Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

14.970 Responses to Članki za dušo

  1. Hvala says:

    KAKO JE SATAN STOPIL V EVIN UM PREK SKUŠNJAVE!

    Predstavljajte si, kako sta Adam in Eva v vrtu živela sreč-
    no življenje, dokler ni prišla kača. Evo je vprašala: »Kaj

    je Bog povedal?« In Eva ji je povedala, da je Bog dovolil,
    da smeta jesti vse, razen z enega drevesa, niti dotakniti
    se ga ne smeta. Vendar Bog ni nikoli zapovedal, da se ga
    ne smeta dotikati, ampak je samo naročil in zapovedal,

    naj ne jesta od njega. 1 Mz 2,17: »Le z drevesa spozna-
    nja dobrega in hudega ne jej! Kajti na dan, ko bi jedel z

    njega, boš gotovo umrl.« Ko je Eva popustila majhni laži,
    je dovolila vstop satanu. Tudi mi včasih ne povemo vse
    resnice, kaj prikrivamo ali pa pretiravamo. S tem damo

    satanu priložnost, da nam povzroča težave. Ko je Eva
    slišala, kaj je kača rekla, je nastopila največja satanova
    laž. 1 Mz 3,4: »Kača pa je rekla ženi: ‘Nikakor ne bosta
    umrla!’ V resnici Bog ve, da bi se vama tisti dan, ko bi
    jedla z njega, odprle oči in bi postala kakor Bog, poznala
    bi dobro in hudo.’« Po teh kačinih besedah je satan stopil
    v Evin um prek skušnjave. Satan jezno pravi: Kar je Bog
    rekel, je laž.

    Danes podobno satan prihaja h krščanskim zakoncem in
    pravi: »Ali je Bog naročil, da morata vedno živeti skupaj?
    Ne, lahko se tudi ločita.« In potem satan pravi, da Bog
    noče, da se moški nujno poroči samo z žensko. Zakaj se
    ne bi moški poročil z moškim? V istospolnem zakonu
    bosta oba bolj srečna. In še: zakaj bi se poročila v cerkvi?
    Zakramentalno lahko živita kar tako skupaj. Na takšne
    in podobne načine satan vstopa v naše mišljenje, da

    delujemo proti Božjim zapovedim. Satan ve, kako pre-
    tentati ljudi. Ko je skušnjava vstopila v Evino srce, je ona

    začela ogledovati sadeže na drevesu spoznanja dobrega
    in hudega. In naprej pravi: »Žena je videla, da je drevo
    dobro za jed, mikavno za oči in vredno poželenja, ker
    daje spoznanje. Vzela je torej od njegovega sadu in jedla,
    dala pa je tudi možu, ki je bil z njo, in je jedel.«
    Tako tudi k nam prihaja skušnjavec in nam ponuja
    prepovedane stvari, pričara nam jih kot zelo privlačne.
    Eva je delila od svojega greha tudi z možem in pozabila
    sta na Božjo besedo. Tako satan zaslepi oči in zatemni
    dušo. Takrat ko grešimo, pozabimo na Božje zapovedi in
    hudič nas pripelje v temo. V sedmi vrstici pravi, da sta se
    počutila naga. Izgubila sta milost, zato ta nagota. Pred
    tem sta imela občestvo z Bogom in bila sta srečna v srcih.
    Potem pa se je zgodilo, da je prvič človeška duša v sebi
    občutila revščino. Tudi izgubljeni sin je postal revež, ko
    je odšel od svojega očeta. Izgubil je vse blagoslove, ki mu
    jih je Gospod dal. V tem trenutku bi morala Adam in
    Eva jokati nad svojim grehom in prositi usmiljenja. Toda
    tega nista storila, temveč sta iskala rešitev, kako prikriti
    svojo nagoto. S smokvinimi listi sta si pokrila genitalije.
    Morala bi se ponižati in prositi: »Gospod, grešila sva,
    pomagaj nama rešiti ta problem!« Hudič pa je vztrajal in
    ju prepričal, da sta sama poskusila najti rešitev. Tako tudi
    zakoncem hudič pravi: »Ti kar pojdi, poišči si drugega,
    dokaži ničnost …« Tudi če koga sovražite, vas hudič
    nagovarja, da se ni treba pred nikomer ponižati in prositi
    odpuščanja. Dovolj je, da greš v cerkev in tam daš kakšen
    dar. Ti imaš svoj ego, ohrani ga! Hudič te nagovarja: »Ne
    skrbi, ti kar imej sovraštvo v srcu.«

