Članki za dušo

15.001 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   27. aprila, 2021 at 12:03

   KREPOST, BREZ KATERE NI POTI V NEBESA JE: PONIŽNOST
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   BITI KRIV, BREZ KRIVDE, JE PONIŽANJE- poglejmo primer Svete MARIJE:
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   V veselju živega občestva, ki pričakuje božje odrešenje, je mogoče sprejemati tudi kruto logiko ponižanja, v kateri se pravzaprav prava ponižnost rodi. Angelovo oznanjenje Marijo preseneti. Ni pričakovala, da bo Bog tako močno spremenil njene načrte. Postala bo božja mati, sprejeti pa mora težo tveganja, da bo spočela, še preden je poročena. Bolečino, da bo marsikoga razočarala, čeprav zaradi zvestobe Bogu. Prizadela bo Jožefa, prizadela svojo družino. Biti kriv, brez krivde, je ponižanje, ki je eden temeljnih kamnov ponižnosti. A le v pripravljenosti na sramoto in križ zaradi zaupanja v božjo ljubezen je mogoče sprejeti božjo voljo. Marija v vsej ponižnosti izreče svoj Zgodi se, ki postane njeno vodilo.

   Ponižnost vodi v neprestano rast, ki ne prizanaša s preizkušnjami. Marija mora kljub vsemu prizadevanju v templju Jezusu priznati, da ga ne razume. Kljub temu, da ga vzgaja v najboljši veri, ne razume, zakaj sta ga morala tri dni iskati. Jezus se jima niti ne opraviči, le poduči ju, da mora biti v tem, kar je njegovega Očeta. Bolečina, razočaranje, ponižanje – a vse to vodi Marijo globlje. Spoznava svojo majhnost in se korak za korakom vzpenja v sfero božje veličine. Vse besede ohranja in jih premišljuje.

   Prav tako je ponižana pred svati, ko želi poskrbeti za novoporočenca, ko je na svatbi zmanjkalo vina. Jezus jo grobo zavrne: Kaj je tebi žena, moja ura še ni prišla. Marija v vsej ponižnosti spet prizna, da je le božja služabnica, šteje vedno le Bog. Karkoli vam poreče storite.

   Ko je vseh preizkušenj že polna mera, ko doživlja ponižanje na križevem potu, se mora odpovedati tudi svojemu lastnemu sinu. Na križu se ji na nek način odpoveduje in ji pravi: Žena – ne mati ter ji daje apostola Janeza za sina. Popolna razlastitev je pravzaprav pogoj za pot v nebo!

   Pot v nebo je pot božjih ubožcev. Pot tistih, ki se zavedajo svoje majhnosti in se veselijo božje veličine. Pot tistih, ki ob sebi vidijo brate in sestre na isti poti in ne tekmece. Ki ne tekmujejo, ampak spoštujejo. Ki se vesele ponižanja, ker vedo, da brez ponižanja, ni ponižnosti, brez ponižnosti pa ni nebes. Naj nas Bog po Marijini priprošnji tesneje povezuje v mala občestva božjih ubožcev. Naj v njih zaživi medsebojno spoštovanje in veselje. Naj se kakor Marija ne zavrtimo okrog sebe, ampak v ponižnosti sledimo Bogu, ki skrbno piše našo zgodovino.

   http://www.mirenski-grad.si/it/node/6178

   Odgovori
2. Hvala says:

   27. aprila, 2021 at 11:52

   KAKO VEM, ČE SEM ZARES PONIŽEN ČLOVEK???
   ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   OBSTAJA ZNAMENJE, ZNAK, EDINI:SPREJETI PONIŽANJA. PONIŽNOST BREZ PONIŽANJA NI PONIŽNOST. PONIŽEN JE TISTI MOŠKI, TISTA ŽENSKA, KI JE SPOSOBEN PRENAŠATI PONIŽANJA, KAKOR JIH JE PRENAŠAL JEZUS, PONIŽAN, VELIKI PONIŽANI.

   http://www.mirenski-grad.si/znamenje-poniznosti-je-sprejeti-ponizanja

   Odgovori
3. Hvala says:

   27. aprila, 2021 at 11:34

   ČE V SVOJEM ŽIVLJENJU NISI SPOSOBEN NEKATERIH PONIŽANJ, NISI PONIŽEN

   PONIŽNOST PRIDE DO SRCA LE PREKO PONIŽANJ
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Mi takoj, ko nam nekdo reče kaj grdega, verjetno poskušamo odvrniti, da le-to ni res. Ali pa kot Šimí odvrnemo z nečim še gršim. Toda ponižnost lahko pride do srca le preko ponižanj: Ponižnosti brez ponižanj ni. Če v svojem življenju nisi sposoben prenesti nekaterih ponižanj, nisi ponižen. To je edina pot. David do svojega cilja, ki je svetost, pride preko ponižanja. Tudi Božji Sin se je pustil ponižati, pustil se je žaliti, krivično pribiti na križ. In ta Božji Sin, ki se poniža, je pot svetosti. David pa s svojo držo napoveduje Jezusovo ponižanje.

