Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   19. maja, 2021 at 13:56

   KO PRI MOLITVI DOŽIVLJAMO TEŽAVE, JE TREBA VZTRAJNO NADALJEVATI HOJO, JE DEJAL PAPEŽ PRI KATEHEZI. PROTI RAZTRESENOSTI, SUHOTI IN MALODUŠNOSTI SE JE TREBA BORITI S ČUJEČNOSTJO IN VZTRAJNO HOJO NAPREJ!

   Papež Frančišek je danes katehezo namenil težavam, ki se pojavljajo pri molitvi in ki jih je treba prepoznati in premagati. V ospredje je postavil raztresenost, suhoto in malodušnost. Spodbudil je k vztrajni molitvi ter poudaril, da je treba vedno hoditi, kajti vsi svetniki so hodili skozi to »temno dolino«. Opogumil, naj Bogu Očetu kakor otroci zastavljamo vprašanje »Zakaj?« Tudi protestirati pred Bogom je velikokrat način molitve.

   Več o katehezi svetega očeta na:
   https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-05/papez-pri-katehezi-v-casu-raztresenosti-in-suhote-vztrajno-nada.html

   Božje usmiljenje, ki nas napolnjuješ z milostjo, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   19. maja, 2021 at 12:55

   KRISTUSOV UČENEC HOČE “ŽIVETI V RESNICI”, TO SE PRAVI V PREPROSTOSTI ŽIVLJENJA, KI SE SKLADA Z GOSPODOVIM ZGLEDOM, IN OSTAJA V GOSPODOVI RESNICI. “ČE REČEMO, DA SMO V OBČESTVU Z NJIM, PA KLJUB TEMU ŽIVIMO V TEMI, LAŽEMO IN SE NE DRŽIMO RESNICE” (1 Jn 1,6).

   Pogosto se priporočajmo Svetemu Duhu, da se bomo lahko pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in v Katekizem katoliške Cerkve. Slednji nas na temeljih Božje besede uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   ŽIVETI V RESNICI

   2465 Stara zaveza izpričuje: Bog je vir sleherne resnice. Njegova beseda je resnica (prim. Prg 8,6; 2 Kr 7,28). Njegova postava je resnica (prim. Ps 118,142). “Od roda do roda traja njegova zvestoba” (Ps 118,90; prim. Lk 1,46). Ker je Bog “resnicoljuben” (Rim 3,4), zato so udje njegovega ljudstva poklicani, da žive v resnici (prim. Ps 118,30).

   2466 V Jezusu Kristusu se je božja resnica razodela v celoti. Jezus, ki je “poln milosti in resnice” (Jn 1,14), je “luč sveta” (Jn 8,12), je resnica (prim. Jn 14,6). “Nihče, kdor veruje vanj, ne ostane v temi” (Jn 12,46). Jezusov učenec “ostane v njegovi besedi”, da bi spoznal resnico, ki osvobaja (prim. Jn 8,32) in posvečuje (prim. Jn 17,17). Hoditi za Jezusom je isto kot živeti iz “Duha resnice” (Jn 14,17), ki ga Oče pošilja v njegovem imenu (prim. Jn 14,26) in uvaja “v vso resnico” (Jn 14,17; 16,13). Svoje učence Jezus uči brezpogojne ljubezni do resnice: “Vaš govor bodi: Da, da; ne, ne” (Mt 5,37).

   2467 Človek je po naravi usmerjen k resnici. Dolžan jo je spoštovati in izpričevati: “Ker vsem ljudem pripada dostojanstvo osebe … jih že njihova narava sama priganja, so pa tudi nravno dolžni, iskati resnico, zlasti tisto, ki se tiče religije. Dolžni so tudi držati se spoznane resnice in vse svoje življenje uravnavati po njenih zahtevah” (VS 2).

   2468 Resnico kot pravilno delovanje in govorjenje imenujemo resnicoljubnost, iskrenost ali odkritost. Resničnost ali resnicoljubnost je krepost, ki je v tem, da se kažemo resnične v svojih dejanjih in govorimo resnico v svojih besedah, tako da se varujemo dvoličnosti, pretvarjanja in hinavščine.

   2469 “Ljudje ne bi mogli živeti skupaj, če ne bi imeli medsebojnega zaupanja, to se pravi, če ne bi drug drugemu razkrivali resnice” (sv. Tomaž Akvinski, s. th. 2-2,109,3, ad 1). Krepost resnicoljubnosti daje drugemu po pravici to, kar mu gre. Resnicoljubnost se drži pravilne sredine med tem, kar je treba izraziti, in tajnostjo, ki jo je treba ohranjati; resnicoljubnost obsega dostojnost in obzirnost. Na osnovi pravičnosti “je človek dolžan drugemu pošteno razkrivati resnico” (sv. Tomaž Akvinski, s. th. 2-2,109,3).

   2470 Kristusov učenec hoče “živeti v resnici”, to se pravi v preprostosti življenja, ki se sklada z Gospodovim zgledom, in ostaja v Gospodovi resnici. “Če rečemo, da smo v občestvu z njim, pa kljub temu živimo v temi, lažemo in se ne držimo resnice” (1 Jn 1,6).

