv. Jožef, prosi za nas!

   Odgovori
7. Miro says:

   17. aprila, 2021 at 14:19

   KRISTUS, KI SEDI NA OČETOVI DESNICI, NEPRESTANO DELUJE V SVETU, ZATO DA BI LJUDI TESNEJE ZDRUŽIL S SEBOJ, IN SICER TAKO, DA JIM DAJE V HRANO SVOJE LASTNO TELO IN SVOJO LASTNO KRI … (Dogmatična konstitucija o Cerkvi)

   -Evharistija združuje povedni naklon – »Jaz sem vaš Gospod, križani in vstali« – z velelnim naklonom – »Služite vstalemu Gospodu v križanih bratih«. (Philip J. Rosato)

   -Evharistija nam nudi Božji pašnik, ki je tako utrjen, da svet, meso in hudi duh ne morejo nič zoper nas. (Albert Veliki)

   -Ne recite, da ste grešniki in da si zato ne upate pristopiti k svetemu obhajilu! Bilo bi tako, kot če bi rekli, da ste preveč bolni in da zato nočete ne zdravnikov ne zdravil. (Janez Marija Vianney)

   -Evharistija je vrhunec in krona vseh zakramentov. (Dionizij Areopagit)

   -Vse vesolje ni vredno nič v primerjavi s tem Bogom – mojim! – v votlini, kjer se je hotel roditi, in v norosti ljubezni svete evharistije. (Jožef Marija Escriva de Balaguer)

   -Naravna ljubezen hoče tri stvari: prisotnost ljubljene osebe, njeno popolno posest in popolno zedinjenje z njo. Jezus je v nadnaravnem redu temu zakonu ljubezni v polnosti zadostil z evharistijo. (Peter Juiljan Eymard)

   -Kristjani so po evharistiji deležni Jezusovega poslanstva: torej morajo sprejeti življenjski slog, ki je v tem, da so kruh, razlomljen za druge. (Philip j. Rosato)

   -Kristus, ki sedi na očetovi desnici, neprestano deluje v svetu, zato da bi ljudi tesneje združil s seboj, in sicer tako, da jim daje v hrano svoje lastno telo in svojo lastno kri … (Dogmatična konstitucija o Cerkvi)

   -V oltarnem zakramentu je zaobjeta vsa skrivnost našega odrešenja. (Tomaž Akvinski)

   -Oltarni zakrament je živi povzetek celotnega katoliškega verovanja. (Janez XXIII.)

   Izbor misli o evharistiji; Kruh, ki daje življenje

   Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

   Odgovori
   • Hvala says:

     17. aprila, 2021 at 14:32

     Ja, Kristus, ki sedi na očetovi desnici danes NEPRESTANO UČI, TAKO KOT JE UČIL, KO JE BIL NA ZEMLJI-preko ljudi, ki jih usposobi, da so luč na cesti.

     Odgovori
8. Hvala says:

   17. aprila, 2021 at 11:38

   JOGA V SVOJI FILOZOFIJI IN PRAKSI JE NEZDRUŽLJIVA S KRŠČANSTVOM-JAMES MANJACKAL
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   http://www.kurescek.org/index.php?option=com_content&view=article&id=71&Itemid=77&lang=sl

   Toda dejansko je joga prvenstveno duhovna vaja. Poznam celo duhovnike in redovnice v semeniščih in noviciatih, ki podpirajo jogo kot duhovni pripomoček za meditacijo in molitev. Žalostno je, da dandanes mnogi katoličani izgubljajo zaupanje v duhovnost in mistiko, ki so jo posredovali veliki svetniki kot npr. Ignacij Lojolski, Frančišek Asiški, Terezija Avilska in drugi. Raje se obračajo k vzhodni duhovnosti in mistiki, ki izhajata iz hinduizma in budizma. Zato si mora resnični kristjan priti na jasno, ali je joga združljiva s krščansko duhovnostjo in ali je modro vnašati njene vežbe v krščansko molitev in meditacijo.

   Kaj je joga? Beseda pomeni “zedinjenje”. Cilj joge je zediniti človekov prehodni (začasni) jaz “jiva” z neskončnim “Brahmom”, kakor hindujci imenujejo Boga. Brahma pa je eno z naravo in vesoljem. Ta Bog ni osebni Bog, ampak je neosebna duhovna podstat, ki je eno z naravo in vesoljem. Brahma je neosebna božanska osnova, ki “vse prežema, ovija in je jedro vsega”.