   Prosimo Gospoda za milost – za vsakogar izmed nas, za vso Cerkev – za milost ponižnosti, pa tudi za milost, da bi razumeli, da ni mogoče biti ponižni brez ponižanja.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 1.2.2016)
   http://www.mirenski-grad.si/poniznosti-brez-ponizanj-ni

   Odgovori
4. Hvala says:

   27. aprila, 2021 at 11:27

   NI PRAVE PONIŽNOSTI BREZ PONIŽANJA

   Bog se je pustil ponižati, pa mu to ni bilo potrebno. Ni pokazal svoje moči, ko bi jo lahko. Mogoče je tu zanka našega napuha. Pustiti iz rok moč, s katero se branimo.

   PONIŽNOSTI NI BREZ PONIŽANJA

   Ponižanja prenašati v upanju

   David sprejme na svoja ramena lastne grehe. David je svetnik. Jezus s svetostjo Boga je Sveti. David je grešnik. Jezus je ‘grešnik’, ampak z našimi grehi. Oba dva pa sta ponižana. Vedno obstaja skušnjava, da bi se borili proti tistemu, ki nas obrekuje, proti tistemu, ki nas ponižuje, zaradi katerega doživljamo sram, kakor je to bil Simej. David pa pravi: ‘Ne.’ Gospod pravi: ‘Ne.’ To ni pot. Pot je tista Jezusova, napovedana z Davidom – prenašati ponižanje. ‘Morda se bo Gospod ozrl na mojo bridkost in mi bo storil dobro v zameno za kletev, ki me danes zadeva.’ Prenašati ponižanja v upanju. Ponižnost ni, da se pred žalitvijo takoj začnemo opravičevati, da bi izpadli kot dobri. Če ne znaš živeti ponižanja, nisi ponižen – to je zlato pravilo.

   http://www.mirenski-grad.si/ni-poniznosti-brez-ponizanja-0

   Odgovori
5. Miro says:

   27. aprila, 2021 at 10:19

   JEZUS: »DELA, KI JIH OPRAVLJAM V IMENU SVOJEGA OČETA, TA PRIČAJO O MENI.« (Jn 10,25) – GOSPOD, POMAGAJ MI, DA NE BI NIKOLI POZABIL, KAKO SKRBIŠ ZAME IN DA SO TVOJE BESEDE RESNIČNE!

   Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 10,22-30):

   Takrat so v Jeruzalemu obhajali praznik tempeljskega posvečenja. Bilo je pozimi. Jezus je hodil v templju gor in dol po Salomonovem stebrišču. Tedaj so ga obstopili Judje in mu govorili: »Doklej nas boš pustil v negotovosti? Če si ti Mesija, nam odkrito povej!« Jezus jim je odgovoril: »Povedal sem vam, pa ne verjamete. Dela, ki jih opravljam v imenu svojega Očeta, ta pričajo o meni. Toda vi mi ne verjamete, ker niste izmed mojih ovc. Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.«

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+10%2C22-30&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Judje ne verujejo Jezusovi besedi in hočejo novih potrditev. On pa želi, da mu ljudje zaupajo, in jim razkriva svoj odnos z Očetom. V različnih okoliščinah bom gradil vse na Jezusovi in Očetovi ljubezni. Gospod, pomagaj mi, da ne bi nikoli pozabil, kako skrbiš zame in da so tvoje besede resnične. Nauči me zaupanja, da bom sledil vsemu, kar mi naročaš. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

   Molimo k sv. Jožefu:

   K tebi o sveti Jožef, pribežimo v svojih stiskah,
   in ko smo na pomoč poklicali tvojo presveto nevesto,
   prosimo zaupljivo tudi tvojega varstva.
   Pri ljubezni, ki te je vezala z brezmadežno Devico,
   Božjo Materjo, in pri očetovski ljubezni, s katero si
   objemal Dete Jezusa, te ponižno prosimo, ozri se
   milostno na delež, ki ga je pridobil Jezus s svojo krvjo,
   in pomagaj nam v naših potrebah s svojo močjo in
   priprošnjo. O preskrbni varuh Svete družine, varuj
   izvoljeno ljudstvo Jezusa Kristusa; odvrni od nas,
   ljubezni polni oče, vsako kugo zmot in greha.
   Podpiraj nas milostno iz nebes, o mogočni naš varuh,
   v tem boju zoper moči teme, in kakor si nekdaj otel
   Dete Jezusa iz smrtne nevarnosti, tako brani
   zdaj sveto Cerkev Božjo sovražnega zalezovanja
   in vsakega nasprotovanja. Varuj nas vsekdar, da
   bomo po tvojem zgledu in s tvojo pomočjo mogli
   sveto živeti, srečno umreti in doseči večno zveličanje
   v nebesih. Amen. (pp. Leon XIII.)