   Iz Katekizma katoliške Cerkve

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   19. maja, 2021 at 12:07

   GREŠITI POMENI ODTRGATI SE OD DOBREGA, OBUPATI ZARADI GREHA PA ODTRGATI SE ŠE DRUGIČ … (Soren Kierkegaard)

   -Pismouki so dobro vedeli, kje je bil Jezus rojen, a so mimo ostali v Jeruzalemu.

   – Pred Bogom ‘se hoteti opravičiti’ se pravi ravno priznati se za krivega; pred Bogom ‘se trkati na prsi’ in govoriti ‘Bog, bodi milostljiv meni grešniku’ pa pomeni ravno opravičiti se, oziroma to je pogoj, da te Bog razglasi za opravičenega.

   – To, da ti je bilo krščanstvo oznanjeno, pomeni: moraš si ustvariti mnenje o Kristusu. On sam ali dejstvo, da živi, odloča o celotnem življenju. Če ti je bil Kristus oznanjen, je spotikanje, če govoriš: nočem si ustvariti svojega mnenja o tem.

   – Grešiti pomeni odtrgati se od dobrega, obupati zaradi greha pa odtrgati se še drugič … Če naj označimo stopnjevanje, ki se kaže v razmerju med grehom in obupom zaradi greha, bi mogli reči, da je prvi prelom z dobrim, drugi pa prelom s kesanjem.

   – Res, tvoji grehi so ti v Kristusu odpuščeni; a ta resničnost, ki je tudi zato rečena vsakemu posebej, v nekem smislu še ni resnična, vsak zase jo mora šele napraviti resnično.

   – Spovedovati se pomeni ravno povesiti oči, ne hoteti povzdigniti pogleda proti nebu … Čim odkritosrčneje se spoveduješ, tem bolj boš povešal oči, tem manj boš videl drugega.

   (Soren Kierkegaard, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Janez says:

   19. maja, 2021 at 11:38

   Molitev za Božjo pomoč, ker Bog lahko neomejeno deluje v nas
   Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.
   Molitev umiri in spodbudi človekovo nemirno in žalostno srce ter ga odpre Bogu. V molitvi zaslutimo in začutimo Dobrega Boga, tako, da se pripravimo in naravnamo Nanj, na Njegov pogled, na Njegovo Pomoč in delovanje. V molitvi zaznamo Njegov obraz in Njegov pogled in se presvetlimo v topli sončni svetlobi njegove milosti, ko izhlapijo vse naše skrbi in negativne energije iz mene, ker On deluje preko mene, ker je Vsemogočen in večji kot vsi problemi. Tako na meni odseva Milostna Božja Dobrota, to je tisto, kar gledam in kar vidim v sebi, čeprav vsega ne razumem s svojo človeško pametjo. Bog počasi skozi mojo molitev in prošnje pronica v moje telo, dušo in duha ter gre čedalje globlje v mene. Jaz se kot Človek manjšam, On pa zavzema vedno večje mesto v mojem življenju in me blagoslavlja ter začne delovati. V moje srce vsak dan vedno bolj vstopa Odrešenik in izstopajo moje skrbi in problemi, ki me pestijo in zaradi česar trpim. Verjeti moramo da: »On je vsemogočen in je večji kot vsi naši problemi ». On najprej ozdravi vse tisto, kar je v nas potrebno ozdravljenja: skrbi, bojazni, probleme z zdravjem, težave v zakonskih odnosih, težave z otroci, finančne probleme zaradi dolgov, skrbi zaradi brezposelnosti, nezaceljene stare rane, zdavnaj zakopane boleče spomine in drugo. On mi na mojo prošnjo Milostno prinese mir v Duši in me potolaži brez Besed. Odstrani tisto, kar je v meni nepotrebno in odvečno, vse tisto, kar me blokira in zapira pred odnosi z Ljudmi in zavira Bogu Svetemu Duhu, da bi vstopil v naša življenja in deloval v nas brez omejitev ter deloval v nas. Tako bi z vstopom Boga v nas obenem postajali vedno bolj odprti za Boga in za druge ljudi oziroma za bližnjega in bi bili pripravljeni na srečanje z Bogom. V našem srcu pa bi bilo tudi vedno več miru, zadovoljstva, radosti in upanja ter Njegove Milosti. Miru in upanja tudi za tiste, ki ga nimajo več, za vse tiste, ki so se začeli izgubljati v brezizhodnih situacijah, ki se vrtijo v krogu brez izhoda in so nemirni in potrti in iščejo pomoč in tolažbo. Gospod v moje srce po molitvi in prošnji za pomoč polaga ljubezen in usmiljenje do mene in drugih trpečih, žalostnih ubogih: »Pridite in jaz vas bom poživil«. Daje mi moč, vztrajnost in iznajdljivost, da lahko poiščem poti do samega sebe, do bližnjega ter do Boga, ki mi želi pomagati, ko sem ga k sebi povabil in ko ga ne omejujem na noben način.

   Molitev pa je lahko tudi dar bližnjemu človeku, ki rabi našo molitev in pomoč. Ko vidim nekoga v stiski, ga v duhu lahko prinesem pred Boga. Tako kot so to fizično storili možje v Evangeliju: »Prav tedaj so možje prinesli na postelji človeka, ki je bil hrom. Skušali so ga prinesti noter in položiti predenj. Ker pa zaradi množice niso našli poti, kjer bi ga nesli noter, so se z njim povzpeli na streho in ga skoz opeko spustili s posteljo vred ravno pred Jezusa« (Lk 5, 18-19).

   Po molitvi dobivam tudi novo moč, da odpuščam drugim in ko gojim zamere zaradi žalitev ter krivic drugih. Ko trpim, ko sem ranjen, ko me je nekdo ali neka situacija prizadela, takrat po molitvi v moje srce vstopi Bog s svojim odpuščanjem in On odpušča v meni, jaz pa odpuščam sebi in drugim. In to je začetek moje spreobrnitve ter začetek ozdravljenja od stisk, zamer in trpljenja. In trudim se, da bi živel kot Dober in Usmiljen Človek ter bil Bogaboječ in Pravilčen v Božjih Očeh.

   Ko se prepustimo Njegovi volji, nas On postavi na točno tisto mesto v svojem stvarstvu, ki nam je najbolj prav in kjer lahko najbolj ljubimo in pomagamo drugim. Vsak v svojem položaju, stanju, glede na svoje moči ter zmožnosti in na način, na katerega Stvarnikova podoba v njem lahko najlepše odseva ter ga obsije z Dobroto in Pomaga z Usmiljenjem. Ne glede na to, kakšna je naša situacija, ko vanjo povabimo Boga brez vseh Omejitev, On vstopi s svežimi silami Ljubezni in Dobrote, prinese v nas Novo Upanje in pozitivno deluje v nas in nam pomaga tudi zato, ker smo ga povabili, se na Gospodov prihod in vstop v nas ustrezno pripravili in ga po Njegovi Milosti tudi dočakali. Dopustimo Bogu, da v nas neomejeno deluje tako, da bo delal čudeže v našem življenju, saj je Bog veliko večji kot vsi problemi, ki nas pestijo. In kdor ima vero v Boga, kdor bo stanovitno verjel Bogu in potrpel v preizkušnjah, bo deležen uslišanja in čudežev, zakaj vse človeško pride in vse mine. Skesajmo se in prosimo Boga odpuščanja, da bomo v naši duši naredili prostor Bogu, zakaj Boj je Ljubezen, ki ne mara greha!

   Vir: Izpiski Morris Cerullo Ne omejuj Boga, razni članki Aleteia na medmrežju, druga verska literatura in lastni prispevek misli.

   In hanc opinionem praecipue orationis est Dei et oratio ad Deum pro eo adjuvari et misericordiae. Et non esse simul, nec voluntatem Dei et limit Deus infinitus est nobis in opera, et mirabilia in animabus nostris, opus possint.

   Ta molitev je predvsem Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju.

   Molitve naj bodo predvsem zahvala Bogu za vse, Vera v Boga in prošnja Bogu za Njegovo pomoč in usmiljenje. Spoznati pa moramo obenem tudi Božjo Voljo in ne Omejevati Boga tako, da v nas neomejeno deluje tako, da bo lahko delal čudeže v našem življenju, saj Verujemo v Jezusa.

   Praesertim orationis sit omnibus gratias agens Deo, credendi in Deum et orat Deum pro eo adjuvari et misericordiae. Et non esse simul, nec voluntatem Dei et limit Deus infinitus est nobis in opera, et mirabilia in animabus nostris opus esse potest, quod in Iesu.

   Ljubimo Boga in bližnje ter se Bogu nenehno Zahvaljujmo za vse Milosti in ga Slavimo s Pravičnim Življenjem.

   Odgovori
5. Janez says:

   19. maja, 2021 at 10:47

   Biti kakor Ti Gospod
   Ti Bog, sonce sveta,
   rad bi bil kakor Ti,
   usmiljen in pravičen,
   nežen in močan,
   poln naklonjenosti in Resnice,
   poln ljubezni in prizanašanja.
   Zato Te prosim,
   zasveti v mojih očeh,
   razlij se čez moje ustnice,
   pokaži se v mojih dejanjih,
   zrcali se v mojih mislih,
   prikaži se v vsem mojem bitju.
   Naj bom danes sonce,
   v katerem Ti vzhajaš čez ves svet.

   Največji v majhnih stvareh
   Ti Bog,
   Ti si največji v popolnoma majhnih stvareh,
   zato Te prosim v jutru novega dne.
   Naj Te spoznam
   v roki, v mojem naročju in v vsem, kar bom danes delal.
   V Tihoti, ki je okrog mene, in v vsem, kar je napolnjeno z njo.
   V stolu, na katerem sedim in v tem, kar mi daje oporo.
   Naj Te iščem, v ljudeh, ki me danes srečajo.
   v otroku, ki kriči, v materi ki pričakuje,
   v osivelem starčku, v vsakem človeku.
   Sedaj, takoj potem in tudi danes pozno proti večeru.
   Naj Te občudujem v glasu, ki prihaja iz radijskega sprejemnika
   In me povezuje s svetom, v nebu, ki se razprostira nad menoj
   in se vedno znova spreminja.
   V čebeli, ki leta od sveta do sveta,
   v drevesu, ki stoji osamljeno na hribu,
   v večnem sem ter tja, v vsem kar se dogaja,
   v vsem kar se giblje, v vsem kar biva.
   Naj bom orodje za mir, katerega svet ne more dati,
   za življenje in Božje Odrešenje, ki prenese in premaga smrt,
   za pravičnost, katere smo lačni in žejni,
   za deželo, v kateri ima vsak prostor in mesto,
   za prihodnost, po kateri hrepenimo,
   za vse Bog, kar načrtuješ za nas in za naš svet.