    POROČILO -Videoseminar p. Jamesa Manjackala
    Sobota, drugi dan seminarja
    Prvi nagovor
    Sobotni dopoldanski del seminarja povzela: Teja Prapotnik.
    ::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Govor Jamesa si lahko preberete v celoti- priloženo

    https://drive.google.com/file/d/1DwYLk7McmqIxHhro05qmr1EzTSkpgm8j/view

  2. Hvala says:

    V reviji PRENOVA -junij 2021 so priloženi in obrazloženi SIMBOLI ZLA. Bodite zelo pozorni na te zadeve, kajti mnogi zapadajo pod vpliv tudi iz nevednosti.

    https://drive.google.com/file/d/1DwYLk7McmqIxHhro05qmr1EzTSkpgm8j/view

  3. Miro says:

    NESKONČNO MODRO BITJE NAJBOLJE VE, KAJ JE DOBRO ZA NAŠO DUŠO (sv. Maksimiljan Kolbe)

    – Če bi le za hipec razpolagali z neskončnim razumom, bi tudi mi ne dopustili nič drugega kot to, kar dopušča Bog; kajti neskončno modro Bitje najbolje ve, kaj je dobro za našo dušo, in kot neskončna Dobrota hoče in dopušča le to, kar je koristno za našo polnejšo srečo v nebesih.

    – Kakšno srečo zahteva človek? Hoče srečo, ki je brezmejna po svoji vsebini, veličini, trajnosti, po vsem. Takšna sreča pa je le Bog, brezmejni vir vse sreče.

    – Vsak se je rodil s sposobnostmi, ki so mu potrebne, da izpolni svojo nalogo. Čim bolj bo izpolnil svojo nalogo, tem bolj bo opravičil svoje poslanstvo, tem večji in svetejši bo nekoč v božjih očeh.

    – Veliko moramo moliti, da bi lahko bolje razumeli pomen besed, ki jih je Brezmadežna izgovorila v uri oznanjenja: »Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!« Naj se zgodi, kar hoče Bog. V teh besedah je zajeta vsa blaženost, toda tudi naša naloga tukaj na zemlji.

    – Genij lahko prinaša človeštvu korist, pogosto pa tudi škodo. Svetnik pa po Jezusovem zgledu hodi okoli in deli dobrote. Kamor koli pride, zaseje resnico in srečo. S svojim zgledom kaže na večno dobroto. Vsakdo ne more biti genij, pot do svetosti pa je odprta vsakomur.

    (sv. Maksimiljan Kolbe, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  4. Hvala says:

    TUKAJ SEM

    NAJVEČJA HVALA, KI JO BOGU LAHKO PONUDIMO JE, DA MU REČEMO-“TUKAJ SEM”

    ‘TUKAJ SEM, JE KLJUČNA BESEDA ŽIVLJENJA.”

    Označuje prehod iz vodoravnega življenja, usmerjenega nase in na lastne potrebe, v navpično življenje, ki se dviguje proti Bogu. ‘Tukaj sem’ je: biti na razpolago Gospodu; je terapija proti sebičnosti; je protistrup za nezadovoljno življenje, ki mu vedno kaj manjka. ‘Tukaj sem’ je zdravilo proti staranju zaradi greha; je terapija, da ostanemo v sebi mladi. ‘Tukaj sem’ je verjeti, da Bog velja več kot moj jaz; je staviti na Gospoda ter biti dojemljivi za njegova presenečenja. Zato mu reči: ‘Tukaj sem’, je največja hvala, ki mu jo lahko ponudimo. Zakaj ne bi takole začeli dneva? Vsako jutro bi bilo lepo reči: ‘Tukaj sem, Gospod, naj se danes izpolni v meni tvoja volja’. Ga bomo rekli med molitvijo Angel Gospodov, lahko pa ga ponovimo že sedaj: ‘Tukaj sem, Gospod, naj se danes izpolni v meni tvoja volja!

    http://arhiv.mirenski-grad.si/tukaj-sem-zgodi-se-mi-po-tvoji-besedi

  5. Miro says:

    ZGODBA O NEZADOVOLJNEM KAMNOSEKU, KI SI JE NAJPREJ ŽELEL, DA BI POSTAL TRGOVEC, NATO VISOK URADNIK, POTEM SONCE, OBLAK, VETER … KJE BOMO NAŠLI SREČO?