   Božje usmiljenje, ki vedno in povsod spremljaš vse ljudi, zaupamo vate!

   Odgovori
6. Hvala says:

   27. aprila, 2021 at 10:14

   STRAHOPETNI KRISTJANI- STRAHOPETNO SRCE JE HUDOBNO
   ————————————————————————————–

   ZAKRKNJENI KRISTJANI-ZAKRKNJENO SRCE JE UPORNIŠKO, JE TRMASTO, ZAPRTO JE V SVOJO MISEL, NI ODPRTO ZA SVETEGA DUHA
   ——————————————————————————————————————————————————

   KRISTJANI KOMPROMISA- ŠEPAJO Z OBEMA NOGAMA, NE DA BI SE USTAVILI. ŽIVIJO DVOJNO KRŠČANSKO ŽIVLJENJE
   http://www.mirenski-grad.si/ne-imejmo-hudobnega-srca
   ———————————————————————————————————————————————————

   Odgovori
7. Hvala says:

   27. aprila, 2021 at 9:40

   TUDI MI LAHKO VSAK DAN SPREMENIMO ZLO V DOBRO TAKO, KAKOR PREDLAGA LEP PREGOVOR:”STORI TAKO KOT PALMA , V NJO MEČEJO KAMENJE, VRAČA PA JIM S PADANJEM DATLJEV”.
   :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

   Biti Jezusovi pričevalci, to velja tudi za nas. Gospod želi, da iz življenja naredimo preko običajnih vsakodnevnih dejanj izredno delo. Tam kjer živimo, v družini, na delu in povsod smo poklicani biti Jezusove priče, pa če tudi podarimo le luč nasmeha, luč, ki ni naša, ampak Jezusova ter tudi samo, če se izogibamo temini čenč in opravljanja. In potem ko opazimo, da nekaj ne gre, namesto kritiziranja, obrekovanja in pritoževanja, molimo za tistega, ki je pogrešil in tudi za tisto težko situacijo. In ko se doma porodi prepir, namesto da bi prevladali, ga skušajmo dezaktivirati ter vedno začeti s tem, da odpustimo tistemu, ki je užalil. Majhne stvari, a spreminjajo zgodovino, ker odprejo vrata, odprejo okno Jezusovi luči. Sveti Štefan jim je, medtem ko je prejemal kamne sovraštva, vračal z besedami odpuščanja. S tem je spremenil zgodovino.

   http://www.mirenski-grad.si/sv-stefan-pricevalec-luci

   Odgovori
8. Hvala says:

   27. aprila, 2021 at 7:15

   SAMO V POPOLNI SVOBODI OD SVOJIH STARŠEV JEZUS ZMORE STORITI , KAR MU NAROČA BOG

   ODPOVED VSEMU

   UJETI V DRUŽINSKE VEZI, NE MOREMO GRADITI SVOBODNIH ODNOSOV

   POT JEZUSOVEGA UČENCA JE ZAHTEVNA. ZAHTEVA SVOBODO OD VSEGA, KAR NAS VEŽE NA STAREGA ČLOVEKA IN NAS VABI, DA SE SCELA OKLENEMO TEGA, KAR OD NAS PRIČAKUJE OČE, BOG

   http://www.mirenski-grad.si/en/node/7053

   Odgovori
9. Miro says:

   26. aprila, 2021 at 10:10

   KRISTUS, NAŠ VZORNIK, SE V SVETNIKIH POSTOTERI IN POTISOČERI! (Stanko Janežič)

   – Naše dejansko krščanstvo je živi evangelij. Pojdimo v sredino, v bistvo Kristusovega rešnjega oznanila, ki je ljubezen: ponižna, zaupna ljubezen do Boga in topla, vseodpuščajoča ljubezen do sočloveka.

   – Kristus, naš vzornik, se v svetnikih postoteri in potisočeri. V vsakem živi on in v vsakem je drugačen. Kaka pisanost značajev in kreposti in dejavnosti!