   Joga ima svoje korenine v hindujskih Upanišadah, ki so nastale 1000 let pr. Kr.; le-te pravijo, da joga “združuje luč v tebi z lučjo Brahme”. “Absolutno je v človeku,” beremo v Upanišadah, ali: “TAT TUAM ASI” – “TI SI TO”. Božanskost biva v nas po svojem mikrokozmičnem predstavniku. Vsak posameznik se imenuje jiva. V pesnitvi Bhagavadgita gospod Krišna opisuje jivo kot moj “lastni večni del” in v njej piše: “Veselje joge pride k modrecu, ki je eno z Brahmo.”

   Leta 150 po Kr. je modrec Patanjali razložil osem stopenj poti, ki z vadbo joge kot po stopnicah vodijo iz nevednosti v razsvetljenje. Le-te so: samokontrola (yama), religiozni obred (niyama), drža (asana), dihalne vaje (paranayama), nadzor nad čuti (pratyahara), koncentracija (dharana), globoka kontemplacija (dhyana), razsvetljenje (samadhi).
   Zanimiva je uvrstitev drže in dihalnih vaj. Vaje, za katere na zahodu mislijo, da so celotna joga, so le tretja in četrta stopnica na poti k združenju z Brahmo. Joga ni samo do podrobnosti izdelan sistem telesnih vaj, je tudi duhovna vaja, namenjena temu, da vodi dušo do “samadhi” (razsvetljenja), to je do popolnega združenja z božanstvom. Razsvetljenje je stanje, v katerem naravno in božje postaneta eno, človek in Bog se poenotita brez kakršnekoli razlike (Brad Scott: Exercice or religions practice? Yoga: What the teacher never taught you in that Hatha Joga class – in the Watchman Expositur Vol. 18, No. 2,2001).

   Takšen pogled je popolnoma v nasprotju s krščanstvom, ki jasno razlikuje med Stvarnikom in ustvarjenim bitjem, med Bogom in človekom. V krščanstvu je Bog vedno “Drugi” in nikoli jaz sam. Pravijo, da nekateri oznanjevalci joge, želeč utemeljiti svoje dokaze, napačno tolmačijo posamezne odlomke Sv. pisma, npr.: “vi ste Božji tempelj”, “iz vas bo tekla živa voda”, “vi boste v meni in jaz bom v vas”, “ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni”. Te odlomke iztrgajo iz celotnega besedila, s čimer izgubijo svoj pravi pomen. Najdejo se celo ljudje, ki na slikah upodabljajo Jezusa kot modreca joge; tako lahko vidimo takšne slike celo v nekaterih kapelah v samostanih in semeniščih – Jezus meditira v drži joge.

   Če imamo Jezusa za modreca joge, zanikamo njegovo bistvo – njegovo božanstvo, svetost in popolnost, ter dopuščamo, da je imel padlo naravo, podvrženo nevednosti in utvari (maya); da je za osvoboditev od človeških spon potreboval vaje in nauk joge. Joga je torej nezdružljiva s krščansko duhovnostjo, ker je panteistična (Bog je vse in vse je Bog) in ker uči, da je le ena resničnost in je vse drugo utvara; potemtakem ne more biti nobenih odnosov in nobene ljubezni. Srčika krščanske vere pa je vera v Sveto Trojico – Očeta, Sina in Svetega Duha, tri osebe v enem Bogu: to je popolni vzorec ljubečega odnosa.

   Bistvo krščanstva je odnos, odnos z Bogom in med ljudmi: “Ljubi Gospoda, svojega Boga, z vsem srcem in z vso dušo in vsem mišljenjem. To je največja in prva zapoved. Druga pa je njej enaka: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe” (Mt 22, 37-39).

   Hinduizem uči, da sta dobro in zlo, bolečina in užitek le utvara (maya), ne pa nekaj resničnega. Vivekananda, najbolj spoštovana ikona modernega hinduizma, je rekel: “Dobro in zlo sta eno in isto” (Vivekananda: “The Yoga and other Works”, Ramakrishna Vivekananda Centre NY 1953). Greh kot žalitev Božje svetosti pa je v krščanstvu zlo, ki muči človeka in je neločljivo povezan z našo vero.

   Kajti prav greh je vzrok, da potrebujemo Odrešenika. Jezusovo življenje, trpljenje, smrt in vstajenje so za nas sredstvo, ki nas osvobodi greha in njegovih posledic. Ne moremo prezreti te temeljne razlike in zato ne moremo sprejeti joge v krščansko duhovnost – in prav tako ne drugih vzhodnih tehnik meditacije.

   Vadba joge je v najboljšem primeru poganska in v najslabšem okultna. To je religija antikrista in prvič v zgodovini se nepremišljeno izvaja po vsem zahodnem svetu in v Ameriki. V posmeh si nekateri mojstri joge nadenejo križ ali kak drug krščanski simbol: tako varajo ljudi, kot da joga nima nič opraviti s hinduizmom in da gre le za sprejemanje drugih kultur. Nekateri so zamaskirali jogo s krščanskimi dodatki in jo imenujejo “krščanska joga”. A v resnici tu ne gre za vprašanje sprejemanja kultur drugih ljudstev, ampak za vprašanje sprejemanja druge religije, ki ji je naša vera s svojimi verskimi nauki nepomembna.

   Odgovori
   • Hvala says:

     17. aprila, 2021 at 14:27

     Na Hrvaškem, v Bosni, v Nemčiji, Avstriji in Italiji sem imel očitne primere, ko so posamezniki, obsedeni s silami teme, vpili: “Jaz sem Reiki”, “Jaz sem gospod Joga” in se dobesedno istovetili s temi nauki, ko sem nad njimi molil molitve za ozdravljenje. Pozneje sem moral nad njimi moliti molitev za osvoboditev, da sem jih rešil zlih sil (James Manjackal).

     Odgovori
9. Miro says:

   17. aprila, 2021 at 9:49

   DR. POLONA VESEL MUŠIČ O TEM, KAJ JE RES POMEMBNO V PRIPRAVI NA BIRMO – ODGOVORNOST ODRASLIH JE, DA S SVOJIM ŽIVLJENJEM KAŽEMO NA BOGA, »REZULTATE« PA PREPUSTIMO BOGU (s spletne strani druzina.si)

   Kot je zapisano v uvodnem delu tega članka, velikonočni čas diši po prihodu Svetega Duha in z njim slovesnostih svete birme. Birma je praznik za vso župnijo, priprava na prejem zakramenta pa ima veliko vlogo predvsem za birmance, njihove družine in botre.

   Dr. Polona Vesel Mušič, strokovnjakinja na področju birmanske pastorale, je v zvezi s pripravo na birmo povedala tudi naslednje:
   »Birma je zastonjski dar Svetega Duha – Božje ljubezni do nas. Ne moremo si je zaslužiti ali je »narediti«, lahko jo le s hvaležnostjo prejmemo in se na to obdarovanost tudi pripravimo, da dragoceni dar ne gre mimo nas. Znanje nagovarja razum, treba pa je pripraviti, ogreti srce za ljubezenski odnos z Bogom.

   Bog je namreč ljubezen in birma je zakrament ljubezni – to je bistveni poudarek, do katerega pa v pripravi ne moremo priti z enim samim srečanjem, ampak gre za daljšo pot poglabljanja v zakrament, kar vidim tudi pri sebi. Še po 15 letih vsakdanjega srečevanja z zakramentom birme odkrivam vedno nove poudarke in zdi se mi, da je pred mano še veliko neodkritih lepot, ki se jim vedno znova čudim in jih potem tudi z veseljem predajam naprej na srečanjih. Zato z veseljem sodelujem v pripravi, ki omogoča daljšo pot z več srečanji za različne udeležence (starše, botre, birmance, animatorje) in z raznolikimi pristopi, kot so zgodbe, pričevanje, filmski odlomki, pogovor … Tam se čuti, da smo prehodili pot, ki se po birmi še nadaljuje, kar se kaže v veselju in povezanosti občestva z Bogom in med seboj.« (celoten pogovor je objavljen v Naši družini 16/2021)

   Več o tem na:
   https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/%C2%BBbirme-ne-moremo-narediti%C2%AB?Open

   Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    17. aprila, 2021 at 9:49

    KO NI VESELJA, NI RODOVITNOSTI
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Besedilo preroka Samuela v nadaljevanju opisuje, kako se David vrne v svojo hišo, kjer ga z zaničevanjem sprejme ena od njegovih žena, Mihala, Savlova hči. Ko je videla kralja plesati, se ga je sramovala in ga grajala: ‘Te ni sram, da si plesal kot nek prostak, kot eden izmed ljudstva?’ Gre za preziranje pristne vernosti, spontanosti veselja z Gospodom. In David ji pojasni: ‘Ampak, glej, to je bil razlog za veselje. Veselje v Gospodu, kajti domov smo prinesli skrinjo zaveze.’ Ona pa ga je zaničevala. In Sveto pismo pravi, da ta gospa, imenovala se je Mihala, zaradi tega ni imela otrok. Gospod jo je kaznoval. Ko v kristjanu manjka veselja, ta kristjan ni rodoviten. Ko manjka veselja v našem srcu, ni rodovitnosti.

    http://www.mirenski-grad.si/veselje-ker-je-gospod-blizu

    Odgovori