   Naj bom sol
   Bog, naj bom sol, da se okrepi na zemlji novo upanje.
   Naj bom Luč, da se mesto zasveti v novem upanju.
   Naj bom kruh, da se ljudje nahranijo z novim upanjem.
   Naj odprem srce, da bo svet zadihal v novem upanju.

   Anton Rotzetter je kapucin, doktor teologije, rojen let 1939, je avtor številnih objavljenih publikacij predvsem s področja frančiškove duhovnosti. Srečanje v revnih mestnih četrtih Ria de Janeira in v Tanzaniji je spremenilo njegovo miselnost in čutenje. Antom Rotzetter zelo dobro pozna težave, ki jih ima današnji človek z molitvijo in skuša z knjižico molitev Bog, ki mi daje dihati odpirati nova pota v molitveno življenje kristjanov. Molitvenik je napisan za vse, ki iščejo novo govorico molitev in želijo prinašati današnji svet in svoje osebno življenje pred Boga. V knjigi je zapopadena v sedmih glavnih delih kot rdeča nit številka sedem: sedem dni, sedem časov, sedem zakramentov, sedem del, sedem stopenj razporejenih v sedem poglavij, vsako poglavje pa v sedem molitev kapucina Rotzetterja. Vsa besedila pomenijo krščansko izročilo z današnjim utripom sveta. Kapucin Rotzetter je od blizu videl vse stiske in težave ljudi v misijonih v Južni Ameriki in Afriki in se ga je to zelo dotaknilo tako močno, da je to zapisal v lepih globokih in občutenih molitvah.

   Mdr 11
   Bog je hkrati vsemogočen in ljubezniv

   21 Tvoja silna moč je namreč zmeraj pri tebi.
   Kdo se bo ustavljal moči tvoje roke?
   22 Kakor drobcena utež na tehtnici je pred teboj ves svet,
   kakor kaplja jutranje rose, ki se spusti na zemljo.
   23 Vendar si z vsemi usmiljen, ker moreš vse,
   ljudem pa grehe odpuščaš zato, da bi se spreobrnili.
   24 Kajti ljubiš vse, kar je,
   nič od tega, kar si naredil, ti ni zoprno,
   saj tega, kar bi sovražil, ne bi bil ustvaril.
   25 In kako bi kaj moglo obstajati, ako ti ne bi hotel,
   in kako bi se moglo obdržati, česar ti ne bi poklical?
   26 Toda ti prizanašaš vsemu,
   ker je tvoje, Gospodar, ljubitelj življenja.

   Potrebujemo več spodbude, veselja, uoanja in molitve, ker imamo po Božji Milosti vse podlage za lepo in zadovoljno Življenje. Zakaj bi odkrivali težke teme, če nas je Bog Odrešil in nam pomaga na vsakem koraku, ko ga molimo in prosimo pomoči in vodstva. Bodimo vedri, veseli in optimistični kristjani, ki povsod prinašajo Kristusovo0 Luč v temo tega sveta in oznanjajo Jezusov Evangelij Ljubezni in Usmiljenja. Prinašajmo ljudem Upanje in Radost, bodimo Dobri in v vsem podobni Jezusu! Zakaj nič se ne zgodi brez Božje Volje. Še las nam ne zraste na glavi brez Njegopve Svete Volje!

   Odgovori
6. Janez says:

   19. maja, 2021 at 10:41

   KJER JE DOMA SRCE
   Ne moreš živeti, če nimaš nikogar, ki bi te imel rad, ki bi ga skrbelo zate, ki bi čutil kaj do tebe, nikogar, ki bi se mu tu in tam zaupal, pri komer bi bil vselej dobrodošel. V življenju se srečuješ z mnogimi ljudmi, a le malo jih vstopi v tvoje življenje, in se vraste vanj. Z njimi te povezuje globoka zaupnost, kot jo čutijo člani srečne družine. Veš, pravi blagoslov in milost je imeti ob sebi dobre ljudi, ljudi, ob katerih se čutiš varnega, kjer je tvoje srce kot doma. Brez takih ljudi postane življenje pusto in neznosno. Ali veš, kako neskončno hudo je, če v življenju nimaš niti enega človeka, ki bi te prisrčno sprejel z odprtimi rokami? In vendar jih je danes nešteto, ki nimajo nikogar več, nikogar, ki bi se mu zdelo ukvarjati z njimi, ki bi jim hotel podariti košček svojega srca. Tudi oni imajo svoje skrbi, tudi njihovo srce potrebuje malo topline in razumevajočo, dobrohotno naklonjenost. Zlasti otroci, ki nikoli niso bili deležni take dobrote, so zaznamovani za vse življenje. Domovi za sirote in poboljševalnice so polni takšnih otrok, kasneje pa deloma tudi zapori.
   (Phil Bosmans)

   NA POTI K BOGU
   Kristjani smo, a bojim se, da to milost vse prevečkrat sprejemamo samo po sebi umevno; znamo biti hvaležni za ta dar? Poti h Gospodu so tako čudovito skrivnostne, nešteto iskanj in hrepenenj združujejo. So pa hkrati tudi zelo različne in velikokrat mi je težko verjeti, da vodijo k istemu cilju. Pot k Bogu je naporna in strma in treba je vztrajati, ko gremo k Njemu.

