Članki za dušo

14.998 Responses to Članki za dušo

1. Miro says:

   24. maja, 2021 at 14:56

   ODPUŠČANJE – KAJ JE POKAZAL POGOVOR MED ŠKOFOM IN REDOVNICO

   Srednjeveška legenda pripoveduje o redovnici, ki je zatrjevala, da se ji prikazuje Kristus. Škof jo je vprašal: »Sestra, ali ste govorili z njim?«

   Odgovorila je: »Seveda sem.«

   Nadaljeval je: »Če boste spet videli Kristusa, ga vprašajte: Kateri je bil škofov največji greh, preden je postal škof.« Vedel je, da samo Bog in njegov spovednik to vesta.

   Kakšne tri mesece pozneje se je sestra napovedala pri škofu. Ko je prišla k njemu, jo je vprašal: »Ali ste spet videli našega Gospoda?«

   »Da,« je odgovorila.

   »Ste ga vprašali za moj greh?«

   »Da, sem.«

   »In kaj je odgovoril?«

   Nasmehnila se je, rekoč: »Gospod je rekel: Ne spominjam se ga več!«

   »Slavi moja duša Gospoda,
   ki odpušča vso tvojo krivdo,
   ki ozdravlja vse tvoje bolezni,
   ki iz jame rešuje tvoje življenje,
   ki te krona z dobroto in usmiljenjem.«
   (Ps 103, 3-4)

   Če so vaši grehi kot škrlat, bodo beli kot sneg …
   (Iz 1,18)

   Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

   Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

   Odgovori
2. Miro says:

   24. maja, 2021 at 12:36

   MARIJA POMOČNICA KRISTJANOV – MARIJI POMOČNICI KRISTJANOV JE PRI NAS POSVEČENIH 19 CERKVA

   Naslov Pomočnica kristjanov hoče označiti Marijo kot pomočnico in oporo celotnega občestva kristjanov, vesoljne Cerkve. God Marije Pomočnice kristjanov je v bogoslužni koledar katoliške Cerkve uvedel papež Pij VII., ko se je 24. maja 1814 iz ujetništva v Franciji vrnil v Rim in je to pripisoval Materi Božji, h kateri so se verni ljudje zatekali v zaupni molitvi. Kot Pomočnico kristjanov pa so nebeško Mater Marijo častili že davno prej. Na pomoč so jo klicali zlasti v hudih časih …

   https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/432-svetniski-domovi/22066-marija-pomocnica-kristjanov-24-maj

   Marija, Pomočnica kristjanov, prosi za nas!

   Odgovori
3. Miro says:

   24. maja, 2021 at 9:07

   ROŽNI VENEC PO SVOJEM BISTVU TERJA, DA SE ODVIJA V MIRNEM RITMU MOLITVE IN POGLOBLJENEGA DUHOVNEGA ZRENJA (papež Pavel VI.)

   – Marijino materinsko poslanstvo spodbuja božje ljudstvo, da se z otroškim zaupanjem obrača nanjo, ki je vedno pripravljena, da z ljubeznijo matere uslišuje njegove prošnje.

   – Marija je sprejela oznanilo od zgoraj, pritrdila je temu, da bo Gospodova dekla, nevesta Svetega Duha in Mati večnega Sina; potem pa je pred teto Elizabeto, ki je poveličevala njeno vero, privrelo na dan njeno veselje.

   – Velikonočno veselje ni le veselje nad možnim preoblikovanjem in poveličanjem; je tudi veselje nad novo navzočnostjo vstalega Kristusa, ki svojim podeljuje Svetega Duha, da ostane z njimi.

   – Marija, ki je popolnoma prosta vsakega greha, navaja svoje otroke, naj z odločno voljo premagujejo greh. Taka osvoboditev od zla in sužnosti greha je nujen pogoj sleherne prenove krščanskega življenja.

   – Pobožnost do Kristusove Matere daje vernikom priliko za rast v božji milosti. Ni mogoče, da bi dostojno častil »milosti polno«, kdor ne bo sam v sebi spoštoval božje milosti, to je prijateljstva in občestva z Bogom.

   – Rožni venec po svojem bistvu terja, da se odvija v mirnem ritmu molitve in poglobljenega duhovnega zrenja. Tako se molivec laže mudi v premišljevanju skrivnosti Kristusovega življenja in jih gleda z očmi in srcem nje, ki je bila Gospodu najbližja, in odpira se mu nedoumljivo bogastvo teh skrivnosti.

   (papež Pavel VI., izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

   Odgovori
4. Miro says:

   23. maja, 2021 at 17:25

   DUH IN CERKEV V POSLEDNJIH ČASIH (KKC)

   BINKOŠTI

   Na binkoštni dan (ob koncu sedmih velikonočnih tednov) se Kristusova velika noč dovrši z izlitjem Svetega Duha, ki se razodene, podari in priobči kot božja oseba: iz svoje polnosti Kristus Gospod razlije v obilju Duha (prim. Apd 2,36).

   Tega dne se v polnosti razodene sveta Trojica. Od tega dne je božje kraljestvo, ki ga je oznanil Kristus, odprto tistim, ki verujejo vanj: v ponižnosti mesa in v veri so že deležni občestva svete Trojice. S svojim prihodom – in prihajanjem, ki se ne konča – daje Sveti Duh, da svet vstopi v “poslednje čase”, v čas Cerkve, v božje kraljestvo, ki je že dano v dediščino, a še ne dovršeno:

   Videli smo resnično luč, prejeli smo nebeškega Duha, našli smo resnično vero: molimo nedeljivo Trojico, kajti ona nas je rešila … (iz Katekizma katoliške Cerkve).

   Več o tem na http://www.marija.si/gradivo/kkc/v-duh-in-cerkev-v-poslednjih-casih/

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

   Odgovori
5. Miro says:

   23. maja, 2021 at 7:23

   BINKOŠTI: 50 DNI PO VELIKI NOČI – NA TA DAN JE PO SVETOPISEMSKEM SPOROČILU NAD ZBRANE UČENCE IN BOŽJO MATER MARIJO PRIŠEL SVETI DUH!

   SVETI DUH NAS UČI RAZUMLJIVEGA JEZIKA, TO JE JEZIKA LJUBEZNI. V SVETEM DUHU SMO POKLICANI, DA SE PRIZADEVAMO, DA BI DRUG DRUGEGA RAZUMELI IN SE DALI RAZUMETI. POKLICANI SMO V OBČESTVO EDINOSTI, KI JE MOGOČA LE V SVETEM DUHU … (Pridi in poglej, Ervin Mozetič)

   Sveti Duh, nas spremlja in nam daje gotovost, da nas je Jezus rešil. Samo on nas uči reči: ‘Jezus je Gospod.’ Brez Duha tega nihče izmed nas ni sposoben reči, slišati ali živeti. Jezus je na drugih mestih svojega dolgega govora med zadnjo večerjo o Njem dejal: ‘On vas bo vodil k vsej resnici.’ Spremljal nas bo k vsej resnici. ‘On vas bo spomnil vsega, kar sem vam povedal; On vas bo učil vsega.’ Sveti Duh je torej tovariš na poti vsakega kristjana in je tudi tovariš na poti Cerkve. Ta dar pa nam daje Jezus. Sveti Duh je veliki Jezusov dar in je tisti, zaradi katerega se ne zmotimo.

   Kje Duh stanuje? Svetega Duha nosimo prav v srcu. Cerkev ga imenuje ‘sladki gost srca’. Tukaj je. Vendar pa ne more vstopiti v zaprto srce. In kje lahko kupimo ključe, ki odprejo srce? Nikjer, tudi to je dar, Božji dar. ‘Gospod, odpri moje srce, da bi Duh vstopil vanj in mi dal razumeti, da je Jezus Gospod.’ To bi morala biti naša molitev’Gospod, odpri mi srce, da bi lahko razumel tisto, kar si nas Ti učil. Da bi se lahko spomnil Tvojih besed. Da bi lahko sledil Tvojim besedam. Da bi prispel do polne resnice.’

   Torej, odprto srce, da bi Duh vstopil in bi mu prisluhnili. Zato se vprašajmo: Prvo: ali prosim Gospoda za milost, da bi bilo moje srce odprto? Drugo vprašanje: ali poskušam poslušati Svetega Duha, njegove navdihe, stvari, ki jih reče mojemu srcu, da bi šel naprej v krščanskem življenju in, da bi tudi jaz lahko pričeval, da je Jezus Gospod? Pomislite danes na ti dve stvari: ali je moje srce odprto in se trudim slišati, kaj mi pravi Sveti Duh? Tako bomo šli naprej v krščanskem življenju in bomo tudi mi pričevali za Jezusa Kristusa.

   Česa nas bo učil in spominjal Sveti Duh. Vlogo Svetega Duha v svojem življenju si najlažje predstavljam tako, da se spomnim, kje ga srečamo v Svetem pismu Nove zaveze. Kakor je deloval v življenju Svete družini, apostolov in prvih kristjanov, želi delovati tudi danes. Poglejmo, kje ga najdemo.

   Angel ji je odgovoril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin. (Lk 1,35)

   Sveti Duh je torej duh življenja. Spominja nas, da je življenje, ki smo ga prejeli božji dar. On sam je bil ‘zraven’, ko nas je Bog Stvarnik poklical v življenje in z nami ima načrt. Spominja nas na ta dar življenja, na to, da smo do Boga odgovorni, kako bomo življenje izpolnili. Spominja nas, da smo odgovorni do življenja drugih, kajti vsako človeško življenje, še več, vse kar živi, je nastalo po Svetem Duh.

   Sveti Duh je prišel nadenj v telesni podobi kakor golob in zaslišal se je glas iz neba: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Lk 3,22)

   Sveti Duh je duh Božjega otroštva. Po Jezusu in v Svetem Duhu smo med seboj ljubljeni božji sinovi in hčere, bratje in sestre med seboj. Tako hitro pozabimo, da smo vsi ena sam družina. Sveti Duh nas neprestano spominja, da mi je brat in sestra čisto vsak človek, da sem do njega odgovoren in da na to ne smem pozabiti, ne takrat, ko se bojim, da mi bo prevzel delavno mesto, da me bo prehitel v tej ali oni stvari, da bo kot tujec prišel v naše kraje, da bom zaradi njega imel kaj manj, ker bom moral skrbeti še zanj itd.

   Ko je prišel binkoštni dan, so bili vsi zbrani na istem kraju … Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati … Ko se je razširil glas o tem, se je zbrala množica ljudi, ki so bili vsi iz sebe, ker jih je vsakdo slišal govoriti v svojem jeziku. (prim. Apd 2,1-13)

   Sveti Duh nas uči razumljivega jezika, tj. jezika ljubezni. V Svetem Duhu smo poklicani, da se prizadevamo, da bi drug drugega razumeli in se dali razumeti. Poklicani smo v občestvo edinosti, ki je mogoča le v Svetem Duhu. Vedno se moramo vprašati, ali skušam razumeti drugega in se drugemu dam razumeti. Ali je moj jezik, moja drža tista, ki občestvo gradi ali ga ruši?

   Ko vas bodo vlačili in vas izročali, ne skrbite vnaprej, kaj boste rekli, temveč govorite to, kar vam bo dano tisto uro. Ne boste namreč govorili vi, temveč Sveti Duh. (Mr 13,11)

   Sveti Duh pa ni duh ugajanja, ampak duh resnice. On nas spominja in uči, kaj moramo govoriti.
   Spomnimo se na Štefana, ki je poln Svetega Duha rekel: Vidim nebesa odprta … In zato so ga kamnali. Sveti Duh nam naroča, kaj naj govorimo, ne glede na posledice, ne glede na odzive drugih.

   »Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi; jaz pa bom prosil Očeta in dal vam bo drugega Tolažnika, da bo ostal pri vas vekomaj: Duha resnice, ki ga svet ne more prejeti, ker ga ne vidi in ne pozna. Vi ga poznate, ker ostaja pri vas in bo v vas. Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam.

   Sveti Duh je duh Tolažbe. V zvestobi njemu, bo pogosto on sam edina tolažba. Kajti Bog nas je izbral od sveta in svet nas ne bo sprejel. Duh pa nas bo tolažil.

   Naj bo Sveti Duh naš stalni sopotnik.

   Povzeto po: Pridi in poglej, Ervin Mozetič

   MOLITEV K SVETEMU DUHU

   O pridi, stvarnik, Sveti Duh,
   obišči nas, ki tvoji smo,
   napolni z rajsko milostjo
   srce, po tebi ustvarjeno!
   Ime je tvoje Tolažnik
   in Dar Boga Najvišjega
   Ljubezen, Ogenj, Živi vir,
   Duhovno pomaziljenje.
   Sedmero ti darov deliš,
   Desnice Prst Očetove,
   obljubil tebe Oče je,
   zgovorna Moč apostolov.
   Čutilom našim luč prižgi,
   ljubezen v naša srca vlij;
   v telesni bedi nas krepčaj,
   v slabosti vsaki moč nam daj.
   Odženi proč sovražnika
   in daj nam stanoviten mir,
   pred nami hodi, vodi nas
   in zla nas varuj vsakega.
   Po tebi naj spoznavamo
   Očeta in Sina Božjega
   in v tebe iz obeh Duha
   naj vedno trdno verujemo.
   Amen.

   Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!

   Odgovori
6. Miro says:

   22. maja, 2021 at 19:42

   TI GLEJ NASE, DRUGIM NE ZAVIDAJ, SPOŠTUJ JIH IN JIM PUSTI SVOBODO. SVOJA POTA GREDO – KAJ JE TEBI ZA TO?

   Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 21,20-25)

   Peter se je obrnil in videl, da gre za njima učenec, ki ga je Jezus ljubil in se je pri večerji naslonil na njegove prsi in mu rekel: »Gospod, kdo je tisti, ki te bo izdal?« Ko ga je Peter zagledal, je rekel Jezusu: »Gospod, kaj pa ta?« Jezus mu je dejal: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar? Ti hôdi za menoj!« Zavoljo tega se je med brati razširila ta govorica, da tisti učenec ne bo umrl. Toda Jezus mu ni rekel, da ne bo umrl, ampak: »Če hočem, da ostane, dokler ne pridem, kaj ti to mar?« To je učenec, ki o tem pričuje in je to napisal, in vemo, da je njegovo pričevanje resnično. Jezus pa je storil še veliko drugega. Če bi to popisali eno za drugim, mislim, da ves svet ne bi mogel obseči knjig, ki bi bile napisane.

   https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+21%2C20-25&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

   Kratka razlaga:

   »Ti hodi za menoj!« – Ali se ne spomniš, Peter, kako sem ti že ob enem od začetnih srečanj rekel: »Hodi za menoj, naredil te bom ribiča ljudi.« Potem si hodil z mano in za mano polna tri leta. Razkril si svoj ognjeviti in omahljivi značaj, svoj pogum in svojo bojazljivost, tu in tam sva prišla navzkriž, celo okregati sem te moral nekajkrat, a si mi ostal zvest. Zato sem te postavil za skalo, na kateri bo stala moja Cerkev. Ostani mi zvest še naprej in še naprej hodi za menoj. Ne delaj si skrbi, kaj bo z drugimi, ker imajo drugi vsak svojo pot, drugačno od tvoje, kakor je tudi tvoja drugačna od njihove. Za menoj je možno hoditi na mnoge načine. Ti glej nase, drugim ne zavidaj, spoštuj jih in jim pusti svobodo. Svoja pota gredo – kaj je tebi za to?

   O učencu, ki ga je Jezus ljubil, je rečeno, da ostane, dokler Gospod ne pride. Vse bo prešlo: preroštva bodo ponehala, jeziki bodo umolknili, vednost bo prešla, ljubezen pa ne bo nikoli minila. Ostali bodo tisti, ki so ljubili Ljubezen in bili od Nje ljubljeni. Takrat bo Bog Ljubezen vse v vsem.

   O Jezusu je bilo napisanih nešteto knjig (tudi pričujoča je ena od njih). Kdo ve, koliko jih še bo. Naj jih bo poln ves svet, nikdar ne bodo mogle izčrpati vednosti o Jezusu, Božjem Sinu.

   Povzeto po: Beseda da besedo, p. Franc Cerar

   Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!

   Odgovori
7. Miro says:

   22. maja, 2021 at 11:28

   ŽUPNIK MARTIN GOLOB TOKRAT V NOVEM VLOGU RAZMIŠLJA O GREHU IN SKUŠNJAVI (Aleteia)

   »Kaj je greh? In kaj je njegova posledica? Nemir, ki ga nosiš v srcu. To, da se skrivaš. Ne, ni bistvo v tem, da bi se Cerkev nenehno vrtela okrog greha. Zlo ni zaradi Boga, ampak zato, ker človek odriva Boga. Bog si želi, da bi bili mi v njegovem objemu. Spovednica je kraj, v katerem se vračamo k njemu. Na tem svetu vsi grešimo. Vsi smo v nečem šibki. Napak pa je misliti, da bo po spovedi kar vse dobro. Nenehno si moramo prizadevati, da bi bili boljši. Ko v sebi čutimo nemir, je to znak, da nekaj ni prav,« v zanj značilnem slogu poudarja Martin Golob.

   https://si.aleteia.org/2021/05/21/zupnik-a-je-to-greh-kaj-odgovarja-martin/

   Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!

   Odgovori
8. Miro says:

   22. maja, 2021 at 9:55

   JEZUS JE KRISTUS, “MAZILJENEC”, KER JE DUH NJEGOVO MAZILJENJE IN VSE, KAR SE DOGAJA OD UČLOVEČENJA DALJE, PRITEKA IZ TE POLNOSTI!

   Tisti, ki ga je Oče poslal v naša srca, Duh njegovega Sina, je resnično Bog. Istega bistva z Očetom in Sinom je in torej neločljiv od njiju tako v notranjem življenju Trojice kakor v svojem podarjanju ljubezni za svet. Vendar ko vera Cerkve moli presveto Trojico, oživljajočo, istega bistva in neločljivo, izpoveduje tudi razlikovanje oseb. Ko Oče pošlje svojo Besedo, pošlje vedno tudi svoj Dih: Sin in Sveti Duh sta poslana skupaj, pri čemer sta različna, vendar neločljiva. Gotovo, Kristus je tisti, ki stopa v vidnost, on, ki je vidna podoba nevidnega Boga, Sveti Duh pa je tisti, ki Kristusa razodeva.

   Jezus je Kristus, “maziljenec”, ker je Duh njegovo maziljenje in vse, kar se dogaja od učlovečenja dalje, priteka iz te polnosti. Ko je Kristus končno poveličan, more tudi sam od Očeta pošiljati Duha tistim, ki verujejo vanj: podeljuje jim svojo slavo, to je Svetega Duha, ki ga poveličuje … (iz Katekizma katoliške Cerkve, 689 in 690).

   Več o tem na:
   http://www.marija.si/gradivo/kkc/i-sin-in-duh-poslana-skupaj/

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Miro says:

   22. maja, 2021 at 7:01

   PUSTIMO SE PREPOJITI SKRIVNOSTNI BOŽJI SVETLOBI IN TOPLOTI, KI HOČE PREBUDITI V NAS ISKRO NOVEGA ŽIVLJENJA (Anton Strle)

   – Vero, ki naj rodi sadove, je treba tako rekoč utelesiti. Kjer tega ni, tam obstoji sum, da vernost sploh ni pristna in globoka, pa naj bodo besede o “ponotranjenju” še tako lepe.

   – Svetniki so najboljše priče Kristusovega vstajenja, s katerim je v korenini že premagano zlo, pred katerim trepečemo. Svetniki so najbolj verodostojni pričevalci za resničnost evangelija, svetniki so v življenje prevedeni evangelij, čudovito odsevanje samega Kristusovega življenja.

   – Pri molitvi je prvenstveno to, da nam Bog govori. Naša stvar je predvsem v tem, da se damo prepojiti skrivnostni božji svetlobi in toploti, ki hoče prebuditi v nas iskro novega življenja.

   – Kristjani smo božji obdarjenci. Le da je nam podeljeni dar namenjen vsem ljudem in ga nimamo pravice ohranjati le zase, marveč smo ga dolžni po svojih močeh posredovati drugim.

   – Kristjan naj bo odprt tudi za vsakega bližnjega izven svojega življenjskega kroga. Šele tako bo naše božično praznovanje imelo nekaj skupnega z Jezusovim nedoumljivim prihodom v našo nizkost.

   – Veselje, ki ga podarja velika noč, je najčistejše veselje … Jezus ga je ponazoril s tem, da ga je primerjal z veseljem matere po porodu otroka.

   (Anton Strle, izbor misli, Ognjišče

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
10. Miro says:

    21. maja, 2021 at 14:34

    CERKEV BO TOLIKO LUČ SVETA, SOL IN KVAS ZEMLJE, SVETILNIK NA GORI, MATI IN UČITELJICA …, KOLIKOR BODO NJENI PASTIRJI (IN OVCE) NA JEZUSOVO VPRAŠANJE: ALI ME LJUBIŠ, MOGLI ODGOVORITI: GOSPOD, TI VEŠ!

    Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 21,15-19)

    Ko so pojedli, je Jezus rekel Simonu Petru: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš bolj kakor tile?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Hrani moja jagnjeta!« Spet, drugič, mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me ljubiš?« Rekel mu je: »Da, Gospod, ti veš, da te imam rad.« Rekel mu je: »Pasi moje ovce!« Tretjič mu je rekel: »Simon, Janezov sin, ali me imaš rad?« Peter se je užalostil, ker mu je tretjič rekel: »Ali me imaš rad?« in mu je rekel: »Gospod, ti vse veš, ti veš, da te imam rad.« Jezus mu je rekel: »Hrani moje ovce! Resnično, resnično, povem ti: Ko si bil mlad, si se opasoval sam in si hodil, kamor si hotel; ko pa se postaraš, boš raztegnil roke in drug te bo opasal in odvedel, kamor nočeš.« To pa je rekel, da je označil, s kakšno smrtjo bo poveličal Boga. In ko je to rekel, mu je dejal: »Hôdi za menoj!«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Jn+21%2C15-19&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Kratka razlaga:

    Jezus vprašuje Petra, ali ga ima rad. S trikratnim vprašanjem poudarja, kako zelo bo ljubezen potrebna njemu in vsem poznejšim pastirjem Cerkve. Čas bo vanjo vnašal ustrojstvo, imetje, denar, časti, naslove, zakonike in še marsikaj. Vse bo imelo svoje razloge, vse se bo dalo opravičevati in zagovarjati. A bo vse samo toliko vredno, kolikor bo prepojeno z ljubeznijo. Cerkev bo toliko luč sveta, sol in kvas zemlje, svetilnik na gori, Mati in Učiteljica …, kolikor bodo njeni pastirji (in ovce) na Jezusovo vprašanje: ali me ljubiš, mogli odgovoriti: Gospod, ti veš!

    Peter se je užalostil, ker ga je Jezus vprašal v tretje. Dobiti mora odvezo, ker ga je trikrat zatajil. Sicer bi pa zaupanje, ki ga je Jezus izkazal Petru, ko mu je izročil svoje ovce, zaslužilo Petrov vzklik: Jezus, tisočkrat in stotisočkrat te imam rad!

    Kdor je prevzel skrb za Jezusove ovce, ne more in ne sme iti, kamor sam hoče ali kamor ga vleče srce. Raztegniti mora roke in iti, kamor ga vodijo drugi. Če mu bo to kdaj pretežko razumeti in storiti, naj se vpraša, koliko ima Jezusa rad. Se zaveda dragocenosti, ki mu jo je Jezus zaupal?

    Povzeto po: Beseda da besedo, p. Franc Cerar

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

    Odgovori