   – Človeško življenje je kakor let ptice skozi ozračje: komaj nam je izginila izpred oči, že ni več moč zaznati njene poti.

   – Sredi človeške zgodovine žari lik Kristusa, učlovečenega Boga, in vsakemu razsvetljuje pot do Boga.

   – Medsebojno spoštovanje in iskrena ljubezen naj povezuje vse člane ene družine s toplino, ki je nikjer drugje ni mogoče najti in brez katere je človeku nemogoče živeti.

   – Le ob trdem delu za lastno duhovno rast bomo mogli biti dovolj širokosrčni in potrpljivi do svojega bližnjega.

   – Spoznati moramo, katera krepost je za nas v okoliščinah, v katerih živimo, najbolj potrebna, in storiti moramo vse, da jo vsadimo globoko v svoje srce.

   (Stanko Janežič, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    25. aprila, 2021 at 17:12

    JEZUS NI NAJEMNIK, KI STORI ZA OVCE LE TOLIKO, KOLIKOR JE PLAČAN IN KOLIKOR MU NESE. V LASTNO SMRT GRE, DA BI OVCE OBVAROVAL HUDEGA IN JIH REŠIL SMRTI. TO JE NJEGOV VELIKONOČNI DAR, TO JE NJEGOVO POSLANSTVO, TO JE OSNOVNO SPOROČILO NJEGOVEGA ŽIVLJENJA!

    DOBRI PASTIR DA ŽIVLJENJE ZA SVOJE OVCE

    Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 10,11-18):

    »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Tisti pa, ki je najemnik in ne pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce. Imam še druge ovce, ki niso iz tega hleva. Tudi tiste moram pripeljati in poslušale bodo moj glas in bo ena čreda, en pastir. Zato me Oče ljubi, ker dam svoje življenje, da ga spet prejmem. Nihče mi ga ne jemlje, ampak ga dajem sam od sebe. Oblast imam, da ga dam, in oblast imam, da ga spet prejmem. To naročilo sem prejel od svojega Očeta.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+10%2C11-18&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    DAR, KI PLAMENI

    O Dobrem pastirju imamo kristjani navadno dve predstavi: ali ga vidimo stoječega na zeleni livadi obdanega s čredo ovc, ali pa vračajočega se k čredi z izgubljeno ovco na rami. Današnji evangelij odkriva širšo in globljo razsežnost.

    »Dobri pastir pozna svoje«. – Jezus nas pozna. Ne samo na splošno, kot imajo na primer na matičnem uradu popis vsega prebivalstva v občini. Vsakomur so določili registrsko številko; v njihovem seznamu je vsakdo izmed nas občan številka ta in ta. Za Jezusa nihče izmed nas ni številka v spisku. Vsakogar pozna osebno, po imenu in po srcu. Za vsakogar ima čas in besedo, vsakomur pripravlja poseben prostor pri Očetu.

    »Dobri pastir daje življenje za svoje ovce.« – Kar trikrat je danes to povedano. Jezus ni najemnik, ki stori za ovce le toliko, kolikor je plačan in kolikor mu nese. V lastno smrt gre, da bi ovce obvaroval hudega in jih rešil smrti. To je njegov velikonočni dar, to je njegovo poslanstvo, to je osnovno sporočilo njegovega življenja. Zlo, prikazano v podobi volka, ki kolje in čredo razganja, je razgaljeno v vsej pretresljivi resničnosti. Pastirjeva ljubezen pa se razkriva v vsej veličini. Kako velik mora biti človek v njegovih očeh, da zanj toliko tvega.

    Danes je dobri pastir duhovnik, ki je pripravljen iti zaradi svojega poklica v zapor, pred sodbo in tudi v smrt, če okoliščine tako terjajo. A tudi tisti, ki se trudi, da bi verniki imeli vedno pogrnjeno mizo božje besede in božjega kruha. Ki ima za vračajoče vedno odprta vrata in še bolj odprto srce. Ki ljubi tudi one, katerim ni do vrnitve, in jih v molitvi ne neha priporočati božji ljubezni. Ki ves živi za svoj poklic, čeprav ga mnogi ne razumejo, mu nekateri podtikajo slabe namene ali mu jemljejo dobro ime. Ni mu vseeno, ko opaža, kako sovražnik seje ljuljko po njegovi njivi ali mu razganja čredo. A mu vse to ne jemlje volje do dela in nima sebe za mučenca. Noče biti polovičen dar, o katerem pravijo, da krvavi, hoče biti cel dar, ki plameni.

    Kratka razlaga povzeta po knjigi: Beseda da besedo, p. Franc Cerar (Družina, 1994)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

    Odgovori