   A Bog je en sam!
   Večna Ljubezen za vse; zate in zame. Kot studenec čiste vode življenja sredi sveta Oče čaka na svoje otroke. Ni ga pod soncem, da ne bi nosil v sebi hrepenenja po studenčnici, ki oživlja; prav vsakega človeka žeja po izviru ljubezni; vsakdo hoče biti potešen. In zato iščemo pot. Živel je človek, ki so ga klicali Buda. Iskal je ta Studenec: vse svoje življenje je preživel na poti. Taval je v temi in blodil po pragozdovih strahu in nevednosti. Verjamem, da je našel pot. Vrnil se je med ljudi in jih povabil na pot… Tako še danes mnogi poskušajo po njej priti do Izvira. A pragozd je nevaren, lahko je zaiti; pot pa je dolga. Na nekem drugem koncu sveta je na pot krenil Mohamed. Gore in doline, ki jih je prehodil v iskanju, so bile suhe: nikjer niti sledu o studenčnici, ki oživlja. Vztrajal je in uspel. Pohitel je k bratom in sestram in jih navdušil za potovanje; še danes potujejo za njim. A gore so visoke in skoraj neprehodne, brez vode življenja pa je težko hoditi.

   Vsak človek išče pot do Boga.
   Mnogi hodijo skozi puščavo, kjer se osamljeni in nebogljeni upirajo viharjem življenja. Poti ni; vetrovi skrbno zakrijejo sledi v puščavskem pesku. Vsak hodi sam, le silna žeja ga žene naprej. Samo najvztrajnejšim uspe priti na cilj – ti so resnični heroji. Večina pa se ustavi ob mlakužah, ki jih ponuja svet – pijejo kalno vodo in nočejo dalje. Zanje je Studenec predaleč.

   Addendum
   Gospod je Ljubezen in Usmiljenje
   Oče noče naših muk in trpi z vsakim otrokom, ki zaide. Ponuja nam svojega Sina, da po Njem pridemo k Njemu. Jezus Kristus se iz Očetovega naročja izliva v svet. Kot reka nam prinaša tisto vodo, katere je Izvir prepoln – vodo življenja. Sam je Studenčnica, ker je eno s Studencem. Za nas se izliva, zaradi naše žeje, kajti Oče ve, da brez vode ne moremo na pot.

   V Bogu se vse umiri in uredi
   Kako gotova in varna je pot, če sledimo Reki žive vode, ko hodimo na Goro k Bogu, ki je Usmiljenje in Ljubezen. kako lepa je in strma Pot k Jezusu, kako sladka je, ko pridemo Bogu v Objem. Ob njej ni mogoče zaiti. Vodi nas, krepča, hladi in vzpodbuja, saj z njo okušamo to, po čemer hrepenimo. Res je pot proti toku težka; navkreber gre in marsikakšna ovira je na njej. Kako vabljive so ravnice, ki se nam ponujajo na desni in levi, koliko lažje je hoditi po njih. Nikar, sestra! Ne odstopaj, brat! Ne skrbi za rane, ki ti jih zadajajo ostri kamni, tu je On, da ti jih izpere in ohladi; ne boj se naporov, On ti bo dal moči. In ko gledam strugo, se ustrašim njenih strmih bregov in neravnega dna. Da, sveta katoliška Cerkev je tudi takšna, kljub napakam in pomanjkljivosti, ker je Kristusova Cerkev, ki širi Božjo Besedo in Jezusov Evangelij. A le po njej se lahko izliva Jezus Kristus; nam daje življenje in ohranja z Bogom Očetom v bivanju vse Stvarstvo. Bog Oče tako hoče. Zgradili smo umetne prekope in kanale, po svoje preusmerili tok Reke; vse zato, da bi nam bilo lažje. On pa se še vedno izliva! Pijemo ga vsak ob svoji strugi in se slepimo, da je “naša” Voda najbolj bistra in osvežujoča. Njegova Reka pa tiho teče dalje.Tebi in meni v življenje. O, da ne bi nikdar pustili bratov, ki umirajo od žeje, samih v njihovi bolečini. Mi vemo za Reko, v kateri je dovolj vode za vse,da se odžejamo in ne bm nikoli žejni. Kakor so naju nekoč starši pripeljali na breg in rekli: “Poglej, to je Jezus Kristus!”, tako delajva tudi midva, dragi prijatelj. In ko bova srečala blodečega v puščavi, mu ponudiva največ kar imava: Jezusa Kristusa – vodo življenja in Odrešenika Sveta. In vedeli bomo, da smo na Pravi Poti vsi, ko bomo ustvarili z Božjo Pomočjo Boljši Svet z več Ljubezni z več dobrimi vernimi kristjani in dobrimi ljudmi! Jezus nas vabi, da pridemo k Njemu, On je naš Odrešenik, ki ima Besede Večnega Življenja. Spolnjevanje Božje Volje je Ljubite se med seboj! Amen. Janez

   Danes te prosim, da mi pomagaš ljubiti.
   Daj mi, Gospod, da spet razpnem pravo ljubezen v svetu.
   Stori, da bo po meni in po vseh tvojih otrokih prodrla vsaj malo v vsako okolje, v vsako družbo, v vsak gospodarski in politični sistem, v vsak zakon, v vsako pogodbo, v vsaka pravila;
   stori, da bo prodrla v pisarne, v tovarne, v mestne četrti, v nepremičnine, v kino dvorane, na plesišča;
   stori, da bo prodrla v srca ljudi in da nikoli ne bom pozabil, da je borba za boljši svet borba ljubezni, služba ljubezni.
   Pomagaj mi ljubiti, Gospod, da ne bom tratil svojih moči za egoistično ljubezen,
   da bom sebe ljubil vedno manj, da bi vedno bolj ljubil druge;
   da tako okoli mene nihče ne bo trpel ali umiral, ker sem ukradel ljubezen, ki jim je potrebna, da živijo.

   Naš Oče nas Ljubi
   Moj otrok, nikdar ne boš prišel do tega, da bi položil dovolj ljubezni v srce človeka in sveta,
   kajti človek in svet sta lačna neskončne ljubezni in edino Bog more ljubiti z ljubeznijo, ki nima meja.
   Toda če hočeš, otrok, ti dam svoje Življenje.
   Sprejmi ga vase.
   Dam ti svoje srce, dajem ga svojim Otrokom;
   ljubi z vsem srcem,otrok,
   in vsi skupaj boste nasitili svet, ki hrepeni po Ljubezni in Usmiljenju ter ga tako rešili.

   Povzeto, razširjeno in dopolnjeno po fejstbog jaro. Že objavljeno.

   Odgovori
7. Janez says:

   19. maja, 2021 at 10:34

   MOJ BOG JE ZASTONJ IN GA NI MOGOČE KUPITI NE ZA DENAR NE ZA SVETOST
   Moj Bog nima cene. Nihče ga ne more kupiti. Niti denar niti svetost ljudi.
   Mojega Boga sprejmejo pravični ljudje zastonj in po Milosti Boga tako,
   kakor dobivajo vse rastline in druga živa priroda na zemlji dež in sonce za svojo rast in obstanek.
   Nihče si Boga ne zasluži samo iz lastne moči in truda ter drugih človeških prizadevanj.
   Lahko Boga kličem, lahko molim do onemoglosti, ga prosim, kričim kolikor hočem, lahko trkam na Njegova Vrata,lahko jočem zaradi svoje bolečine in v človeški osamljenosti in bedi.
   Do mojega Boga nimam kot Človek na zemlji nobenih Pravic.
   Moj Bog je lahko samo Darilo Pravičnemu Človeku brez vseh zaslug po Njegovi Božji Milosti.
   Moj Bog je samo darilo mojega prejetega Življenja zaradi Njegove velike Ljubezni do Ljudi.
   On me mora prvi Ljubiti in me obdarovati ter me blagosloviti z Milostjo.
   Samo On mi lahko odpre vrata, ko ga prosim, kličem in trkam na njegova vrata. Nihče drug.
   Toda moj Bog ni skopuški in hudoben, saj je popolna Ljubezen, Dobrota
   in Usmiljenje ter nekaj Vsemogočnega do vsega Ustvarjenega, ki mu je v Veselje Vekomaj.
   Moj Bog je Dober in Bogat ter Vsemogočen in se zastonj in brez zaslug česarkoli ali hvaležnosti kogarkoli v Vesolju in na Zemlji razdaja vsemu Stvarstvu v izobilju ter nam pošilja sonce, dež in zrak ter vse drugo v znak Neskončne Očetovske Ljubezni. Brez Boga nič ni nastalo in nič ne obstane.
   Moj Bog se pokaže v vseh važnih porah, mestih in kotičkih mojega življenja in je Deum Creator, Deum Vis Vitalis, Deum Spiritus Agens in Deum Spiritus Movens vsega kar je v Stvarstvu et cetera.
   Moj Bog blagoslavlja, ohranja v življenju, cvete in poživlja ter osrečuje sleherni trenutek za vse ustvarjeno v Vesolju in na Zemlji.
   Toda moj Bog hoče, da ga sprejmemo pravični kot Dar Njegove Ljubezni do Ljudi, in se ne bi hotel darovati edino tistemu mamonskemu bogatašu, ki bi ga hotel kupiti za določeno ceno denarja.
   Ta moj Bog, ta moj zastonjski Bog je težak in naporen ter nerazumljiv za sodobnega človeka,
   ki sanja, da bi lahko z denarjem in bogastvom kupil vse in pozna le količinsko ceno z vsako stvar,
   ne ve pa, koliko je Zastonjski dar Boga Človeku dejansko, vsebinsko ter nemerljivo vreden oziroma, da ni nikoli na prodaj vsakemu.
   Sodobni materialni človek hoče imeti vsako stvar kot svojo lastnino,
   in prezira vse, kar nima cene in ki predmete ceni po tem koliko stanejo
   oziroma osebe ceni po tem, koliko premoženja in denarja imajo.
   Toda moj Bog se nikoli ne spremeni,
   ker se lahko le Ljubezen in samo Čista Ljubezen daruje zastonj.
   Božja Ljubezen se nikoli ne prodaja, je zastonjski dar pravičnemu Človeku
   in zahteva samo odgovor Ljubezni brez vsake hvaležnosti in razlogov, ker je darilo Njegove Milosti.
   Kdor se odpre tej podarjeni Božji Ljubezni, ki ga neprestano obdaja in preplavlja v vibracijah energij in v valovih, se čuti poživljenega in osrečenega v Božjem Miru.
   Pravični Človek bo začutil in zaznal,
   kako se v njem kakor najlepši nenehno dozorevajoči in dozoreli sad poraja ta edinstvena Božja Ljubezen,
   ki mu pove in pokaže, da je Bog Zastonj in da ni naprodaj ter da se moraš v Boga Očeta zaljubiti in mu ostati vseskozi zvest.
   Božja Ljubezen ne more prenehati obstajati, izhlapeti v zrak in umreti,
   ker neprestano raste in je sleherni trenutek nova in prenovljena, znova in znova kot velika skrivnost.
   Božja Ljubezen nikoli ne mine, ker se po njenih strugah in pretokih večno pretakajo skrivnostni,
   Enkratni in veseli energijski tokovi pozitivne energije Dobrote, ki se nikoli ne izčrpa in nikoli ne presahne,
   saj prihaja iz Izvira Neskončne Božje Energije. Amen.

   Nekoliko dopolnjena Molitev avtorja Juan Arias iz Knjižice Moje Veselje se Dviga k Tebi.

   Molitev umiri in spodbudi človekovo nemirno in žalostno srce ter ga odpre Bogu. V molitvi zaslutimo in začutimo našega Usmiljenega Dobrega Boga, tako, da se pripravimo in naravnamo Nanj, na Njegov pogled, na Njegovo Pomoč in delovanje. V molitvi zaznamo Njegov obraz in Njegov pogled in se presvetlimo v topli sončni svetlobi njegove milosti, ko izhlapijo vse naše skrbi in negativne energije iz mene, ker On deluje preko mene, ker je Vsemogočen in večji kot vsi problemi. Pomagaj nam Gospod, in nas usliši, Ti veš česa vse potrebujemo. Pomagaj nam Gospod, in nas usliši. prosim Te. Ti veš česa vse potrebujemo, še preden Te prosimo. Prosimo Te, pomagaj nam, da bomo Pravični Ljudje, da bomo živeli po Evangeliju in razdajali svojo Ljubezen ljudem tako kot naš Nebeški Oče. Pridi k nam Gospod in za vedno ostani z nami vsemi, ki te potrebujemo.

   Odgovori
8. Miro says:

   19. maja, 2021 at 10:15

   Poslušajmo, kaj nam govori BOŽJA BESEDA!

   »GOSPOD NAJ TE BLAGOSLOVI IN TE VARUJE.« (4 Mz 6,24)

   POGOSTO MOLIMO ZA DUHA ISKRENOSTI, PONIŽNOSTI IN DOBROHOTNOSTI V NAŠIH NAMENIH IN RAVNANJIH. VSAKEMU BLIŽNJEMU, TUDI TISTEMU, S KATERIM SE NE RAZUMEMO NAJBOLJŠE, V MOČI SVETEGA DUHA VEDNO ZAŽELIMO KAR NAJVEČJI BLAGOSLOV IN MILOSTNO SREČANJE Z NAŠIM ODREŠENIKOM JEZUSOM KRISTUSOM, IN SICER ŽE ZDAJ, KO SMO ŠE NA POTI, ŠE ZLASTI PA V »TISTI URI» – OB NAŠEM PREHODU V VEČNOST PRI BOGU!

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   19. maja, 2021 at 9:35

   NEVOŠČLJIVOST JE ENA IZMED OBLIK ŽALOSTI IN TOREJ ODKLANJANJE LJUBEZNI; KRŠČENI SE BO ZOPER NJO BOJEVAL Z DOBROHOTNOSTJO. NEVOŠČLJIVOST POGOSTO PRIHAJA IZ NAPUHA; KRŠČENI SE BO VADIL ŽIVETI V PONIŽNOSTI!

   Pogosto se priporočajmo Svetemu Duhu, da se bomo lahko pod Njegovim vodstvom poglabljali v Sveto pismo in v Katekizem katoliške Cerkve. Slednji nas na temeljih Božje besede uvaja v globoke skrivnosti vere, upanja in ljubezni do Boga in sočloveka.

   Molimo:

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih
   vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
   Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo in
   prenovil boš obličje zemlje.

   Molimo! Bog naš Oče, Sveti Duh nas
   razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da
   bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in
   vselej radi sprejemali njegove spodbude.
   Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

   NEUREJENOST POŽELENJ

   2535 Čutno teženje nas nagiblje, da hrepenimo po prijetnih rečeh, ki jih nimamo. Tako človek hrepeni po jedi, kadar je lačen, ali po tem, da bi se pogrel, kadar ga zebe. Te težnje so same v sebi dobre; toda pogosto ne ohranijo razumne mere in nas priganjajo, da bi krivično poželeli to, kar nam ne pripada in je last drugega ali dolgovano drugemu.

   2536 Deseta zapoved zametuje lakomnost in težnjo, da bi si brez mere prilaščali zemeljske dobrine; ta zapoved prepoveduje neurejeno pohlepnost, ki se rodi iz čezmernega hlepenja po bogastvu in njegovi moči. Prepoveduje tudi težnjo, da bi prizadejali krivico, s katero bi bližnjemu škodovali v njegovem časnem imetju:

   Ko nam postava govori: “Ne poželi,” nam z drugimi besedami naroča, naj svoje poželenje odtrgamo od vsega, kar ni naše. Kajti žeja po imetju bližnjega je brezmejna, neskončna in nikdar nasičena, kakor je pisano: “Kdor ljubi denar, se ne nasiti denarja” (Prd 5,9) (RK 3,13).

   2537 Te zapovedi ne prekršimo, če želimo dobiti reči, ki pripadajo bližnjemu, če to hočemo doseči s pravičnimi sredstvi. Tradicionalna kateheza z realizmom kaže na “tiste, ki se morajo najbolj bojevati zoper svojo zločinsko pohlepnost” in jih je treba zato “najbolj spodbujati, naj spolnjujejo to zapoved”:

   To so … trgovci, ki si želijo pomanjkanje blaga ali draginjo, ki z nejevoljo prenašajo, da ne kupujejo in prodajajo samo oni, kar bi jim omogočilo, da bi dražje prodajali in ceneje kupovali; tisti, ki si želijo, da bi njihovi bližnji bili v bedi in bi od tega sami imeli dobiček, bodisi ko bi jim prodajali, bodisi ko bi od njih kupovali … Zdravniki, ki si želijo bolnikov; pravniki, ki hrepenijo po pomembnih in številnih pravdah in procesih … (RK 3,23).

   2538 Deseta zapoved zahteva, da iz človeškega srca izženemo nevoščljivost. Ko je prerok Natan hotel kralja Davida spodbuditi h kesanju, mu je povedal zgodbo o siromaku, ki je imel samo eno ovco, za katero je skrbel kot za svojo hčerko, in o bogatinu, ki je kljub množici svojih čred zavidal siromaku in mu je končno ukradel njegovo ovco (prim. 2 Sam 12,1.4). Zavist lahko vodi k najhujšim hudodelstvom (prim. 1 Mz 4,3-7; 1 Kr 21,1-29). “Po hudičevi nevoščljivosti je prišla smrt na svet” (Mdr 2,24-25).

   Bojujemo se med seboj in nevoščljivost je tista, ki nas oborožuje drugega proti drugemu … Če se vsi tako zagrizeno zaletavajo v Kristusovo telo, kam bomo prišli? S tem jemljemo moč Kristusovemu telesu … Izjavljamo o sebi, da smo udje istega organizma, a drug drugega žremo, kakor bi to delale zveri (sv. Janez Zlatousti, hom. in 2 Cor. 28,3-4).

   2539 Nevoščljivost je eden od “glavnih grehov”. To je žalost zaradi dobrine, ki pripada bližnjemu, in čezmerna želja, da si jo prisvojimo, pa naj bo to tudi neupravičeno. Kadar nevoščljivost želi bližnjemu veliko zlo, je smrtni greh:

   Sveti Avguštin je videl v nevoščljivosti “diabolični greh v najvišji meri” (catech. 4,8). “Iz zavisti se rodijo sovraštvo, opravljanje, obrekovanje, veselje zaradi nesreče bližnjega in nezadovoljstvo, ker mu gre dobro” (sv. Gregor Veliki, mor. 31,45).

   2540 Nevoščljivost je ena izmed oblik žalosti in torej odklanjanje ljubezni; krščeni se bo zoper njo bojeval z dobrohotnostjo. Nevoščljivost pogosto prihaja iz napuha; krščeni se bo vadil živeti v ponižnosti:

   Ali bi radi, da bi bil Bog slavljen po vas? Veselite se torej napredka vašega brata in takoj bo Bog slavljen po vas. Bog bo hvaljen, bodo rekli, zaradi tega, ker je njegov služabnik znal premagati nevoščljivost, ko je polagal svoje veselje v zasluge drugih (sv. Janez Zlatousti, hom. in Rom. 7,3).

   Iz Katekizma katoliške Cerkve

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Hvala says:

    19. maja, 2021 at 6:53

    PRIDI K MENI

    Pridi k meni, pozabi malo na svoje načrte. Slavi me v Duhu in resnici, dopusti, da moja slava prevzame vse tvoje bitje. Zaupaj mi, da te vodim skozi dan in da se moji načrti izpolnijo v času, ki sem ga za to določil. Podvrzi svoje neštete načrte mojemu največjemu načrtu. Jaz vladam nad vsakim področjem tvojega življenja!

    Zaupati vame in iskati moje poti je nenehen izziv vsakega tvojega dne. Ne stopaj kar slepo po svojih ustaljenih tirnicah, da ne zgrešiš poti in zamudiš tistega, kar sem pripravil zate. Kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moje poti nad vašimi potmi in moje misli nad vašimi mislimi.

    Evangelij po Janezu 4,24; Izaija 55,8−9

    Odgovori
    • Hvala says:

      19. maja, 2021 at 6:54

      http://vrtnicejms.net/

      Odgovori