    Živel je kamnosek, ki ni bil zadovoljen s svojim življenjem. Ko je šel nekoč mimo hiše bogatega trgovca in je skozi odprta vrata videl številne ugledne bogataše in imenitne ljudi, je zavzdihnil: »Kako pomemben mora biti ta trgovec!« Bil je nevoščljiv in želel je postati trgovec. Potem mu ne bi bilo potreba živeti kot ubog kamnosek.

    Na svoje veliko presenečenje je postal trgovec in živel bolj razkošno ter bil bolj vpliven, kot si je kdaj mislil. Manj bogati od njega so mu zavidali njegovo imetje. Kmalu je mimo privedlo visokega uradnika. Nesli so ga v zaprti nosilnici in spremljali so ga služabniki in vojaki, ki so udarjali na gonge. Vsakdo, še tako bogat človek, se je moral prikloniti temu sprevodu. »Kakšno oblast ima uradnik!« je pomislil. »O, ko bi bil jaz višji uradnik!«

    Postal je uradnik in nosili so ga v zaprti nosilnici. Bil je vroč poletni dan in uradnik se je počutil neudobno v soparni nosilnici. Pogledal je proti soncu. Ponosno je sijalo na nebu in se ni zmenilo za njegovo navzočnost. »Kako mogočno je sonce!« je pomislil. »O, ko bi bil sonce!«

    In postal je sonce. Pekoče je sijal na vse. Toda ogromen črn oblak je priplaval med njega in zemljo in njegova luč ni mogla več sijati na vse, kar je bilo pod njim. »Kako močen je!« si je dejal. »O, ko bi postal oblak!«

    In postal je oblak. A kmalu je začutil, da ga je začela prenašati neka sila. To je bil veter. »Kako je močen!« je pomislil. »O, ko bi bil veter!«

    Tako je postal veter. A že čez trenutek je zadel ob nekaj, česar ni mogel premakniti, pa naj se je še tako zaganjal. Bila je velikanska skala. »Kako mogočna je ta skala!« je pomislil. »O, ko bi bil skala!«

    In postal je skala, močnejša in trdnejša kot vse drugo na zemlji. Ko je tako ponosno stal tam, je zaslišal glas kladiva, ki je zabijal dleto v mogočno skalo, in začutil, da se spreminja. »Kaj bi bilo lahko močnejše od mene, skale?« se je vprašal. Pogledal je na tla in pred sabo zagledal kamnoseka.

    Kje boš našel popolno srečo? Ostani tam, kjer si! (indijski pregovor)

    Bog nas je postavil na mesto, kjer smo. Če ne bi želel, da smo tam, nas tja ne bi postavil. On nam bo dal moč, da bomo tam zmogli vztrajati.

    Povzeto po: Drobne zgodbe za dušo, Božo Rustja

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  6. Miro says:

    JEZUS LJUBI ČLOVEKA TUDI ZARADI SVOJE MATERE MARIJE, ZATO SE V SVOJI GREŠNOSTI TAKO RADI ZATEKAMO K MARIJI (Lojze Kozar)

    – Vse nas je izoblikovalo trpljenje, zato ima vsako trpljenje velik smisel. Bili smo nezaupljivi drug do drugega, ker se nismo poznali. Taki smo včasih tudi do Boga; premalo ga poznamo, zato imamo o njem napačno podobo.

    – Božje odločitve bomo razumeli šele v onstranstvu. Zaupati moramo Bogu tudi tedaj, ko njegovih odločitev ne razumemo, hoditi za njim tudi takrat, ko so njegove poti strme, polne bridkosti in do kraja nerazumljive. Vse izvira in vse se vrača k istemu osnovnemu spoznanju: Bog je ljubezen, zato nam ne more hoteti nič resnično hudega.

    – Čim več let sem na svetu, bolj se mi zdi, da imamo reveži boljše, občutljivejše srce kakor bogati in mogočni. Če je to res, potem smo kljub vsemu mi srečnejši od onih.

    – Božje kraljestvo je že tukaj na zemlji. To je področje, kjer vlada Bog, to je pravičnost, ki se med ljudmi utrjuje in jih med seboj povezuje.

    – Resnična ljubezen pravi: natanko te poznam in vem, v čem si negotov in prav v tistem te hočem podpirati, zato sem ti blizu.

    – Jezus ljubi človeka tudi zaradi svoje Matere Marije, zato se v svoji grešnosti tako radi zatekamo k Mariji.

    – Nisem še vedel, da lepo in z veseljem sprejeti pomeni včasih prav toliko kakor darovati.

    (Lojze Kozar, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  7. Miro says:

    OB MOLITVAH HINAVCEV IN POGANOV JEZUS RAZKRIVA, DA JE PRAVA MOLITEV: »OČE NAŠ« – KAKŠNA JE MOJA MOLITEV, KDAJ MOLIM, KAJ ŽELIM, KO MOLIM?

    »Pri molitvi pa ne blebetajte kakor pogani; mislijo namreč, da bodo uslišani, če bodo veliko govorili. Ne postanite jim podobni, saj vaš Oče ve, česa potrebujete, preden ga prosite. Vi torej molíte takóle: Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Zgôdi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh; in odpústi nam naše dolge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom; in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+6%2C7-15&id13=1&pos=0&set=2&l=sl

    Ob molitvah hinavcev in poganov Jezus razkriva, da je prava molitev: »Oče naš«. Molivec se obrača k Bogu, ljubečemu Očetu in mu izrazi sinovsko vdanost. Oče pozna moje potrebe in usliši zaupno molitev. Kakšna je moja molitev, kdaj molim, kaj želim, ko molim? Gospod, nauči me moliti, kakor si ti molil. Naj kot ljubljeni sin odkrivam, kaj je Očetova volja, in to uresničim. (Luč Besede rodi življenje, Primož Krečič)

    Oče naš …
    Zdrava Marija …
    Slava Očetu …

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  8. Miro says:

    KDOR MOLI S SRCEM, NE MISLI NA BESEDE, KI JIH IZGOVARJA, AMPAK NA BOGA, S KATERIM SE POGOVARJA (sv. Frančišek Saleški)

    – Bližnjega dolžimo rahlih spodrsljajev, sebi pa spregledujemo hude napake. Prodajati hočemo zelo drago in kupovati karseda poceni.

    – Pobožnost je pozimi kot ogenj in poleti kot rosa … Veselje in žalost sprejema skoraj vedno z enakim srcem in nas napolnjuje s čudovito milino.

    – Božja ljubezen je vedno veliko večja, kakor more biti velika naša bolečina.

    – Kdor moli s srcem, ne misli na besede, ki jih izgovarja, ampak na Boga, s katerim se pogovarja.

    – Hvala je nečimrna, če si jo pripisujemo glede tega, kar ni v nas ali kar je sicer v nas, pa ni naše, ali kar je v nas in naše, pa ni vredno, da bi se kdo zaradi tega hvalil.

    – Delaj kakor otročički, ki se z eno roko drže svojega očeta, z drugo pa nabirajo jagode ob ograji. Tudi ti zbiraj in oskrbuj z eno roko dobrine tega sveta, toda z drugo se vedno krepko drži svojega nebeškega Očeta.

    – Ali ni mar krivično in nespametno, bližnjega zavoljo malenkosti obsojati, sebe pa v važnih zadevah opravičevati?

    – Če nas pobožnost dela prikupne, bomo napravili pobožnost prikupno.

    (sv. Frančišek Saleški, izbor misli, Ognjišče)

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  9. Hvala says:

    SAD SVETEGA DUHA JE TUDI SAMOOBVLADANJE, KI POMENI, DA SE UKLONIMO BOŽJI VOLJI IN V DUHU PREJMEMO MOČ ZA NADZOR SVOJIH ČLOVEŠKIH VZGIBOV. To ni uničevanje človeške narave, ampak vladanje sebi, da nam čustvene in nagonske sile služijo in ne škodijo. Za to pa je potreben neprestan duhovni napor in zvestoba. Tako morejo sadovi dozoreti v lepo umetnino življenja.

    https://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/59-21-Uvodnik-1?OpenDocument&Click=

  10. Miro says:

    PAPEŽ SKLENIL CIKEL KATEHEZ O MOLITVI: JEZUS MOLI ZA NAS

    Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o Jezusovi velikonočni molitvi za nas in tako sklenil cikel katehez o molitvi, ki ga je začel 6. maja 2020. Spomnil je, da se je Jezus v najtežjih trenutkih svojega zemeljskega življenja z molitvijo obračal na Boga in ga klical »Oče«. Poudaril je, da je Jezus na križu molil za vsakega med nami, ter povabil, naj pogumno in z upanjem čutimo Jezusovo molitev za nas.

    Več o tem na:
    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2021-06/papez-sklenil-cikel-katehez-o-molitvi-jezus-moli-za-nas.html

    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

Dodaj odgovor za Miro Prekliči odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja