Članki za dušo

Tu se dodaja članke, ki so povzeti po drugih internetnih straneh. Prosim, da se navedejo viri kje je bilo povzeto.

This entry was posted in Domov. Bookmark the permalink.

2.303 Responses to Članki za dušo

  1. Miro says:

    V SVOJI LOVSKI STRASTI IN JEZI JE POVZROČIL VELIKO ŠKODO, NATO PA JO POVRNIL IN SE SPOKORIL!

    Sveti Konrad iz Piacenze, puščavnik, ki danes goduje, je govoril resnico in ni poznal zlobe: neoporečno in pošteno je hodil za Bogom in mnoge odvrnil od hudega. Tudi mi naj bi vedno živeli neoporečno. Priznajmo pa, da včasih naredimo tudi kaj narobe. Obenem vse, kar smo dobrega opustili ali slabega storili, obžalujmo, da bomo svete skrivnosti vredno obhajali.
    (odlomek iz knjige: Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/blazeni-konrad-iz-piacenze-spokornik

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!
    Sv. Konrad, prosi za nas!

  2. Miro says:

    SLAVILNA MOLITEV JE PO SPLOŠNEM MNENJU BIBLICISTOV PRVA MOLITEV SVETEGA PISMA, PRED ZAHVALNO IN PROSILNO!

    Kot je poudarjeno na priloženi spletni strani, Gospoda slavimo z vsem svojim bitjem, ker smo celovita bitja in ker tako naroča Sveto pismo. Sveti Avguštin, ki je še posebej spodbujal dvigovanje rok, pravi, da so nebesa eno samo ljubezensko slavljenje Boga, da pa se moramo na to pripravljati in »vaditi« že na zemlji, saj je slavilna molitev predokus nebes (Razlaga psalmov 148,1).

    http://prenova.rkc.si/index.php/kkp-duhovni-tok/slavljenje

    BOŽJA BESEDA (Psalm 148):

    Aleluja!
    Hvalite GOSPODA z nebes,
    hvalite ga na višavah!
    Hvalite ga, vsi njegovi angeli,
    hvalite ga, vse njegove vojske!
    Hvalita ga, sonce in luna,
    hvalite ga, vse svetle zvezde!
    Hvalite ga, nebes nebesa,
    ve vode, ki ste nad nebom!
    Naj hvalijo ime GOSPODOVO,
    zakaj on je ukazal, in bili so ustvarjeni.
    Postavil jih je za vselej, na veke,
    dal je zakon, ki ne preide.

    Hvalite GOSPODA z zemlje,
    morske pošasti in vse globine;
    ogenj in toča, sneg in megla,
    viharni veter, ki izpolnjuje njegovo besedo;
    gore in vsi griči,
    sadno drevje in vse cedre;
    zveri in vsa živina,
    laznina in krilate ptice;
    kralji zemlje in vsa ljudstva,
    knezi in vsi vladarji na zemlji;
    mladeniči in mladenke,
    starčki in dečki!

    Naj hvalijo ime GOSPODOVO,
    zakaj le njegovo ime je vzvišeno,
    njegovo veličastvo je nad zemljo in nebom.
    Vzdignil je rog svojemu ljudstvu,
    hvalnico za vse njegove zveste,
    za Izraelove sinove, za ljudstvo, ki mu je blizu.
    Aleluja!

    Slavimo Gospoda in se mu zahvaljujmo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božje besede! Prisrčno se Ti zahvaljujemo, ker Tvoja beseda neskončno presega vso nemoč naših bornih človeških besed in nam prinaša celovito odrešenje v moči Svetega Duha!

    Božje usmiljenje, ti veselje in radost vseh svetih, zaupamo vate!

  3. Janez says:

    Pet koristnih nasvetov kristjanom proti žalosti in čustveni praznini, da bomo bolj vedri in dobri ljudje
    Čustvena praznina je občutje, ki ga ne moremo premagati z nakupovanjem vedno novih stvari ali z najrazličnejšimi potovanji; z njo se lahko soočimo le tako, da se obrnemo vase ter se spopademo s trenutnim stanjem svojega razuma in srca. Molimo in prosimo Boga za navdih in vodstvo, da ne bomo žalostni in depresivni ter brez vedrine in upanja.

    1) Prepoznajte negativne misli
    Podobno kot vsakdanje preverjanje elektronske pošte in brisanje sporočil, ki nas ne zanimajo, je priporočljivo, da bi se navadili tudi preverjanja svojih misli. Ob temeljitem preverjanju bomo ugotovili, ali nam naše misli ‒ in občutja, ki jih vzbujajo ‒ koristijo ali škodujejo. Pomembno je ne le prepoznati in zavračati negativne misli; naučiti se moramo tudi nekaterih strategij, da bi se jim lahko izognili. Na primer: ne smemo prehitro sklepati o tem, kaj si mislijo in kaj bodo storili drugi ljudje, dokler nimamo dovolj potrebnih informacij; v nasprotnem primeru tvegamo, da jih bomo brez vzroka obsojali, sami pa bomo prizadeti ali užaljeni. Tudi če ugotovimo, da nas je nekdo resnično užalil, moramo ohraniti uravnotežen pogled in se ne odzvati neprimerno trenutnemu položaju. Druga past, v katero lahko zapademo, je pretirano posploševanje. Če imamo z nekim človekom slabo izkušnjo, ne smemo domnevati, da je to edina plat dogodkov in da bo odslej vedno tako. Če se uspemo izogniti nekaterim miselnim pastem, nam bo to v pomoč, da bomo razumneje razmišljali in ostali z nogami trdno na tleh, in na ta način bomo lažje našli praktične rešitve za kakršnekoli težave.

    2) Naučite se zastavljati vprašanja
    Morda nenavadna in neprijetna občutja, ki jih doživljamo ob čustveni praznini, sama po sebi niti niso najpomembnejša, dosti pomembneje je, kaj pomenijo; običajno predstavljajo “alarm”. Namesto da bi se pogreznili v praznino, si moramo zastaviti ustrezna vprašanja, da bomo ugotovili, kaj je ta občutja povzročilo in kako lahko stanje izboljšamo. V današnjem svetu se pogosto izogibamo tišini; to sploh ni težko, saj smo nenehno obkroženi s hrupom, glasbo, podobami ipd., kamorkoli gremo. Posledično premalo premišljujemo ali se sprašujemo o tem, kaj počnemo in kako se počutimo. Živimo povsem samodejno in se pozabimo vprašati, kako bi lahko mi sami ali pa ljudje okoli nas postali srečnejši. Biti srečen pomeni, da se vsak dan osredinimo na pomembne stvari, to pa od nas zahteva čas za razmislek, vprašati se moramo, ali zares počnemo to, kar se nam zdi najpomembneje.

    3) Uživajte življenje
    Pomembno je, da si vzamemo čas in uživamo v vsakdanjih stvareh: prijateljih in družini, lepoti sveta okoli nas, stvareh, ki jih radi počnemo. To nam bo na obraz narisalo nasmešek, izboljšalo naše duševno zdravje in splošno počutje. V veliko pomoč nam je lahko, če si sestavimo seznam stvari, ki jih moramo opraviti, nato pa opredelimo, kaj je nujno in pomembno. Na ta način bomo uvideli, kaj je nepotrebno in nam je v napoto pri stvareh, ki so resnično pomembne; morda bomo tudi lažje ugotovili, katere pomembne stvari nehote zanemarjamo.

    4) Okrepite svojo samozavest
    Samozavest je neke vrste imunski sistem našega čustvenega življenja. Ob pomanjkanju samozavesti smo bolj dovzetni za žalost in malodušje, morda celo razmišljamo, da si ne zaslužimo sreče. Zdrava samozavest pa nam bo v pomoč, da se bomo lažje soočili z vsakdanjimi izzivi. Če želimo okrepiti svojo samozavest, moramo sami sebe bolje spoznati. Tistega, česar ne poznamo, ne moremo ljubiti. Če se bomo bolje spoznali, bomo prepoznali svoje vrline in šibke točke in se sprejeli takšne, kakršni smo. Če bomo do sebe iskreni in objektivni in bomo sami sebe sprejeli, bomo lažje ugotovili, na kakšen način nam naše kreposti in vrline lahko pomagajo pri osebni rasti, da se bomo kot osebe okrepili in izboljšali. V življenju se nikoli ne moremo povsem izogniti nesreči in negativnim občutkom, toda če smo trdno zasidrani v stvarnosti, če iskreno premišljujemo o tem, kdo smo, o dobrih stvareh, ki nas obdajajo, o tem, kaj je resnično pomembno, nas težavni trenutki in občutenje čustvene praznine ne bodo premagali.

    5) Molite Boga za svoje nasprotnike in druge ljudi tako, da bodo vse negativne vibracije in težnje, problemi in težave prešle ali celo izginile. Naj se skrbi in težave razkadijo. Pomagali boste drugim in sebi. Ne boste več magnet raznih negativnih silnic in tokov. Prinašali boste več veselja, vedrine in pozitivne energije ter upanja in topline med ljudi, ki to rabijo. Naj nas Vodi Božja Milost in Dobrota, Kristjani imamo pravico do optimizma, Upanja in veselja, saj imamo Odrešenika in Evangelij, ki je Veselo Oznanilo za vse Ljudi.

    Pax et Bonum

    Dopolnitev prispevka na medmrežjue Aleteia

  4. Janez says:

    MOLITEV K PREDRAGOCENI JEZUSOVI KRVI
    V zavesti svoje ničnosti in Tvojega usmiljenja, predobri Zveličar, poklekam pred Tvoje svete noge. Zahvaljujem se Ti za toliko milosti, ki si jih izkazal meni, nehvaležni stvari. Posebno se Ti zahvaljujem, da si me s svojo predragoceno krvjo rešil izpod uničujoče moči zlega duha. Vpričo moje nebeške matere Marije, mojega angela varuha, mojega nebeškega zavetnika in vsega nebeškega dvora se Ti posvečujem, preljubi Jezus, in izročam z vsem srcem Tebi, ki si s svojo predragoceno krvjo odrešil svet greha, smrti in pogubljenja.
    Obljubljam Ti, da bom s Tvojo milostno pomočjo po svojih močeh širil češčenje Tvoje predragocene krvi, ki je cena našega odrešenja. Iz srca želim, da bi jo vsi častili in vedno bolj spoštovali. Tako bom skušal popraviti, kar sem s svojo nezvestobo zagrešil v premajhni ljubezni do Tebe, in zadoščevati za toliko omadeževanja, ki ga ljudje kažemo do predragocene krvi, ki za mnoge ne pomeni nobene vrednote.
    Žal mi je za vse grehe, za vso mlačnost in za vse žalitve, s katerimi sem Te, Jezusova kri, sramotil in omalovaževal. Kako vse drugače so Te spoštovali Devica Marija, Tvoji apostoli in vsi drugi služabniki. Ne oziraj se več na nezvestobo in mlačnost, naj prevlada Tvoje usmiljenje! Kristusova kri, ti si moč spoznavalcev, ti si srčnost mučencev, upanje spokornim, uteha umirajočim. Nebeški Zveličar, s svojo krvjo si nas odrešil, daj, da jo bom jaz in vsi ljudje vedno bolj cenili, se z njeno pomočjo varovali vsega hudega in po tem zemeljskem življenju dosegli večno srečo pri Tebi.
    Amen

    Molitev skupnosti krtščanskega življenja

    O, SVETI DUH PROSIMO,
    presvetli naše srce, naš um in razum, da bi razumeli dogodke, ki se bodo zgrnili nad nas.
    Daj, da bomo živeli z globoko vero v Boga in da nas ne bi zapustila luč Jezusovega Srca.
    Daj, da bomo z močnim upanjem pregnali strah, ki bo najedal vse okrog nas.
    Očisti naše telo, um in srce, da v presveto jedro ne bi vstopilo zlo, ki bi uničilo vse, česar bi se dotaknilo.
    Prosimo Te iz vsega srca, da virus zla, ki bo moril in dušil, obide nas in vse tiste, za katere molimo in Te prosimo.
    Amen.

    SVETI DUH, TI SI LUČ NAŠEGA ŽIVLJENJA
    Sveti Duh, Ti si luč našega življenja. Ti hočeš vse narediti novo v naši sredi. Pridi in uniči vse, kar se zoperstavlja Tvojemu delovanju v naši skupnosti. Uniči predsodke, zavist, obrekovanja na različnih ravneh, iskanja moči in prevlade ter vso zlaganost, ki smo ji povsod priča. Ustvari v nas čisto srce in razsvetljen razum, da bomo lahko spoznali to, kar Ti želiš; in bomo pripravljeni hoditi po poti, ki si nam jo Ti pokazal. Pridi in nam pomagaj, da bomo vse naredili, kar je prav v Božjih Očeh.
    Amen.

    Molitev skupnosti krščanskega življenja.

    Božje Usmiljenje, Božja Ljubezen, Božja Modrost , Božja Previdnost Vate zaupamo. Gospod Vodi nas, da bomo spolnjevali Božjo Voljo. Ne zapusti nas Gospod temveč pridi in ostani pri nas in v nas. Blagoslovi naše prošnje in molitve ter vse, kar bomo delali, da bo v dobro nas in za naše bližnje ljudi dobre volje. Amen. Janez

  5. Miro says:

    OB OLTARJU NAJDEMO TO, KAR NAS DUHOVNO NASITI IN NAS ODŽEJA DANES IN ZA VEČNOST!

    Kot poudarja papež Frančišek, nam je kruh življenja, zakrament Kristusovega telesa in krvi, zastonj podarjen pri evharistični gostiji. »Ob oltarju najdemo to, kar nas duhovno nasiti in nas odžeja danes in za večnost. Vsakokrat ko se udeležimo svete maše, smo v določenem smislu v naprej deležni nebes na zemlji, kajti iz evharistične hrane, Jezusovega telesa in krvi, se učimo, kaj je večno življenje. Je živeti za Gospoda. ‘Tisti, ki mene jé, bo živel po meni,’ pravi Gospod (glej Jn 16,57). Evharistija nas oblikuje, da ne bi živeli samo zase, ampak za Gospoda in za brate. Sreča in večnost življenja sta odvisni od naše sposobnosti, da evangeljsko ljubezen, ki jo prejmemo v evharistiji, naredimo rodovitno« (papež Frančišek v nagovoru vernikom).

    Poglobimo se tudi v naslednje duhovno bogate misli o Evharistiji, ki jih je v knjigi Kruh, ki daje življenje, zbral Wilhelm Mühs:

    – Telo človeka, ki sprejema Gospodovo telo,
    je posvečeno.
    (Edith Stein)

    – Evharistija je protistrup, ki nas osvobaja
    vsakodnevnih krivd in nas varuje
    pred smrtnimi grehi.
    (Tridentinski koncil)

    – Če si kristjani ne prizadevajo za spravo
    ljudi z Bogom in med seboj in če si ne
    prizadevajo za telesno in duhovno hrano
    ljudi, potisnjenih na obrobje, evharistija za
    mnoge izgublja svoj značaj, ne samo
    družbenega, ampak tudi verskega.
    (Philip J. Rosato)

    – Kolikorkrat jeste ta kruh
    in pijete iz keliha,
    oznanjate Gospodovo smrt,
    dokler ne pride.
    (Prvo pismo Korinčanom)

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neomejeno v zakramentu krsta in pokore, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  6. Janez says:

    Jezus je dejal: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Janez 14,6).

    Predajte se torej Jezusu. Sledite njemu, ki je Pot. Čakajte nanj, da vam razodene resnico. Dovolite mu, da vas oživi z življenjem.
    Predanje je sredstvo, ki ga Bog uporablja, da nam razodene svoje skrivnosti.
    Nositi znamenja ran Jezusa Kristusa je mnogo več kot samo premišljevati o njih. Pavel je rekel: »Jaz namreč nosim Jezusova znamenja na svojem telesu« (Pismo Galačanom 6,17). Ne pravi, da samo razmišlja o njih, pravi, da jih nosi.
    Ko se predate Jezusu, vam bo on razodel te rane. Nimate druge izbire, kot da greste za njim. Družite se z njim. Potopite se v ničnost pred njim. Nepristransko sprejmite vse Njegove darove, naj bodo sladki ali grenki. Nič naj ne ovira vašega napredovanja na poti, niti en sam trenutek.
    Bog bo morda kdaj nekatere izmed vas vodil tudi več let, da vam razodene radost ene same skrivnosti. Potem hodite v luči, ki vam jo je dal.
    Toda če Bog želi to razsvetljenje umakniti od vas, bodite prav tako pripravljeni, da ga predate nazaj njemu.
    Vem, da se nekateri morda počutite nezmožni že premišlje-vanja skrivnosti, ki vam jih Bog razodene v svoji Besedi. Toda ne bojte se stopiti v vse, kar ima Bog za vas.
    Če iskreno ljubite Boga, boste ljubili vse, kar je njegovo. Amen.

    Madame Gurion kako doživljati Boga v Molitvi?!

  7. Janez says:

    PUSTITE BOŽJE OTROKE K MENI, DA JIH OKREPČAM IN ODREŠIM
    ≫Ti, otrok moj, ki me bereš ali me poslušaš, ki sem te obiskal na Zemlji in naredil, da je vate vstopil moj Dih, tebi povem: Sledi znamenjem moje Krvi, ki sem jih pustil zate kot spomin. Če te mimoidoči ustavi in vpraša, mu povej, da si moj učenec in da sem jaz tvoj Učitelj ter da pričuješ za Kristusa, križanega in vstalega. Če te bo ustavil trgovec, se varuj njegove neiskrenosti. Varuj se, da ne zamenjaš križa, ki sem ti ga dal jaz, za pokvarjeno modrost. Molči in še bolj goreče objemi tram na svojih ramah in hodi po sledeh moje Krvi, ki te bodo vodile k meni. Če bi te odpeljali na sodišče, ne skrivaj svojega obraza pred žalitvami in udarci. Ponudi jim tudi svoj hrbet, da te bodo spoznali tudi po ranah. Naj bodo popoln posnetek mojih ran, ker ti jih bodo zadali prav tisti, ki so udarjali mene, tvojega Odrešenika in Učitelja, ko sem bil med vami na Zemlji. Potem se bo na nebu pojavilo znamenje Sina Človekovega. V temi se bo pojavila velika Luč, ker te nameravam Jaz, Sveti, rešiti zaradi svojega imena.≪

    ≫Pridi, otrok, ti, ki me poslušaš ali bereš. V tem pričevanju sem ti znova pokazal svojo Ljubezen. Ne govori, da sem predaleč, da bi te lahko ljubil, ker so prav v tem trenutku moje Oči na tebi in te gledajo s posebno nežnostjo in ljubeznijo, ki je ne boš mogel nikoli popolnoma razumeti. Če bi se moral vrniti samo zaradi tebe, da bi te odrešil, bi brez najmanjšega oklevanja prišel in samo zaradi tebe znova pretrpel vse bolečine! Ali mi verjameš, da nihče nima večje ljubezni kot tisti, ki da svoje življenje za svoje prijatelje?
    To ti govorim, da bi lahko našel mir v mojem Presvetem Srcu,
    resnično življenje in ljubezen v meni in bi se odpočil v meni, svojem Bogu.
    Otrok moj, vem, da si šibek, toda tvoja šibkost privlači mojo Vsemogočnost.
    Ali razumeš, kaj ti govorim? Pravim ti, mir s teboj!
    Jaz sem Žrtev Ljubezni, ki ti govori.
    Jaz sem tisti, ki ti daje to pričevanje Ljubezni, da te spomnim na svojo Ljubezen.
    Vpij me vase Otrok in dovoli, da te prevzamem. Začuti, kako moje Srce koprni po povračilu ljubezni!
    Ne upiraj se mi. Pridi k meni tak, kot si, pij iz mojega Srca in še bolj boš žejen.
    Oh, tako veliko Otrok vas je zablodilo od Resnice in se opotekate sem ter tja.
    Resnica je LJUBEZEN. Jaz sem Resnica. Bodite priče za Resnico.
    Sprejmite Svetega Duha Resnice in Svetega Duha Milosti.
    Vse vas blagoslavljam in puščam dih svoje Ljubezni na vaših čelih.
    Bodite eno pod mojim Svetim Imenom.≪

    Medmrežje Resnično življenje v Bogu. Že objavljeno.

  8. Janez says:

    KAJ JE BISTVO BOŽJE MILOSTI ZA KRISTJANE? dr Deddo WKG Schweiz
    Včasih me skrbi prihajajo v ušesa, mi pa bi v ospredje postavili preveč milosti. Kot priporočeni korektiv trdimo, da bi lahko kot protiutež doktrini milosti upoštevali tiste poslušnosti, pravičnosti in drugih dolžnosti, ki jih omenjamo v Svetem pismu, zlasti v Novi zavezi. Kdor se boji “preveč odobrene milosti”, ima legitimne skrbi. Na žalost nekateri učijo, da je nepomembno, kako živimo, ko smo rešeni po milosti in ne po delih. Zanje je milost sinonim za vedenje brez obveznosti, pravil ali vzorcev pričakovanj. Za njih Milost pomeni, da je vse sprejemljivo, saj je vse vnaprej odpuščeno. V skladu s tem zmotnim prepričanjem je milost brezplačna vstopnica – v določeni meri gre za popolno pooblastilo, da človek stori, kar hoče.

    Antinomizem je življenje v Cerkvi brez pravil in zakonov
    Antinomizem je življenjska oblika, ki širi življenje brez zakonov ali pravil. V zgodovini cerkve je bil ta problem predmet svetih spisov in pridiganja. Dietrich Bonhoeffer, mučenik nacističnega režima, je v svoji knjigi Nachfolge govoril v tem kontekstu “poceni milosti”. V Novi zavezi je antinomizem naslovljen. Pavel je v svojem odgovoru na obtožbo odgovoril, da njegov poudarek na milosti spodbuja ljudi, da “vztrajajo pri grehu, da bi milost postala močnejša” (Rim 6,1). Odgovor apostola je bil kratek in izrecen: “To je daleč!” (V.2). Nekaj stavkov kasneje ponovi obtožbo proti njemu in odgovori: »Kaj zdaj? Ali grešimo, ker nismo pod zakonom, ampak pod milostjo? To je daleč! “(V.15). Odgovor apostola Pavla na obtožbo antinomizma je bil jasen. Kdor trdi, da milost pomeni, da je vse dovoljeno, ker je pokrit z vero, je narobe. Toda zakaj? Kaj je šlo narobe? Ali je problem res “preveč milost”? In ali je njegova rešitev dejansko izravnala to zelo veliko usmiljenje s katero koli protiutežjo?

    Kateri je pravi problem?
    Pravi problem je verjeti, da milost pomeni, da Bog naredi izjemo v smislu spoštovanja pravila, ukaza ali obveznosti. Če bi Milost Božja dejansko vključevala izjeme za pravila, potem bi s tako veliko milostjo bilo toliko izjem. In če nekdo pravi Božja milost, potem lahko pričakujemo, da bo imel izjemo za vse naše dolžnosti ali odgovornosti. Več milosti, več izjeme v smislu poslušnosti. In manj milosti, manj izjeme, le malo malega dogovora. Takšna shema morda najbolje opisuje, kaj je človekova milost sposobna v najboljšem primeru. Toda ne pozabimo, da ta pristop meri milost v poslušnosti. Šteje jih tako drug proti drugemu, pri čemer pride do stalnega vračanja in gnezdenja, v katerem nikoli ne pride mir, ker sta oba v konfliktu drug z drugim. Obe strani uničujeta uspešnost drug drugega. Na srečo pa takšna shema ne odraža milosti, ki jo je izvajal Bog. Resnica o milosti nas osvobodi te lažne dileme.

    Božja milost osebno
    Kako Biblija določa milost? “Sam Jezus Kristus stoji za Božjo milost do nas”. Pavlov blagoslov na koncu 2. pogl. Korinčanom se nanašajo na “milost našega Gospoda Jezusa Kristusa”. Bog nam podarja milost po svoji volji v obliki njegovega inkarniranega Sina, ki nam milostno sporoča Božjo ljubezen in nas spravlja z Vsemogočnim. To, kar nam je naredil Jezus, nam razodeva naravo in značaj Očeta in Svetega Duha. Sveto pismo nam razodeva, da je Jezus zvest odtis Božjega bistva (Heb. 1,3). Pravi: “On je podoba nevidnega Boga” in “Bogu je bilo všeč, da v njem prebiva vsa polnost” (Kol. 1,15, 19). Kdor ga vidi, vidi Očeta in ko ga spoznamo, bomo spoznali tudi Očeta (Jan 14,9, 7). Jezus pojasni, da zgolj počne “to, kar vidi, da Oče dela” (Jan 5,19). Pusti nam vedeti, da samo on pozna Očeta in samo On ga razkrije (Mt 11,27). Janez nam pove, da je ta Božja beseda, ki je obstajala od začetka z Bogom, prevzela človeško obliko in nam pokazala “slavo kot edinorojenega Sina Očeta,” polnega milosti in resnice “. Medtem ko je “zakon dal Mojzes; [je] postal milost in resnica […] po Jezusu Kristusu. “Resnično,” njegove polnosti smo vsi usmiljeni za usmiljenje. “In njegov Sin, ki iz večnih časov prebiva v Božjem srcu.” nam je to razglasil (Jan 1,14-18). Jezus uteleša Božjo milost do nas – in v besedah in dejanjih razodeva, da je sam Bog poln milosti. Sam je milost. Daje nam ga iz svojega bitja – istega, s katerim se srečujemo v Jezusu. Ne daruje nam niti od odvisnosti od nas niti zaradi kakršne koli obveznosti do nas, da bi nam naredil kakšno dobro. Bog daje milost zaradi svoje velikodušnosti, to je, da nam jo svobodno daje v Jezusu Kristusu. Pavel imenuje milost velikodušnega Božjega darila v svojem pismu Rimljanom (5,15-17; 6,23). V svojem pismu Efežanom je v nepozabnih besedah razglasil: “Po milosti ste bili rešeni po veri, ne pa od vas; to je Božje darilo, ne iz del, da se nihče ne bi smel hvaliti” (Ef 2,8-9). Vse, kar nam je dal Bog, nam je velikodušno dal iz prijaznosti, iz globoke želje, da bi delal dobro vsakemu manj, drugačnemu od njega. Njegovo dejanje milosti izvira iz njegove dobrohotne, velikodušne narave. Ne preneha nam dopuščati, da bi svobodno delili njegovo dobroto, tudi če se srečuje z odpornostjo, uporom in neposlušnostjo pri delu svojega ustvarjanja. Odziva se na greh na našo lastno svobodno voljo, odpuščanje in spravo, ki ga prejmemo na podlagi odkupne žrtve njegovega Sina. Bog, ki je svetloba in v katerem ni teme, se nam svobodno daje v svojem Sinu po samem Duhu Svetu, da bi nam dali življenje v vsej njegovi polnosti (1 Jan 1,5, Jan 10,10).
    Ali je bil Bog vedno usmiljen?
    Žal je bilo pogosto navedeno, da je Bog prvotno (pred padcem) obljubil, da bo podaril svojo dobroto (Adamu in Evi in kasneje Izraelu) šele, ko bo njegova stvaritvena kreacija v svertu izpolnila določene pogoje in izpolnila obveznosti, ki ji jih je naložil. Če tega ne bi storila, tudi ona ne bi bila zelo prijazna do nje. Tako ji ne bi dal odpuščanja in večnega življenja. Glede na ta napačen pogled, je Bog v pogodbi “če … potem …” odnos z njegovim ustvarjanjem. Ta pogodba potem vključuje pogoje ali obveznosti (pravila ali zakone), ki jih mora človeštvo spoštovati, da bi lahko prejelo tisto, kar Bog zatrjuje. Po tem mnenju je prva prednostna naloga Vsemogočnega, da spoštuje pravila, ki jih je določil. Če tega ne storimo pravičnega, mu ne bo všeč. Še huje, dal nam bo, kar ni dobro, kar ne vodi v življenje, ampak v smrt; zdaj in za vedno. Ta napačen pogled vidi zakon kot najpomembnejši atribut božjega bitja in tako kot najpomembnejši vidik njegovega odnosa do njegovega stvarjenja. Ta Bog je v bistvu pogodbeni bog, ki stoji v razmerju, ki temelji na zakonih in pogojih z njegovim ustvarjanjem. Ta odnos vodi po načelu “gospodar in suženj”. Glede na to stališče je Božja velikodušnost, kolikor je njegova dobrota in blagoslov, vključno s odpuščanjem, daleč od bistva te Božje podobe, ki jo širi. Načeloma Bog ne podpira čiste volje ali čistega legalizma. To postane še posebej jasno, ko pogledamo Jezusa, ki nam pokaže Očeta in pošlje Svetega Duha. To postane jasno, ko od Jezusa slišimo o njegovem večnem odnosu z njegovim Očetom in Svetim Duhom. Spozna nam, da sta njegova narava in značaj identični Očetu. Odnos oče-sin ni označen s pravili, obveznostmi ali izpolnjevanjem pogojev za pridobitev koristi na ta način. Oče in sin nista v pravnem razmerju. Med seboj niste sklenili pogodbe, v skladu s katerimi je neizpolnjevanje ene strani enako upravičeno do neizpolnitve. Zamisel o pogodbenem, pravno utemeljenem odnosu med očetom in sinom je absurdna. Resnica, ki nam jo je Jezus razodel, je, da je njihov odnos zaznamovan s sveto ljubeznijo, zvestobo, samozavestjo in medsebojnim poveličevanjem. Jezusova molitev, kot jo beremo v poglavju 17. Janezovega evangelija, jasno kaže, da je ta trojeden odnos osnova in vir Božjega delovanja v vsakem pogledu; kajti vedno deluje po sebi, ker je zvest. S pozornim proučevanjem Svetega pisma postaja jasno, da Božji odnos do njegovega stvarjenja, tudi po padcu z Izraelom, ni pogodbeno vezan: ni zgrajen na pogojih, ki jih je treba upoštevati. Pomembno je, da se zavedamo, da Božji odnos z Izraelom ni bil temeljno na zakonu, ne pa na pogodbi, če bi takrat veljal. Paul se je tega tudi zavedal. Vsemogočni odnos z Izraelom se je začel z zavezo, obljubo. Mojzesov zakon (Tora) je začel veljati 430 let po uvedbi zaveze. Z mislijo na časovno obdobje je malo verjetno, da bo zakon osnova za Božji odnos z Izraelom. Kot del zaveze Boga svobodno in z vso svojo dobroto je priznal Izraelu. In kot se boste spomnili, to ni imelo nič s tem, kar je sam Izrael lahko ponudil Bogu (5, Mo 7,6-8). Ne pozabimo, da Abraham ni poznal Boga, ko ga je obljubil, da ga bo blagoslovil in ga blagoslovil vsem ljudem (1, Mo 12,2-3). Zaveza je obljuba: svobodno je izbrana in podeljena. “Sprejel vas bom k svojemu ljudstvu in bo vaš Bog,” je rekel Vsemogočni Izrael (2, Mo 6,7). Božji blagoslov je bil enostranski, prišel je sam z njegove strani. V zavezo je vstopil kot izraz svoje narave, svojega značaja in narave. Njegovo zaprtje z Izraelom je bilo dejanje milosti – da, milosti! Če pogledamo ponovno na prva poglavja v Postanku, postane jasno, da se Bog ne povezuje z njegovim ustvarjanjem v skladu s pogodbeno konvencijo. Prvič, samo ustvarjanje je bilo dejanje prostovoljnega dajanja. Ni bilo ničesar, kar bi zaslužilo pravico do obstoja, veliko manj dobro. Bog sam razlaga: “In bilo je dobro,” da, “zelo dobro.” Bog daje svojo dobroto svobodne izbire svojemu stvarstvu, ki je daleč od njega slabše; daje ji življenje. Eva je bila Božji dar prijaznosti do Adama, da ne bi več bil sam. Podobno je Vsemogočni Adam in Eva dala rajskemu vrtu in jim dala donosno nalogo, da ga negovajo, da bi bila plodna in da bi se življenje izobilno odletelo. Adam in Eva nista izpolnila nobenih pogojev, preden sta dobila ta dobra Božja darila po svoji prosti volji. Kako je bilo po padcu, ko je svetopisemstvo vstopilo? Izkazalo se je, da Bog še naprej prostovoljno in brezpogojno izvaja svojo dobroto. Ali ni bil njegov namen, da bi dal Adamu in Evi priložnost za kesanje po svoji neposlušnosti, dejanju milosti? Pomislite tudi, kako jim je Bog priskrbel kožo za oblačila. Celo njena zavrnitev iz Edenskega vrta je bila dejanje milosti, ki ji je preprečilo, da bi v svojem grešnem stanju uporabila drevo življenja. Božja zaščita in previdnost proti Kajnu je mogoče videti le v isti luči. Tudi v zaščiti, ki jo je dal Noetu in njegovi družini, pa tudi zagotovilo mavrice, vidimo Božjo milost. Vsa ta milostna dejanja so darila, ki jih prostovoljno dajemo v imenu Božje dobrote. Nobena od njih ni nagrada za izpolnitev kakršnih koli, celo majhnih, pravno zavezujočih pogodbenih obveznosti.

    Milost kot nezaslužena dobrota našega Boga?
    Bog vedno svobodno deli svoje ustvarjanje s svojo dobroto. To počne za vedno iz svojega najglobljega bitja kot Oče, Sin in Sveti Duh. Vse, kar naredi to Trojico manifestirano v stvarstvu, izhaja iz obilja njene celinske skupnosti. Pravno in pogodbeno utemeljen odnos z Bogom ne bi spoštoval trojedinega ustvarjalca in avtorja zaveze, ampak bi ga naredil kot čistega idola. Idoli vedno vstopajo v pogodbena razmerja s tistimi, ki zadovoljujejo svojo lakoto po priznanju, ker potrebujejo svoje privržence toliko, kot to počnejo njihovi. Oba sta medsebojno odvisna. Zato si medsebojno koristijo za svoje lastno uporabne cilje. Zrno resnice, ki je neločljivo povezano z besedo, da je milost Božja nezaslužena dobrota, je preprosto to, da je ne zaslužimo.

    Božja dobrota premaga zlo in hudobijo
    Milost ne pride v poštev le v primeru greha kot izjema od katerega koli zakona ali obveznosti. Bog je usmiljen, ne glede na dejansko naravo greha. Z drugimi besedami, ni potrebe po dokazljivi grešnosti, da bi bili milostni. Njegova milost se nadaljuje tudi, ko je greh. Res je torej, da Bog ne preneha dajati svoji dobroti svoje ustvarjanje po svoji svobodni volji, tudi če je ne zasluži. Potem ji prostovoljno da odpuščanje za ceno svoje sprave. Tudi če grešimo, Bog ostaja zvest, ker ne more zanikati sebe, kot pravi Pavel: “… če smo nezvesti, bo ostal zvest” (2, Tim 2,13). Ker Bog vedno ostaja zvest samemu sebi, nam tudi takrat prinese svojo ljubezen in se drži svojega svetega načrta za nas, tudi če se upiramo proti njemu. Ta trdnost milosti, ki nam je bila dana, nam pokaže, kako velik je Bog, da je dober do svoje stvaritve. “Za nas je bil Kristus že mrtev, strog in pravičen ter usmiljen v času, ko smo bili grešni in šibki, vendar Bog pokaže svojo ljubezen do nas v tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki” (Rim 5,6; 8). Poseben značaj milosti postaja vse bolj opazen prav tam, kjer osvetljuje temo. In tako govorimo o milosti predvsem v kontekstu grešnosti. Bog je usmiljen, ne glede na našo grešnost. Dokaže se, da je zvest svojemu stvarstvu in se drži svoje obetajoče usode. To lahko v celoti prepoznamo v Jezusu, ki ob dokončanju svoje odkupne daritve ne dovoli, da bi se odvrnil od moči zlobnega zla. Sile zla ga ne morejo preprečiti, da bi dal svoje življenje za nas. Niti bolečine in trpljenja niti najhujše ponižanje mu ne moreta preprečiti, da bi sledil svoji sveti, ljubezenski usodi in spravil človeka z Bogom. Božja dobrota ne zahteva, da se zlo spremeni v dobro. Toda ko gre za zlo, dobrota natančno ve, kaj mora storiti: gre za premagovanje, premagovanje in osvajanje. Torej ni preveč milosti.

    Milost: zakon in poslušnost?
    V zvezi z milostjo, kako gledamo na starozavezno pravo in krščansko poslušnost v Novi zavezi? Še enkrat, ko spoznamo, da je Božja zaveza enostranska obljuba, je odgovor skoraj samoumeven: obljuba sproži odgovor na to, kar je bilo narejeno. Upoštevanje obljube pa ni odvisno od te reakcije. V tem kontekstu obstajata samo dve možnosti: verjeti v obljubo polnega zaupanja v Boga ali ne. Mojzesov zakon (Tora) je Izraelu jasno povedal, kaj pomeni zaupati Božji zavezi v tej fazi pred končno odrešitvijo obljube, ki jo je dal (tj. Pred pojavom Jezusa Kristusa). V svoji milosti je Vsemogočni Izrael razodel način življenja, ki naj bi ga vodil v svoji zavezi (Stari zavezi). Bog je v Izrael prinesel Mojzesovo Toro kot velikodušno darilo. Morala bi jim pomagati. Pavel jo imenuje »vzgojitelj« (Gal 3,24-25). Zato ga je treba obravnavati kot dobronamerni dar milosti iz vsemogočnega Izraela. Zakon je bil razglašen v okviru Stare zaveze, ki je bil milostni dogovor v svoji obljubi (pričakuje izpolnitev v obliki Kristusa v Novi zavezi). Služi namenu zavez, ki ga je Bog svobodno podelil, da blagoslovi Izrael in ga naredi za predhodnico milosti za vse ljudi. Bog, ki ostaja zvest sam sebi, želi živeti enako nepogodbeno razmerje z ljudmi v Novi zavezi, ki so našli izpolnitev v Jezusu Kristusu. On nam daje vse blagoslove njegove odkupne daritve in sprave, njegove smrti, vstajenja in vstajenja. Vse prednosti njegovega prihodnjega kraljestva bodo nam ponujene. Poleg tega nam je na voljo sreča, da Sveti Duh živi v nas. Toda ponudba teh milosti v Novi zavezi zahteva reakcijo – ravno isti odziv, ki bi ga moral pokazati Izrael: vera (zaupanje). Toda v okviru Nove zaveze verjamemo v njeno izpolnitev in ne v njeno obljubo.

    Naš odziv na Božjo dobroto?
    Kakšna naj bi bila naša reakcija na milost, ki nam je bila dana? Odgovor je: “Življenje vere v Božjo obljubo”. To pomeni “življenje v veri”. Primeri takšnega načina življenja najdemo v “svetnikih” Stare zaveze (hebrejski 11). Ima posledice, če ne zaživi zaupanja v obljubljeno ali uresničeno zavezo. Pomanjkanje zaupanja v zvezno vlado in njenega ustvarjalca omejuje naše koristi. Pomanjkanje zaupanja Izraela je bilo v viru življenja – hrani, blaginji in plodnosti. Nezaupanje je bilo toliko v njegovem odnosu z Bogom, da mu je bilo odvzeto sodelovanje pri skoraj vseh milostnih darilih Vsemogočnega. Božja zaveza je, kot nam pravi Pavel, nepreklicna. Zakaj? Ker se ga Vsemogočni zvesto drži in ga vzdržuje, tudi če ga to drago stane. Bog se ne bo nikoli odmaknil od svoje besede; ne more biti prisiljen, da se obnaša tujemu svojemu stvarstvu ali svojemu ljudstvu. Tudi z našim pomanjkanjem zaupanja v obljubo, ga ne moremo narediti nezvesto zase. To je tisto, kar je mišljeno, ko je rečeno, da Bog deluje “zaradi svojega imena”.
    Vsa navodila in zapovedi, ki so z njo povezane, so v verovanju v Boga, poslušnosti nam svobodno in svobodno milosti, poslušnosti. Ta milost je našla svojo izpolnitev v predanosti in razodetju samega Boga v Jezusu. Da bi uživali v njih, moramo sprejeti darila Vsemogočnega in jih ne zavrniti ali prezreti. Odredbe (zapovedi), ki jih najdemo v Novi zavezi, pričajo o tem, kaj pomeni za Božje ljudstvo po tem, ko je bilo ustanovljeno Novo zavezo, sprejemanje in zaupanje v Božjo milost.

    Kaj so korenine poslušnosti?
    Kje torej najdemo vir poslušnosti? Izvira iz zaupanja v Božjo zvestobo namenom njegove zaveze, ki je uresničena v Jezusu Kristusu. Edina oblika poslušnosti, ki ji je Bog podrejen, je poslušna veri, ki se kaže v veri v trdnost, zmožnost in zvestobo Vsemogočnega (Rim 1,5, 16,26). Poslušnost je naš odgovor na njegovo milost. Pavel v zvezi s tem ne pušča dvomov – to je še posebej očitno v njegovi izjavi, da Izraelci niso izpolnili določenih zakonskih zahtev Mojzesove Tore, ampak da so »zavrnili pot vere in verjeli, da morajo njihove službe poslušnosti doseči svoj cilj. prinesite “(Rim 9,32). Apostol Pavel, farizej, ki spoštuje zakon, je priznal presenetljivo resnico, da Bog nikoli ni želel, da bi dosegel pravičnost z ohranjanjem zakona. V primerjavi s pravičnostjo, ki mu jo je Bog namenil po milosti v primerjavi z njegovo udeležbo v Božji lastni pravičnosti, ki mu jo je dal Kristus, bi bilo (vsaj najmanj)! Fil 3,8-9). Vedno je bila Božja volja, da delimo svojo pravičnost s svojim ljudstvom kot darilo. Zakaj? Ker je usmiljen (Fil 3,8-9). Torej, kako bomo dobili to darilo, ponujeno prostovoljno? Z zaupanjem v Boga in z verovanjem v njegovo obljubo, da nam ga dajemo. Poslušnost, ki jo Bog želi, da se vadimo, se hrani z vero, upanjem in ljubeznijo zanj. Pozivi k praksi poslušnosti, s katerimi se srečujemo v Svetem pismu, in zapovedi, ki jih najdemo v Stari in Novi zavezi, izvirajo iz milosti. Če verjamemo v Božje obljube in verjamemo, da se bodo uresničevali v Kristusu in potem v nas, potem bomo po njih resnično želeli živeti resnično in resnično. Življenje neposlušnosti ne temelji na zaupanju in ne more (še) zavrniti sprejema obljubljenega. Samo vera, upanje in ljubezen, ki izhaja iz poslušnosti, veliča Boga; kajti le ta oblika poslušnosti priča o tem, kdo v resnici je Bog, kakor nam je razodet v Jezusu Kristusu.Vsemogočni nam bo še naprej izkazoval usmiljenje, če bomo sprejeli njegovo milost ali se odrekli sami sebi. Njegova dobrota se nedvomno deloma odraža v dejstvu, da se ne odziva na naše nasprotovanje svoji milosti. Tako se Božja srdnost manifestira tako, da nasprotuje našemu “ne”, da se “ne” potrdi, da je “da”, ki nam je podeljeno v Kristusovi obliki (2, Kor 1,19). In vsemogočni “ne” je tako močan kot njegov “da”, ker je izraz njegovega “da”.

    Brez izjeme od milosti!
    Pomembno je, da se zavedamo, da Bog ne daje izjem v smislu svojih višjih ciljev in uredb za svoje ljudi. Ne bo se odpovedal zaradi svoje zvestobe. On nas raje ljubi v popolnosti – v popolnosti svojega Sina. Bog nas želi slaviti, tako da ga bomo zaupali in ga ljubili z vsakim vlaknom našega ega in ga izžarevali v popolnosti v našem življenju, ki ga izvaja njegova milost. S tem se naše neverjetno srce zbledi v ozadje in naše življenje odraža naše zaupanje v Božjo svobodno podeljeno dobroto v njeni najčistejši obliki. Njegova popolna ljubezen pa nam bo dala popolnost ljubezni, tako da nam bo dala absolutno utemeljitev in na koncu veličanje. “Kdor je začel dobro delo v vas, ga bo tudi dokončal do dneva Jezusa Kristusa” (Fil 1,6). Ali bi se Bog usmilil nad nami in nas na koncu pustil nepopolne? Kaj če so v nebesih samo izjeme pravilo – če je tu bilo pomanjkanje vere, pomanjkanje ljubezni, nekaj nepopustljivosti tukaj in malo grenkobe in zamere tam, malo zamere tukaj in malo samo-arogance, potem ni treba nič? Kakšno stanje bi potem imeli? No, tisti, ki je podoben tistemu tukaj in zdaj, ampak za vedno! Ali bi bil Bog res milostljiv in dobrohoten, če bi nas večno pustil v takšnem “izrednem stanju”? Ne! Konec koncev, Božja milost ne dopušča izjeme – bodisi v smislu njegove lastne vrhovne milosti, bodisi vladanja njegove božanske ljubezni in dobronamerne volje; drugače ne bi bil milostljiv.

    Kaj lahko nasprotujemo tistim, ki zlorabljajo Božjo milost?
    S poučevanjem ljudi, da sledijo Jezusu, jih moramo naučiti razumeti in prejeti Božjo milost, namesto da bi jo razumeli in se s ponosom uprli. Pomagati jim moramo, da živijo v milosti, ki nam jo Bog prinaša tu in zdaj. Morali bi jih prepričati, da bo Vsemogočni, ne glede na to, kaj počne, zvest samemu sebi in svojemu dobremu namenu. Morali bi jih okrepiti v spoznanju, da bo Bog, zavedajoč se njihove ljubezni do njih, njihove usmiljenosti, lastne narave in lastnega namena, neomajno nasprotoval vsakemu uporu svoji milosti. Posledica tega je, da bomo en dan vsi uživali v popolni milosti in živeli življenje sočutja zaradi Božje Ljubezni. Zato bomo z veseljem sprejeli s tem povezane “zaveze”, saj vemo, da smo vedno v Božjem otroku v Jezusu Kristusu, starejšem bratu in Odrešeniku ter Učeniku, prek katerega lahko dosežemo Odrešenje.

    Weltweite Kirche Gottes Schweiz WKG avtor dr. Gary Deddo

  9. hvala says:

    IZLITJE SVETEGA DUHA

    IZLITJE SVETEGA DUHA V PRAKSI POMENI, DA SE ZA UDELEŽENCE SEMINARJA TUDI INDIVIDUALNO MOLI.

    GRE ZA DAR, MILOST OSEBNEGA SREČANJA Z ŽIVIM BOGOM S TEM, KO UDELEŽENEC MED MOLITVIJO PROSTOVOLJNO IZROČI SVOJE ŽIVLJENJE JEZUSU KRISTUSU.

    TA DOGODEK POGOSTO SPREMLJA POJAV KARIZEM, KOT SO PREJEM DARU MOLITVE V JEZIKIH (glasololija) DAR PODOB, PREROŠKE BESEDE, DAR VEDNOSTI IN SPOZNANJA ITD…

    KARIZMATIČNA IZKUŠNJA PRVE CERKVE ZAPISANA V SVETEM PISMU, JE TEMELJ GOVORA O KARIZMAH TUDI DANES.

    KARIZMATIČNOST JE BISTVENI ELEMENT KRŠČANSTVA, VKLJUČEN V PRENOVO VERE IN CERKVE SKOZI VSO ZGODOVINO (pripravil koordinator Katoliške Karizmatične Prenove dr. Janez Cerkovnik).

    Sveti Duh je tisti, ki obudi življenje v popolnoma Novo življenje, daje silovito moč, človeka nima strahu v sebi. Sveti Duh je sila, ki spreminja celi svet, moč, ki jo Sveti Duh daje človeku je takšna, da se človeku zazdi, da bi “gore drobil z rokami, “, neustrašen Jezusov učenec.

    Če pogledamo Jezusove učence, da so bili plahi od začetka, bali so se ljudi itd.. Ko pa so prejeli Svetega Duha so postali močni, bojeviti, neustrašni, dali so svoja življenja za Jezusa. Strah je izginil.
    Pridi Sveti Duh, pridi Sveti Duh,

    • Janez says:

      »Izroči svojo pot GOSPODU, zaupaj vanj in On bo storil« (Psalm 37,5).
      Odreči se morate tako zunanjim kot notranjim stvarem – vse vaše skrbi morajo biti položene v Božje roke. Pozabite nase. Mislite samo nanj. Tako bo vaše srce ostalo svobodno in v miru. Bistveno je, da neprenehoma podrejate svojo voljo Božji in se odrečete vsakemu zasebnemu nagibu takoj, ko se pojavi – ne glede na to, kako dober je videti. Hoteti morate samo to, kar hoče Bog že vso večnost. Pozabite preteklost. Posvetite svojo sedan-jost Bogu. Bodite zadovoljni s sedanjim trenutkom, ki vam ga Bog prinaša v skladu z večnim redom. Ne označujte ničesar, kar se vam zgodi, kot da bi bilo od človeka. Na vse – razen na greh – glejte, kot da prihaja od Boga.2 Predajte se Bogu, da vas lahko vodi in da ste mu popolnoma na razpolago. To ga tako zelo veseli!

  10. Miro says:

    BESEDE USMILJENEGA JEZUSA: »MOJE SRCE JE PRENAPOLNJENO Z VELIKIM USMILJENJEM DO DUŠ, POSEBEJ DO UBOGIH GREŠNIKOV!«

    SV. FAVSTINA KOWALSKA: »Nekoč mi je Jezus dal spoznati, da je vedno pripravljen podeliti milosti, kadar ga poprosim za namene, za katere se mi priporočajo. Toda duše jih niso vedno pripravljene sprejeti.«

    USMILJENI JEZUS: »Moje Srce je prenapolnjeno z velikim usmiljenjem do duš, posebej do ubogih grešnikov. O da bi mogle spoznati, da sem jim najboljši oče, da je zanje iz mojega Srca privrela kri in voda kot iz studenca, prenapolnjenega z usmiljenjem. Zanje prebivam v tabernaklju in kot kralj usmiljenja želim duše obsipati z usmiljenjem, a ga nočejo sprejeti. Vsaj ti prihajaj k meni, kolikor pogosto moreš, in sprejemaj milosti, ki jih drugi nočejo sprejeti, in tako boš potolažila moje Srce. O kako velika je brezbrižnost ljudi za tako dobroto, za toliko dokazov ljubezni. Moje Srce se napaja s samo nehvaležnostjo in pozabljivostjo ljudi, ki živijo na svetu. Za vse imajo čas, nimajo pa časa za to, da bi prišli k meni po milosti.

    Zato se obračam na vas, izvoljene osebe – mar tudi ve ne doumete ljubezni mojega Srca? Tudi tu je moje Srce razočarano: ne najdem popolne predanosti moji ljubezni. Toliko zadržanosti, toliko nezaupanja, toliko previdnosti. V tvojo tolažbo ti povem, da so na svetu osebe, ki me iskreno ljubijo in z veseljem prebivam v njihovih srcih, toda ni jih veliko. Tudi po samostanih so osebe, ki z veseljem napolnjujejo moje Srce; vanje so vtisnjene moje poteze in zato se nanje nebeški Oče ozira s posebno naklonjenostjo. Čudo angelov in ljudi bodo, njihovo število pa je majhno. So obramba pred pravičnostjo nebeškega Očeta in priprošnja za usmiljenje do sveta. Ljubezen teh oseb in njihova žrtev podpirata obstoj sveta. Najbolj rani moje Srce nezvestoba osebe, ki sem jo posebej izvolil. Ta nezvestoba je kakor meč, ki prebada moje Srce.«

    (povzeto po: Dnevnik sv. Favstine Kowalske, št. 367)

    Več o tem na http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jezusovega, zaupamo vate!

  11. hvala says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK ČLANOM PRENOVE V DUHU, NA TRGU SVETEGA PETRA , 03.07.2015

    VEDNO S SVETIM PISMOM V ROKI, Z BOŽJO BESEDO PRIDIGAJTE JEZUSOVO NOVOST:

    PRIDIGAJTE REVNIM,
    IZKLJUČENIM, SLEPIM,
    BOLNIM,
    ZAPRTIM,
    VSEM MOŠKIM IN ŽENSKAM,

    V VSAKEM JE DUH, KI POTREBUJE POMOČ, DA BI NA STEŽAJ ODPRLI VRATA IN MU PUSTILI PONOVNO ZAŽIVETI.

  12. hvala says:

    RADIO VATIKAN 27.05.2019

    KRST V SVETEM DUHU, ENOST, SLUŽENJE UBOGIM.

    STATUT -CHARIS-a POUDARJA TRI RAZSEŽNOSTI:

    -ŠIRJENJE KRSTA V SVETEM DUHU,
    – EDINOST KRISTJANOV,
    – IN SLUŽENJE UBOGIM.

    TE RAZSEŽNOSTI SO V SLUŽENJU EVANGELIZACIJE, H KATERI SVETI OČE VABI PRENOVO IN ZA KATERO SI PRIZADEVA.

    PAPEŽ PROSI, NAJ VSA CERKEV SPOZNA KRST V SVETEM DUHU, KAR JE NOV KORAK ZA KARIZMATIČNO PRENOVO IN NOV IZZIV V SLUŽENJU VESOLJNI CERKVI.

    SVETI OČE TUDI ŽELI, DA BI SE KARIZMATIČNA PRENOVA VRNILA K SVOJIM EKUMENSKIM KORENINAM, KAR POMENI, DA SI JE TREBA DEJAVNO PRIZADEVATI ZA EDINOST MED KRISTJANI.

    TA RAZSEŽNOST JE BILA ZELO NAVZOČA NA ZAČETKU , VENDAR JE NA MNOGIH KRAJIH POČASI IZGINILA.

    NA PAPEŽEVO ŽELJO, NAJ BI BILA TO ZOPET ENA OD PREDNOSTNIH NALOG PRENOVE.

  13. hvala says:

    PAPEŽI O PRENOVI -KARIZMATIČNI

    Pred njenim začetkom je PAPEŽ JANEZ XXIII. molil:

    “OBNOVI SVOJE ČUDEŽE V TEM NAŠEM ČASU, KOT V NOVIH BINKOŠTIH.
    NAJ BO TVOJA CERKEV ENIH MISLI IN STANOVITNA V MOLITVI Z MARIJO, JEZUSOVO MATERJO. NAJ SLEDI VODSTVU SVETEGA PETRA IN TAKO NADALJUJE KRALJEVANJE ODREŠENIKA, RAST KRALJESTVA RESNICE IN PRAVIČNOSTI, KRALJESTVA LJUBEZNI IN MIRU.
    AMEN”

    KARIZMATIČNA PRENOVA JE NOVA SMER, KER JE NASTALA ŠELE PO II. VATIKANSKEM CERKVENEM ZBORU,
    A VENDAR STARA, KER SE SKLICUJE NA ŽIVLJENJE PRVIH KRŠČANSKIH OBČESTEV, KAKOR JIH OPISUJEJO APOSTOLSKA DELA.

    KOT PRAVI KARDINAL SUENENS:
    ČE SI RAZLAGAMO PRENOVO KOT “!GIBANJE”MED DRUGIM GIBANJE POMENI, DA NE RAZUMEMO NJENE NARAVE:

    -“TO JE VZGIB SVETEGA DUHA, PONUJEN CELOTNI CERKVI, DA BI SE NJENO ŽIVLJENJE ZNOVA POMLADILO—
    DUŠA PRENOVE –KRST V SVETEM DUHU–JE MILOST BINKOŠTNE POŽIVITVE, PONUJENA VSEM KRISTJANOM.

    JANEZ PAVEL II. JE PRENOVO PREROŠKO OPISAL KOT PRIHAJAJOČO NOVO POMLAD CERKVE (APOSTOLSKO PISMO NA PRAGU TRETJEGA TISOČLETJA.

    TUDI SEDANJI PAPEŽ KATOLIŠKO KARIZMATIČNO PRENOVO PODPIRA IN JO VABI K DELU ZA EDINOST IN K OBČESTVU Z VSO CERKVIJO.

    IZLITJE SVETEGA DUHA . TO JE OSEBNO SREČANJE Z ŽIVIM BOGOM IN POMOČ TISTIM, KI IŠČEJO POMOČ PRI BOGU IN MU ŽELIJO IZROČITI ŽIVLJENJE.

  14. Janez says:

    MOLITEV K BOGU ZA NOV PRENOVLJEN NAČIN ŽIVLJENJA (JOYCE MEYER Exodus MB)

    Bog me ljubi in ima dober načrt za moje življenje.
    Naklonjen mi je, kamorkoli grem in karkoli delam.
    Česarkoli se dotaknem, mi uspe, ker je On z Menoj.
    Bog odpre prava vrata zame in zapre napačna.
    Hodim v modrosti in molim za Božje Vodstvo.
    Napolnjen sem z Božjim mirom.
    Vesel sem in upam v Odrešitev ter Verujem v Jezusa.
    Hodim z ljubeznijo in radostjo med Ljudi in v Naravo.
    Ljubim Boga in Ljudi ter Naravo.
    Veselim se vsakega novega dne, da spet kaj lepega in dobrega naredim.
    Hvaležen sem Bogu za vse, kar sem in kar imam.
    Nekaj lepega se mi bo danes zgodilo.
    Vsi moji otroci ljubijo Boga in mu služijo.
    Moja zakonska in družinska zveza je vedno boljša.
    Moji odnosi z drugimi ljudmi so vedno boljši.
    Blagoslavljam ljudi, kamorkoli grem.
    Pomagam in služim kjer morem in zmorem.
    Trudim se moliti in delati ter služiti drugim.
    Z veseljem izvršujem Božjo Voljo in pomagam ubogim.
    Joyce Meyer Nov način življenja – dopolnjeno (Exodus Maribor).

    „Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem,
    na svojo razumnost pa se ne zanašaj.
    Na vseh svojih poteh ga spoznavaj
    in on bo uravnaval tvoje steze“ (Preg 5–6).
    Joyce Meyer Zakaj Bog zakaj? (Exodus Maribor).

    Bog je uporabil Božjo besedo iz Pregovorov 3,7, da nam je pokazal resnico: „Ne imej sam sebe za modrega« Gospod prosim pokaži mi, da nisem niti polovico tako moder in pameten, kakor sem mislil, da sem. Zrel vernik je tisti, ki lahko zaupa Bogu, tudi ko v okoliščinah življenja ne vidi smisla za odločitve po človeški pameti. Bog nam vedno ne odgovarja na naša vprašanja, ker nas preizkuša v zaupanju. Vendar pa se moramo zavedati, da je naš človeški razum v velikem nasprotju z Božjim načrtom. Dokler se naš razum ne obnovi in se ne nauči misliti duhovno, po Božje je le naraven in je del človeške pameti in mesa. Pismo Rimljanom govori v osmem poglavju o Božjem in človeškem duhu. Pismo Galačanom pravi, da meso nasprotuje Duhu, Duh pa nasprotuje mesu in sta v nenehnem nasprotju (prim. Gal 5,17). Zapomnimo si, da nam iskanje razlag kot zakaj, Bog, zakaj prinaša zmedo. Ne pravim, da o tej stvari ne bi smeli misliti. Vendar je razlika, če le tako dolgo premišljujemo, da si pridobimo neko razumevanje, ali pa tako težko poizkušamo nekaj razvozlavati, da postanemo popolnoma zmedeni. Ko ste zmedeni, naj bo to za vas opozorilo, da nečesa ne delate prav. Zmeda ni od Boga. Prvo pismo Korinčanom 14,33 pravi, da Bog ni Bog zmešnjave, ampak Bog miru. Dopustite, da je mir kakor razsodnik v vašem življenju (prim. Kol 3,15). Mir naj razsoja, kaj bomo vključili in kaj ovrgli. Nered je popolno nasprotje miru. Nered pomeni, da so vse stvari pomešane, umazane, tako da je lahko zamenjati eno stvar za drugo. Mir pomeni red, resno notranje zadovoljstvo. Če oseba nima miru, nima tudi veselja. Jezus pravi, da tat prihaja samo zato, da krade, kolje in pokončuje. On, Jezus, pa je prišel, da bi imeli življenje in se ga veselili (prim. 10,10). Jezus uči v petnajstem poglavju Janezovega evangelija o življenju in bivanju, ki se nanaša na vstop v Božji počitek. V vrsticah ena do deset govori o življenju in bivanju. Jezus namreč pravi: „To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno“ (Jn 15,11). V tem Jezus zagotovo izreka željo, naj se veselimo življenja. Zagotovo pa bo nered preprečil ta cilj, da bi se lahko uresničil.


    Bog ve, kaj potrebujemo, njegov Duh pa je v nas – mar mu torej ne bi morali dovoliti, da izlije svoje neizrekljive vzdihe za nas? Jezus je rekel Očetu: »Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš« (Janez 10,42). Če dovolimo Njegovemu Duhu, da moli in posreduje za nas, bomo tudi mi vedno uslišani. Zakaj? Poslušajmo še enkrat Sv. Pavla, ki je obvladal to skrivnost. »On pa, ki preiskuje srca, ve, kaj je misel Duha, ker po Božji volji prosi za svete« (Rimljanom 8,27). Preprosto rečeno, Božji Duh moli samo v skladu z Božjo voljo. Božja volja pa je, da bi bil vsak človek odrešen in da bi mi postali popolni in srečni. Sveti Duh zato posreduje za vse, kar je potrebno za našo izpopolnitev in srečo. Zakaj smo potem obremenjeni s skrbmi tega sveta? Zakaj se potem utrujamo na mnogih poteh, ne da bi kdaj rekli: »Počival bom v Njegovem Božjem miru!«? Bog nas namreč vabi, da preložimo vse svoje skrbi nanj, »saj on skrbi za vse nas« (1. Petrovo pismo 5,7). Greh prevlada nad dušo, ki ni dovolj močna in stanovitna v veri in molitvi. Če bi svoje tavajoče brate, namesto da jih zaposlujemo z brezkončnim razlaganjem in dokazovanjem, raje učili, kako preprosto ter iskreno verovati in vztrajno moliti, bi jih vodili v čudoviti objem Božjih rok.

    Povzetek iz knjige Zakaj Bog zakaj avtorice Joyce Meyer:
    • Rešite se ujetosti z nenehnim ugotavljanjem vzrokov.
    • Učite se odvisnosti od Boga, ki je vreden zaupanja.
    • Ne skrbite za včeraj ali jutri.
    • Osvobodite svoj um posvetnega načina in se učite razmišljati na duhovni način.

    V Janezovem evangeliju 8,31–32 namreč beremo: „Če ostanete v moji besedi, ste resnično moji učenci, in spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.“

    Že objavljeno.

  15. Janez says:

    »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 7,12).

    Božja oziroma Očetova volja (gr. thélema toû patrós / theoû) je, da bi se noben človek ne pogubil, temveč da bi živel odrešeno in dosegel večno življenje (Jn 6,39sl.). To je od vekomaj Božji odrešenjski načrt, ki pa se ne more uresničiti brez svobodne človekove privolitve. Prav zato je Božja volja prizorišče boja za človekovo svobodo ali suženjstvo: na strani prvega je Bog Oče, ki je po sklepu svoje volje »vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci« (Ef 1,5), na strani drugega pa hudobec satan, ki je skušnjavec, tožnik in lažnik in ki se »preoblači v angela luči« (2 Kor 11,14), da bi premamil človeka s ponudbo svoje lažne svobode. Čeprav je njegovo taktiko Jezus razkrinkal že na začetku svojega delovanja (Mt 4,1sl.), je njegova logika kljub temu premagala tudi prvega izmed dvanajsterih in ga je Jezus zato moral posvariti z najtršo besedo: »Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Božje, ampak na to, kar je človeško!« (Mr 8,33). Tudi Božji Sin sam, čigar jed je, da izpolni voljo tistega, ki ga je poslal (Jn 4,34; 5,30; 6,38), se je moral v agoniji Getsemanija za Očetovo voljo boriti in se zanjo ponovno svobodno odločiti (Mt 26,42). Tudi za Petra in njegove tovariše do konca sveta, da bi jih satan ne imel v oblasti (Lk 22,31). Jezusov učenec je tisti, ki veruje, da je sreča in izpolnitev njegovega življenja v ljubeči Očetovi volji. Zato kristjan ne preneha moliti: »Zgôdi se tvoja volja« (Mt 6,10).

    http://eksegeza.net/enew/index.php/biblicna-pastorala/duhovna-misel/37-bozja-volja

  16. Miro says:

    EVHARISTIJA JE ZDRAVILO NESMRTNOSTI, PROTISTRUP ZA SMRT …
    (Ignacij Antiohijski)

    Kaj pomeni evharistija v življenju Cerkve? Evharistija je vir in višek vsega krščanskega
    življenja. V evharistiji dosegata svoj vrhunec dejavnost, s katero Bog posvečuje nas, in
    naše češčenje, ki ga izkazujemo Bogu. Presveta evharistija obsega ves duhovni zaklad
    Cerkve: Kristusa samega, naše velikonočno Jagnje. Evharistija označuje in uresničuje
    občestvo božjega življenja in edinost božjega ljudstva. Z obhajanjem evharistije se že
    zedinjamo z nebeškim bogoslužjem in imamo vnaprej delež pri večnem življenju.
    (povzeto po: Kompedij KKC).

    – Prepričana sem,
    da nam zadošča eno samo obhajilo,
    da nas napravi bogate.
    Kaj naj potem rečem
    o številnih obhajilih?
    (Terezija iz Avile)

    – Evharistija je veliko razodetje
    Kristusove prisotnosti
    v zgodovini odrešenja.
    (Gianfranco Ravasi)

    – V obhajanju evharistije se ponavzočujeta
    zmaga in zmagoslavje Jezusove smrti.
    (Konstitucija o svetem bogoslužju)

    – Evharistija je zdravilo nesmrtnosti,
    protistrup za smrt,
    hrana večnega življenja
    v Jezusu Kristusu.
    (Ignacij Antiohijski)

    (Povzeto po: Kruh, ki daje življenje, misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  17. Janez says:

    Človeku je potrebna tišina in duhovnost
    Če se nenehno borite s temnimi mislimi, strahovi in bojaznimi,
    če nenehno negativno razmišljate ali se smilite sami sebi,
    kot da ste najnesrečnejše bitje na svetu, potem lahko celo zbolite in boste žalostni in depresivni zase in za druge.
    Dobite lahko glavobol, ne morete jesti in ne morete dobro spati ter funkcionirati med ljudmi in normalno delati.
    Na živce greste vsem v oklici tako zelo, da tudi vaši sosedje lahko postanejo zlovoljni in nervozni,
    kar je negativno in nalezljivo tudi za druge ljudi v vaši okolici.
    Zato vse svoje skrbi in strahove ter slabo voljo zaključite takoj v istem dnevu in skrbi ter strahove ne vlecite v naslednji dan.
    Zakoni in družine lahko zaradi vašega negativizma razpadejo,
    prijateljstva se prekinejo zaradi nesporazumov in jeze ter raznih zamer,
    ali prehitro izrečenih besed in krivičnih očitkov drugim.
    Poskušajte pobegniti iz vsega tega in se rešite takoj in zakoračitev v polje svetlobe, radosti in optimizma.
    Nehajte se doma premetavati na naslanjaču in se dolgočasiti ter prežvekovati razne brezplodne misli s seboj ter preigravati žalostne domislice.
    Pojdite ven s prijatelji in popijte pijačo ali plavajte,
    posvetite se svojemu hobiju ali pa se odpravite na sprehod z znanci v naravo.
    Fizična sprostitev vam bo prinesla mir,
    in mir bo prinesel boljšo voljo ter podvojeno moč optimizma, da se duh okrepča.
    Najprej pa potrebujete notranjo tišino, notranji mir,da boste zdravi, sveži in srečeni v življenju ter delali dobro ljudem.
    In prenehajte se ukvarjati sami s seboj; raje pomagajte drugim in pomagali boste sebi.
    Zmolite k Njemu in se pomirite. Pogovorite se z Njim. Naredite nekaj dobrega za druge in zase.

    Phil Bosmans, belgijski duhovnik, pesnik in dobrotnik pomoči potrebnim (Bund Ohne Namen v Belgiji za reveže).

  18. Miro says:

    KO SO SVETI MOŽJE OD HIŠE DO HIŠE PROSILI MILOŠČINE, SO JIH OTROCI ZAČELI KLICATI, GLEJTE, SLUŽABNIKI …

    Danes je god svetih sedem ustanoviteljev reda servitov ali Bratovščine Marijinih služabnikov. Priporočimo se njihovi priprošnji pri Jezusu in Materi Božji. Najprej pa obžalujmo vse, s čimer smo Jezusa ali Marijo žalili … Tudi naše življenje naj bo po marijanskem zgledu, zato se ravnajmo po geslu: »PO MARIJI K JEZUSU!« Čim bolj bomo namreč častili Marijo, tem bolj nam bo Jezus središče in cilj našega življenja (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sedem-svetih-ustanoviteljev-servitov

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi Cerkve, ki obsega vesoljni svet, zaupamo vate!
    Sveti ustanovitelji reda servitov, prosite za nas!

  19. Janez says:

    MOLČATI IN TIHO ČAKATI
    Ko je moja molitev postajala vedno zaupnejša in vedno globlja,
    sem znal vedno manj govoriti in tudi manjkrat spregovoriti.
    Slednjič sem povsem utihnil in prisluhnil Njemu in ljudem.
    Iskal sem Boga in prosil, da me obišče, da se pogovoriva.
    Postal sem nekdo ki manj govori,
    v tem je še večje nasprotje, kot da bi molčal.
    Postal sem poslušalec in iskalec v tišini.
    Najprej sem menil, da moliti pomeni govoriti Bogu,
    toda spoznal sem, da moliti ne pomeni zgolj molčati, marveč poslušati.
    To pomeni tudi Moliti in Brati Sveto Pismo, kjer nam govori Bog.
    Tako je: molitev ni prisluškovanje tega, kar sam si govorim.
    Moliti pomeni: molčati in tiho čakati, da molivcu sam Bog spregovori.
    Ko očistimo svoje Misli, svojo Dušo ter Srce, naredimo prostor za Boga.
    Z molitvijo in spovedjo ter spreobrnitvijo ga povabimo, da pride k nam in ostane v Nas.
    Molitev in spreobrnitev pa naj prispevata, da bom postal boljši človek in boljši kristjan.

    Dopolnjena molitev skupnosti krščanskega življenja.

    Manj egoizma, več ljubezni, več dobrote,več strpnosti, več usmiljenja in medsebojne pomoči med ljudmi so znamenja, da je naša Molitev k Bogu tista prava, ki jo želi Jezus od nas; da ne govorimo sami sebi ampak da molimo Jezusu. Da molitev dejavno pripomore, da smo se spreobrnili in da ne žebramo le molitvenih obrazcev. Da smo bolj podobni Jezusu. Da znamo poslušati in manj govoriti. Da smo dobri in usmiljeni ter da ljubimo tako kot Jezus. Amen. Janez

  20. Miro says:

    ALI SMO ŽE ODKRILI »ZAKLAD VSEH ZAKLADOV«, ALI ŠE VEDNO LAČNI IN ŽEJNI HODIMO MIMO?

    BOŽJA BESEDA: »Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo« (Mt 13,44).

    Sveta evharistija pomeni »zahvaliti se«, obhajati zahvalo. S to zahvalo kristjani obhajamo in slavimo skrivnost vere – božje delo. Evharistija je vir in vrhunec vseh drugih zakramentov. Ti nam priskrbijo darove odrešenja, evharistija pa nam daje Gospoda samega. Po evharistiji je Kristus navzoč v svoji Cerkvi in se nam daje v hrano.

    – Jezus ne prihaja vsak dan iz nebes zato,
    da bi bil v zlatem ciboriju,
    ampak da bi našel druga nebesa,
    ki so mu neskončno bolj dragocena
    kakor prva:
    nebesa naše duše,
    ustvarjene po njegovi podobi.
    (Terezija iz Lisieuxa)

    – Velika Jezusova ljubezen do nas
    ga je nagnila, da je ustanovil ta zakrament
    in v njem nam je nenehno v tolažbo,
    pomoč, oporo … in v njem se ves žrtvuje.
    (Luigi Biraghi)

    – Ker je evharistija
    spomin Jezusovega trpljenja,
    ti daje dve dragoceni darili:
    brzda tvoje veselje, ko najdeš na svoji poti
    vrtnico, in blaži bolečino trnov,
    ki jih najdeš v svojem izgnanstvu,
    ker je poroštvo prihodnje slave.
    (Jean Bouvet)

    (Povzeto po: Kruh, ki daje življenje, misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  21. Janez says:

    ZAKAJ BOG DOVOLI NARAVNE NESREČE, NPR. POTRESE, ORKANE IN CUNAMIJE?
    Zakaj Bog dovoli potrese, tornade, orkane, cunamije, tajfune, ciklone, zemeljske plazove in druge naravne nesreče? Zaradi tragedije ob cunamiju v Aziji ob koncu leta 2004, orkanu Katrina leta 2005 v jugovzhodnem delu ZDA, ciklonu v Mjanmaru leta 2008 so se mnogi ljudje spraševali o Božji dobroti. Žalostno je, da imajo ljudje naravne nesreče pogosto za »Božje delo«, medtem ko Bogu ne pripišejo »zaslug« za leta, desetletja ali celo stoletja mirnega vremena. Bog je ustvaril vse vesolje in zakone narave (Prva Mojzesova knjiga 1,1). Večina naravnih nesreč je posledica delovanja teh zakonov. Orkani, tajfuni in tornadi so posledica trka različnih vremenskih pojavov. Potresi so posledica premikanja strukture zemeljske plošče. Povzročitelj cunamija je podzemen potres.

    Sveto pismo pravi, da ima Jezus Kristus v rokah vso naravo (Pismo Kološanom 1,16–17). Ali bi lahko Bog preprečil naravne nesreče? Vsekakor! Ali Bog včasih vpliva na vreme? Da, kot vidimo v Peti Mojzesovi knjigi 11,17 in v Jakobovem pismu 5,17. Četrta Mojzesova knjiga 16,30–34 nam kaže, da Bog včasih povzroči naravne nesreče kot sodbo proti grehu. Knjiga Razodetje opisuje mnoge dogodke, ki bi jih vsekakor lahko opisali kot naravne nesreče (Razodetje, poglavja 6, 8 in 16). Ali je vsaka naravna nesreča Božja kazen? Vsekakor ne.

    Na precej enak način, kot Bog dovoli, da hudobni ljudje delajo hudobije, Bog dovoli zemlji, da odraža posledice greha na stvarstvo. Pismo Rimljanom 8,19–21 nam pravi: »Kajti stvarstvo nestrpno hrepeni po razodetju Božjih sinov. Stvarstvo je bilo namreč podvrženo ničevosti, in sicer ne po svoji volji, ampak zaradi njega, ki ga je podvrgel, v upanju, da se bo tudi stvarstvo iz suženjstva razpadljivosti rešilo v svobodo slave Božjih otrok.« Padec človeštva v greh je vplival na vse, tudi na svet, ki ga naseljujemo. Vse v stvarstvu je podvrženo »ničevosti« in »razpadljivosti«. Greh je največji vzrok naravnih nesreč, prav tako kot je vzrok smrti, bolezni in trpljenja. Človeške misli niso Božje Misli in dostikrat Boga ne moremo razumeti. Lahko pa ga prosimo za Vodstvo in Poduk, kaj naj storimo, da bo prav v Božjih Očeh, saj ima za nas Božji Načrt.

    Razumemo, zakaj pride do naravnih nesreč zaradi uničujičega delovanja naravnih sil. Spomnimo se samo zadnjih požarov v Avstraliji, kjer je zgorelo veliko gozdov in rastlinja; poletnih suš brez dežja, ko je primanjkovalo vode in ni rodiula zremlja hrane za lačnben ljudi; taljenja ledu na Antarktiki in Arktiki; epidemije na Kitajskem in Aziji, ki se širi, da umirajo ljudje. Ne razumemo pa, zakaj Bog dovoli, da se nesreče in žrtve zgodijo. Zakaj je Bog dovolil, da je cunami ubil več kot 225.000 ljudi v Aziji? Zakaj je Bog dovolil, da je orkan Katrina v ZDA uničil domove več tisoč ljudi? Nekaj drži, in sicer da takšni dogodki zamajajo naše zaupanje v to življenje in nas prisilijo, da razmišljamo o večnosti. Cerkve so po nesrečah običajno polne, ker se ljudje zavedajo, kako krhko je v resnici njihovo življenje in kako jim je lahko v trenutku odvzeto. Vemo pa tole: Bog je dober! V času naravnih nesreč se je zgodilo veliko neverjetnih čudežev, ki so preprečili še večjo izgubo življenj. Naravne nesreče povzročijo, da milijoni ljudi ponovno pretehtajo svojo prioriteto, da živijo samo za to življenje, brez Boga. Prizadevanja za odpravo posledic nesreč nas dostiktrat spodbudijo k solidarnosti in medsebojni pomoči, da pomagamo ljudem, ki trpijo in s sočutjem služimo drugim v dobroti in usmiljenju. Da se spet vrnemo k molitvi in k Bogu ter da se poboljšamo kot ljudje in kristjani. Na ta način imajo krščanske Cerkve in humanitarne organizacije priložnost pomagati, služiti, svetovati, moliti in pripeljati ljudi k odrešujoči veri v Kristusa! Bog lahko strašne tragedije naravnih nesreč obrne na dobro in to tudi stori (Pismo Rimljanom 8,28). In Bog nas nikoli ne udari tako, da bi nam vse podrl, uničil, zaprl vrata, saj nam vedno odpre druga vrata, ki so izhod in naša rešitev. Zato prosimo in molimo Boga za Milost, da nas sliši in usliši. Pojdimo v sebe in premislimo, kaj nam Bog v težavah in preizkušnjah ter v naravnih nesrečah hoče sporočiti! Da bodimo spet Njegovi Božji Otroci, ki se ljubijo med seboj, tako kot nas Ljubi naš Nebeški Oče. Vedno, brezpogojno, z Ogromnim Žarerčim Soncem Ljubezni in Usmiljenja.

    gotquestionsBognaravnenesrece

    Gospdo Bog prosimo Te obvaruj nas naravnih nesreč in bolezni, ki pustošijo in uničujejo po Zermlji med ljudmi ter povzročajo poleg materialnih škod tudi veliko človeških žrtev. Usmiljeni Bog, prosim ozri se na nas Božje Otroke in na našo nesrečo, ki je nastala zaradi delovanja naravnih sil v požarih, potresih, poplavah in orkanih in močnih vetrovih. Pomagaj nam in nas odreši vseh bolezni in naravnih nesreč. Amen. Janez

  22. Janez says:

    JEZUS ŽIVI! WKG Schweiz

    Če bi lahko izbrali samo en biblijski odlomek, ki bi povzel vaše celotno življenje krščanstva, kaj bi to bilo? Morda je ta najbolj citiran verz: “Kajti Bog je tako ljubil svet, da je dal svojega edinorojenega Sina, da kdor koli verjame v njega, se ne bi izgubil, temveč bo imel večno življenje?” (Jan 3, 16). Dobra izbira! Zato je naslednji verz najpomembnejša stvar, ki jo Biblija kot celota razume: “V tistem dnevu boste vedeli, da sem v Očetu in v meni in jaz v vas” (Jan 14,20). V noči pred njegovo smrtjo Jezus svojim učencem ni samo povedal, da so “na ta dan” dobili Svetega Duha, temveč so večkrat govorili tudi o tem, kaj bi se zgodilo z njegovo smrtjo, vstajenjem in vnebovzetjem. Nekaj tako neverjetnega bi se moralo zgoditi, nekaj tako neverjetnega, nekaj tako šokantnega, da se preprosto ne zdi mogoče. Kaj nas učijo ti trije mali stavki?
    Se zavedaš, da je Jezus v svojem očetu?
    Jezus živi po Svetem Duhu v intimnem, edinstvenem in zelo posebnem odnosu z Očetom. Jezus živi v naročju svojega očeta! “Nihče ni nikoli videl Boga, edini, ki je Bog in je v Očetovi maternici oznanil” (Jan 1,18). Učenec piše: “Biti v naročju nekoga mora biti v objemu nekoga, da ga napolni nekdo z najbolj intimno skrbjo in naklonjenostjo.” Jezus je tam: “V naročju svojega nebeškega Očeta”.
    Se zavedaš, da si v Jezusu?
    “Ti v meni!” Tri čudovite besede. Kje je Jezus? Pravkar smo izvedeli, da živi v resničnem in radostnem odnosu z Nebeškim Očetom. In zdaj Jezus pravi, da smo v njem, kakor so vinske trte (Jan 15,1-8). Ali razumeš, kaj to pomeni? Smo v istem odnosu, kot ga ima Jezus s svojim Očetom. Ne gledamo od zunaj in poskušamo ugotoviti, kako postati del tega posebnega razmerja. Smo del nje. Kaj je to? Kako se je vse to zgodilo? Poglejmo nazaj. Velika noč nas vsako leto spominja na smrt, pokop in vstajenje Jezusa Kristusa. Toda to ni samo zgodba o Jezusu, ampak tudi vaša zgodba! To je zgodba vsakega posameznika, ker je bil Jezus naš nadomestek in nadomestek. Ko je umrl, smo vsi umrli z njim. Ko je bil pokopan, smo vsi pokopani z njim. Ko se je povzpel na novo slavno življenje, smo se vsi zavzeli za to življenje (Rim 6,3-14). Zakaj je Jezus umrl? “Kajti Kristus je enkrat enkrat trpel za grehe, pravični Odrešenik za nepravične, da bi vas pripeljal k Bogu, in umrl je po mesu, a oživil v Duhu” (1, Petr 3,18). Na žalost si mnogi ljudje predstavljajo Boga kot osamljenega starega človeka, ki živi nekje na nebu in nas gleda od daleč. Toda Jezus nam pokaže ravno nasprotno. Jezus nas je zaradi svoje velike ljubezni združil s seboj in nas po Svetem Duhu pripeljal v Očetovo navzočnost. “In če grem, da vam pripravim prostor, bom ponovno prišel in vas odpeljal k meni, da bi tudi vi bili tam, kjer sem jaz” (Jn 14,3). Ali ste opazili, da to ne omenja, da moramo storiti ali narediti karkoli, da bi prišli v njegovo navzočnost? Ne gre za držanje pravil in predpisov, da bi se prepričali, da smo dovolj dobri. Smo že: “On nas je dvignil in nam pomagal v nebesih v Kristusu Jezusu” (Ef 2,6). Ta poseben, edinstven in intimen odnos, ki ga je Jezus za vedno imel s Svetim Duhom z Očetom, je postal dostopen vsem. Zdaj so tako tesno povezani z Bogom, kot so lahko, in Jezus je omogočil ta intimni odnos.
    Se zavedaš, da je Jezus v tebi?
    Vaše življenje je vredno veliko več, kot si lahko predstavljate! Ne samo, da ste v Jezusu, ampak je Jezus Odrešenik in Učenik tudi v vas. Širil se je v vas in živi v vas. Prisoten je v vašem vsakdanjem življenju, v vašem srcu, v mislih in odnosih. Jezus se oblikuje v vas (Gal 4, 19). Ko greste skozi težke čase, jih Jezus pripravi skozi vas in z vami. On je tista Božja moč v vas, ko pridejo do vas problemi, bolezen in razne težave. On je v edinstvenosti, šibkosti in krhkosti vsakega od nas in veseli se, da se njegova moč, veselje, potrpežljivost, odpuščanje izraža v nas in se kaže ter razsvetljuje skozi nas na druge ljudi. Pavel je rekel: »Ker je Kristus moje življenje in umiranje je moj dobiček« (Phil 1,21). Ta resnica velja tudi za vas: to je vaše življenje in zato je vredno, da se za to podate. Verjemi, da je Jezus on ki je v tebi. Jezus je v vas in vi ste v njem! Vi ste v tem ozračju in tam boste našli svetlobo, življenje in duhovno hrano, ki vas krepi. Tudi to vzdušje je v vas, brez njega ne bi mogli obstajati in bi umrli. Smo v Jezusu in On je v nas. On je naše vzdušje, naše celotno življenje. V visoki duhovniški molitvi Jezus to še bolj natančno razloži. “Posvetujem se zanje, da bodo tudi oni posvečeni v resnici, a ne samo za njih, ampak tudi za tiste, ki bodo po svoji besedi verjeli vame, da so vsi eni, kakor vi, oče v meni in jaz v tebi, tako bodo tudi v nas, da bi svet verjel, da si me poslal, in dal sem jim slavo, ki si mi jo dal, da bodo eno, tako kot mi smo eno, jaz v njih, in ti v meni, da so lahko eden in ves svet, da si me poslal in ljubil, kakor me ljubiš “(Jan 17,19-23). Kristjani zato je prav, da spoznamo našo enost v Bogu in enost Boga Jezusa v nas! To je naša največja skrivnost in darilo Boga vsem nam vernikom. Obnovimo in vračajmo svojo ljubezen do Boga z vso Vero, s svojo hvaležnostjo in Spolnjevanjem Božje Volje! V Jezusu imamo vse, kar potrebujemo!

    Avtor Gordon Green, WeltweiteKircheGottes Schweiz (WKG)

  23. hvala says:

    PREVALITE SVOJE SKRBI NA BOGA (nadaljevanje Joyce Meyer_Bitka v umu)

    PONIŽAJTE SE (SPUSTITE SE, ZNIŽAJTE SVOJE MNENJE O SEBI )POD MOČNO BOŽJO ROKO, DA VAS OB SVOJEM ČASU POVIŠA. VSO SVOJO SKRB /VZNEMIRJENOST, ZASKRBLJENOST, VSE POMISLEKE ENKRAT ZA VSELEJ/ VRZITE NANJ, SAJ ON SKRBI ZA VAS (1 Peter 5,6).

    KO NAM SOVRAŽNIK SKUŠA PODTAKNITI TEŽAVO, IZKORISTIMO UGODNOST IN JO PREVALIMO NA BOGA. TA ODLOMEK IZ SVETEGA PISMA NAM DA VEDETI, DA PONIŽATI SE POMENI NE SKRBETI.

    OSEBA, KI SKRBI, ŠE VEDNO MISLI, DA LAHKO NEKAKO SAMA REŠI TEŽAVO. KO SMO ZASKRBLJENI , NAŠ UM DIRJA NAOKOLI IN SKUŠA NAJTI REŠITEV ZA SITUACIJO.

    PONOSEN ČLOVEK JE POLN SAMEGA SEBE, MEDTEM KO JE PONIŽEN ČLOVEK POLN BOGA. PONOSEN ČLOVEK SKRBI, PONIŽEN PA ČAKA.

    BOG JE EDINI, KI NAS LAHKO REŠI IN ON ŽELI, DA SE TEGA ZAVEDAMO, ZATO BO V VSAKI SITUACIJI NAŠ PRVI ODZIV TA, DA SE OPREMO NANJ IN STOPIMO V NJEGOV POČITEK.

    V SVETEM PISMU NAJDEMO RAZLIČNE BESEDNE ZVEZE, KI SE NANAŠAJO NA SKRB, ODVISNO OD PREVODA, KI GA BERETE.
    SLIŠALA SEM TUDI DEFINICIJO, DA JE SKRB KOT MUČENJE SAMEGA SEBE Z NADLEŽNIMI MISLIMI.
    OČI MI JE ODPRL PRAVI JOYCE TUDI DRUGI DEL DEFINICIJE: “Z ZOBMI ZGRABITI ZA VRAT IN STRESATI ALI MALIČITI, KOT ENA ŽIVAL STORI Z DRUGO, ALI PA NADLEGOVATI S PONAVLJAJOČIM GRIZENJEM IN HLASTANJEM.

    KO SEM PREMIŠLJEVALA O TEJ DEFINICIJE PRAVI JOYCE SEM PRIŠLA DO NASLEDNJE POVEZAVE- HUDIČ UPORABLJA SKRB, DA POČNE Z NAMI TOČNO TO, KAR JE OPISANO ZGORAJ. PO TEM ZGOLJ NEKAJURNEM NAPADU SKRBI SE POČUTIMO TOČNO TAKO-KOT BI NAS KDO ZGRABIL ZA VRAT IN NAS STRESAL, DOKLER NISMO POVSEM IZMUČENI IN IZMALIČENI. PONAVLJAJOČE SE MISLI, KI PRIDEJO IN NE ŽELIJO ODITI, SO PODOBNE PONAVLJAJOČEMU SE GRIZENJU IN HLASTANJU , KI JE OPISANO V TEJ DEFINICIJI.

    SKRB JE ZAGOTOVO SATANOV NAPAD NA UM.

    VERNIK SE NAUČI SPRETNEGA RAVNANJA Z UMOM, SOVRAŽNIK PA HOČE PREPREČITI, DA SE TE SPRETNOSTI NIKOLI NE UDEJANJIJO. HUDIČ SKUŠA NAŠE MISLI ZAMOTITI Z NAPAČNIMI NAČINI RAZMIŠLJANJA , DA NAM UM NIKOLI NE BI PRIŠEL DO TRENUTKA, KI BI GA LAHKO UPORABILI ZA TO, ZA KAR GA JE BOG USTVARIL.

    MOLITE V IMENU JEZUSA, PO MOČI NJEGOVE KRVI SE UPRITE DUHOVOM, KI OVIRAJO UM. TAKO NE MOLITE SAMO ENKRAT, TEMVEČ VSAKIČ, KO BOSTE ZAZNALI TEŽAVE NA TEM PODROČJU.

    MAR NISTE VEČ VREDNI KOT PTICE, POGLEJTE PTICE NEBA! NE SEJEJO IN NE ŽANJEJO NITI NE SPRAVLJAJO V ŽITNICE, IN VENDAR JIH VAŠ NEBEŠKI OČE HRANI. ALI NISTE VEČ VREDNI KOT ONE? (evangelij po Mateju 6,26).

    MORDA BI NAM VSEM DOBRO DELO, ČE BI NEKAJ ČASA OPAZOVALI PTICE. TO NAM JE GOSPO UKAZAL POČETI.

    ČE ŽE NE VSAK DAN, SI MORAMO VSAJ OBČASNO VZETI ČAS, DA JIH OPAZUJEMO IN SE SPOMNIMO, KAKO DOBRO JE POSKRBLJENO ZA NAŠE PERNATE PRIJATELJE. DOBESEDNO NE VEDO , OD KOD BODO DOBILI NASLEDNJI OBROK- VENDAR KLJUB TEMU NISEM NIKOLI VIDELA PTICE, KI BI SEDELA NA VEJI IN ZARADI SKRBI DOŽIVLJALA ŽIVČNI ZLOM.

    UČITELJEVO BISTVO JE ZELO PREPROSTO: “MAR NISTE VREDNI VEČ KOT PTICE?”.

    JEZUS NI SKRBEL, ZATO TUDI NAM NI TREBA SKRBETI! ČE ČAKATE NA BREZSKRBNO OBDOBJE , VAM MORAM VERJETNO POVEDATI, DA BOSTE NA TO ZELO DOLGO ČAKALI, SAJ TAKŠEN ČAS VERJETNO NIKOLI NE BO PRIŠEL.

    EVANGELIJ PO MATEJU 6,34 NAM PREDLAGA, NAJ NE SKRBIMO ZA JUTRI, KAJTI VSAK DAN PRINESE DOVOLJ TEŽAV. TO JE REKEL SAM JEZUS IN PRI TEM ZAGOTOVO NI BIL NEGATIVEN. TO, DA SMO UMIRJENI IN UŽIVAMO BOŽJI POČITEK SREDI NEVIHTE, DAJE GOSPODU SLAVO, KAR DOKAZUJE , DA NJEGOVI NAČINI DELUJEJO.

    NE SKRBI. ZAUPAJ BOGU. OPRAVITE SVOJ DEL, NE SKUŠAJTE PA OPRAVITI BOŽJEGA DELA. TO BREME JE PRETEŽKO, DA BI GA NOSILI- IN ČE NE BOSTE PREVIDNI, SE BOSTE ZLOMILI POD NJEGOVO TEŽO.

    NE SKRBITE. ZAUPAJTE V GOSPODA (ZANESITE SE, OPRITE SE NANJ IN VERJEMITE) IN DELAJTE DOBRO, TAKO BOSTE LAHKO PREBIVALI V DEŽELI IN SE PASLI V ZAUPANJU TER BILI ZARES NAHRANJENI (GLEJ PSALM 37,3) (prepis iz knjige Bitka v umu).

  24. Miro says:

    GOSPOD JEZUS KRISTUS: »JAZ SEM ŽIVI KRUH, KI JE PRIŠEL IZ NEBES« (Jn 6,51)

    Priporočimo se Svetemu Duhu, da se bomo pod Njegovim vodstvom poglabljali v naslednje besede o
    sveti evharistiji. Le ON nas lahko v srcu razsvetli glede umevanja najsvetejših skrivnosti, drugače bomo
    to lahko stokrat in stokrat prebrali, pa nič razumeli. Pridi, Sveti Duh, in okrepi našo slabotno vero!

    – Jezus, naš Bog, v čudovitem zakramentu svete
    evharistije si nam zapustil spomin svojega trpljenja
    in vstajenja. Naj svete skrivnosti tvojega telesa in krvi
    tako častimo, da bomo prejemali vedno več sadov
    tvojega odrešenja.
    (Bogoslužje na telovo)

    – Naš kruh je Kristus, ki je dejal: »Jaz sem živi kruh,
    ki je prišel iz nebes« (Jn 6,51).
    (Kromatij iz Ogleja)

    – Ta zakrament nam omogoča občestvo vseh gmotnih
    in duhovnih dobrin. Že s tem, da Kristus vse združuje
    s seboj, jih združuje med njimi: kajti če je več stvari
    zedinjenih s tretjo, so zedinjene tudi med seboj.
    (Albert Veliki)

    – Obhajilo je kakor učlovečenje Božje ljubezni v vas
    in žerjavica, ki vas bo ogrevala čez dan.
    (Peter Julijan Eymard)

    (Povzeto po: Kruh, ki daje življenje, misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  25. Janez says:

    Notranje zdravje, zadovoljstvo in sreča (par misli)
    Vsak človek išče načine, kako biti zdrav, srečen in zadovoljen. Odgovor se skriva v notranji stabilni prisotnosti, ki zahteva našo pripravljenost odpreti vse naše čute in da se čudimo drobnim stvarem v življenju in širimo dobroto v našo okolico. Vsak človek naj bo sam sebi največji prijatelj in zaveznik, ki ve kaj hoče in ki si zaupa ter naj bo dober in strpen do soljudi. Ko imaš sam dovolj moči in energije, jo boš imel tudi za druge. In to je to. Začni pri sebi in prosi Boga in prizadevaj si biti dober Človek in dober Kristjan. Hvala Ti Gospod za vse, kar s nam daroval. V Miru in Tišini Človek spet najde Moč in Rešitev, ki mu jo nakloni Bog, ko se spet povežemo z Njim in ga iskreno prosimo in delamo dobra dela. Molitev je namreč pogovor z Njim, ki je naš Najboljši Oče, dobra dela pa Samaritanska pomoč ljudem, ki jo rabijo zaradi bolezni, žalosti, stisk in problemov. Vedno je Oče tu pri nas in nas ljubeče čaka. Iščemo ga dostikrat nekje daleč, pa je zelo blizu in sicer v Nas, v Soljudeh in v Naravi, ki nas obkroža in nas tiho gleda in nagovarja. Bog je vedno z nami, nikoli nismo sami. Amen. Janez

  26. Janez says:

    ČAS KI GA ŽIVIMO….
    Paradoks našega časa je, da imamo telefone brez tipk, ljudi brez pameti, razmerja brez ljubezni, kokakolo brez sladkorja, kavo brez kofeina, cigarete brez nikotina, mleko brez maščob, ženske brez čustev, moške pa brez strpnosti, poguma in vztrajnosti! Kupujemo več, uživamo manj. Imamo velike hiše, ampak male družine, več udobja a malo časa, več diplom a malo razuma/znanja, več strokovnjakov in še več težav, več znanja na področju medicine, a manj zdravja.
    Pijemo preveč, kadimo preveč, zapravljamo nepremišljeno, smejemo se premalo, vozimo prehitro, hitro se ujezimo, prepozno hodimo spat, utrujeni se zbujamo, premalo beremo in gledamo preveč televizije.
    Želimo povečati naše imetje, vendar smo zmanjšali naše vrednote.
    Govorimo preveč, ljubimo premalo, pogosto sovražimo.
    Naučili smo se preživeti, ne pa živeti. Dodali smo leta življenju, ne pa življenje letom.
    Potovali smo na Luno, problem pa imamo, ko je treba iti čez cesto in spoznati novega soseda. Osvojili smo zunanji prostor, ne pa tudi notranjega. Naredili smo velike, vendar ne boljše stvari.
    Očistili smo zrak, vendar onesnažili našo dušo. Razbili smo atom, ne pa tudi svojih predsodkov. Pišemo več, naučimo se manj. Načrtujemo več, dosežemo manj. Naučili smo se hiteti, a ne čakati. Imamo večje dohodke, vendar nizko moralo. Imamo več hrane, pa smo še vedno nehvaležni. Gradimo večje računalnike z večjim spominom, komuniciramo vse manj in manj. Prizadevamo si več kvantitete, pozabljamo na kakovost.
    To so časi hitre prehrane a počasne prebave, Velikih ljudi, malih karakterjev, hitrih poslov in površnih odnosov. To je čas za mir v svetu in vojno doma, veliko prostega časa in malo uživanja. Čas raznovrstne hrane na eni polovici sveta in podhranjenosti na drugi polovici.
    Vse manj je finančnih problemov v zakonu, in vse več je ločitev. Vse več prestižnih hiš, in razdeljenih domov. To so dnevi hitrih potovanj, dragih oblačil in nizke morale. Vse več je debelih ljudi in tablet, ki zmorejo vse – vas razveselijo, otopijo ali ubijejo.
    Preživite več časa s svojimi najdražjimi, ker ne bodo večno poleg vas. Povejte kakšno lepo besedo tistim, ki vas od spodaj gledajo s strahospoštovanjem, ker bo ta majhna oseba skoraj zagotovo odrasla in odšla.
    Ne pozabite objeti tistih, ki so poleg vas, saj je to edino imetje, ki ga lahko date s svojim srcem in vas nič ne stane.
    Ne pozabite reči “rad/a te imam” vašim partnerjem in vašim ljubljenim, če prihaja globoko iz srca.
    Ne pozabite se držati za roke in ceniti trenutkov, ko sta skupaj, ker nekega dne ta oseba ne bo več z vami.
    Vzemite si čas za ljubezen, vzemite si čas za pogovor, in vzemite si čas, da delite svoje dragocene misli z drugimi.
    Smejte se pogosto, dolgo in iskreno. Smejte se, dokler ne izgubite diha. Solze se dogajajo.
    Vztrajate in preživite. Povejte ljudem, ki jih imate radi, da jih imate radi ob vsaki priložnosti,
    ker se življenje ne meri z številom vdihov, ki jih dihamo, pač pa s trenutki, ki nam jemljejo dih.”
    In zaupajte v Odrešenika, ki nam je dal Vse, kar rabimo. Molite in prosite ga, ko vam je hudo ali ko morate premisliti in sprejeti pomembne odločitve v Življenju.
    Napisal ameriški stand-up komik George Carlin po smrti svoje žene.

    Biti srečen pomeni živeti v miru.
    V miru pa živi tisti človek, če ima radost in dobroto v srcu,
    če ljudem veselje odrešenja prinaša in strahove ter hudo stran od ljudi izganja.
    (Prof. dr. Anton Trstenjak, nekdanji duhovnik in psiholog na TF Ljubljana )

  27. hvala says:

    SLAVLJENJE, ZAHVALA IN ČAST BOGU!

    GOSPOD BOG JE GOSPODAR NEBES IN ZEMLJE. ZATO TUDI V OČENAŠU MOLIMO-ZGODI SE TVOJA VOLJA KAKOR V NEBESIH , TAKO NA ZEMLJI.

    GOSPODOVA VOLJA V NEBESIH: RAZODETJE (APOKALIPSA), JN 4,8- 11- JANEZ NA OTOKU PATMOSU, VIDENJE IN ZAPIS.

    “SVET, SVET, SVET, GOSPOD BOG, VLADAR VSEGA, KI JE BIL, KI JE IN KI PRIDE!”
    IN KADAR SO TA ŽIVA BITJA IZREKALA SLAVO, ČAST IN ZAHVALO NJEMU, KI SEDI NA PRESTOLU IN ŽIVI NA VEKE VEKOV, JE ŠTIRIINDVAJSET STAREŠIN POPADALO PRED SEDEČIM NA PRESTOLU IN MOLILO NJEGA, KI ŽIVI NA VEKE VEKOV, TER METALO SVOJE VENCE PRED PRESTOL IN GOVORILO:
    “VREDEN SI, NAŠ GOSPOD IN BOG, DA PREJMEŠ SLAVO, ČAST IN MOČ, KER SI USTVARIL VSE REČI,
    PO TVOJI VOLJI SO BIVALE IN BILE USTVARJENE.”

    Gospoda v nebesih slavijo, častijo in molijo, tudi na zemlji Ga moramo neprestano slaviti, častiti, se Mu zahvaljevati!

  28. Janez says:

    VERUJEM, GOSPOD (Živa Molitev RKC)
    1. Vsi romamo, žejni Boga, obličje Njega iščemo. Pokaži, Sin, Očeta nam, neba in zemlje Stvarnika. S svetniki skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.
    2. Zdaj romamo v zaupanju, ljubezni kruha lačni smo. Z Lučjo Božiča hraniš nas, Ti zvezda jutranja za nas. Z Marijo skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.
    3. Glej, romamo utrujeni, v odprtem srcu z ranami. V puščavi, kjer Te iščemo, ozdravlja Tvoja roka nas. Z ubogim skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.
    4. Naj romamo, noseč svoj križ, sledimo po stopinjah Ti. Ti vstajaš na Veliko noč, življenje naše si in moč. S ponižnim skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.
    5. Mi romamo, poklicani z navdihi Svetega Duha k novim Binkoštim. Ti daješ dih nam in Duha, ustvarjaš svet prihodnosti. S kristjani skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.
    6. Le romajmo v hvaležnosti za vsak dan, ki ga daješ nam. Nas vodiš na življenja pot k studencu, ki je naš Gospod. Z vsem stvarstvom skupaj hodimo in prosimo Te, o Gospod: povečaj v srcu vero nam, da naša pot ne bo zaman.

    http://sskz.rkc.si/sskz_old/images/pdf/zivamolitev.pdf

    Že objavljeno. Janez

  29. hvala says:

    BITKA V UMU (Joyce Meyer)

    Joyce Meyer v knjigi, ki jo tudi zastonj dobite, (PRI eexodus tv ,ker ni za prodajo,)opisuje , kako je za svojo nesrečo obtoževala moža, otroke itd…in se končno spoprijela z resnico, DA SO BILE NJENE MISLI TISTO, ZARADI ČESAR JE BILA NESREČNA.

    Sveti Pavel pravi ; “NIKAR SE NE PRILAGAJAJTE TEMU SVETU, AMPAK SE PREOBRAŽAJTE Z OBNOVO SVOJEGA UMA, DA BOSTE LAHKO RAZPOZNALI , KAJ HOČE BOG, KAJ JE DOBRO, NJEMU VŠEČNO IN POPOLNO, (Pismo Rim, 12,2).

    V PETI MOJZESOVI KNJIGI 30,19 JE GOSPOD POVEDAL SVOJEMU LJUDSTVU, DA JE PREDNJE POSTAVIL BLAGOSLOV IN PREKLETSTVO, TER JIH SPODBUDIL NAJ IZBEREJO ŽIVLJENJE. V PREGOVORIH 18,21 PREBEREMO, DA STA SMRT IN ŽIVLJENJE V OBLASTI JEZIKA, IN KDOR GA RAD UPORABLJA, BO JEDEL NJEGOV SAD…….

    NAŠE MISLI POSTANEJO NAŠE BESEDE. ZATO JE IZREDNO POMEMBNO, DA IZBEREMO MISLI, KI PORAJAJO ŽIVLJENJE. KO TO STORIMO, BODO PRAVE BESEDE TEMU SLEDILE.

    NE MORETE IMETI POZITIVNEGA ŽIVLJENJA IN NEGATIVNIH MISLI.

    JEZUS JE REKEL: “ČE OSTANETE V MOJI BESEDI, STE RESNIČNO MOJI UČENCI. IN SPOZNALI BOSTE RESNICO IN RESNICA VAS BO OSVOBODILA. “(Evangelij po Janezu 8, 31_32).

    NA TEM MESTU NAM JEZUS POVE, KAKO PREMAGATI SATANOVE LAŽI. HUDIČ JE LAŽNIVEC. O NAS, O DRUGIH TER O OKOLIŠČINAH NAM GOVORI STVARI, KI PREPROSTO NE DRŽIJO. VENDAR NAM CELOTNE LAŽI NE POVE NA ENKRAT.
    NAŠ UM ZAČNE OBSTRELJEVATI S PREMETENO ZASNOVANIM VZORCEM DROBNIH NADLEŽNIH MISLI, SUMOV, DVOMOV, STRAHOV, VPRAŠANJ, SKLEPOV, TEORIJ. NE POZABITE, DA IMA SATAN ZA SVOJE VOJSKOVANJE IZOBLIKOVANO STRATEGIJO. DOLGO NAS JE PROUČEVAL. S SKRBNIMI STRATEGIJAMI .

    S SKRBNIMI STRATEGIJAMI IN ZVITIMI PREVARAMI POSKUŠA SATAN V NAŠIH MISLIH VZPOSTAVITI “TRDNJAVE”. TRDNJAVA JE PODROČJE , V KATEREM SMO ZARADI DOLOČENEGA NAČINA RAZMIŠLJANJA ZVEZANI( V ZAPORU).

    APOSTOL PAVEL NAM POVE, 2 PISMO KORINČANOM, DA IMAMO POTREBNO OROŽJE, S KATERIM PREMAGAMO SATANOVE TRDNJAVE.

    UM JE BOJNO POLJE.
    PRVO “OROŽJE” JE BESEDA , KI JO PREJEMAMO PREKO PRIDIG, POUČEVANJ KNJIG, POSNETKOV, SEMINARJEV IN OSEBNEGA PROUČEVANJA SVETEGA PISMA. VENDAR MORAMO “VZTRAJATI” (OSTAJATI) V BESEDI DOKLER TA NE POSTANE RAZODETJE , DANO PO NAVDIHU SVETEGA DUHA. NENEHNO MORAMO UPORABLJATI OROŽJE BESEDE.

    DRUGI DVE DUHOVNI OROŽJI , KI STA NAM NA VOLJO, STA SLAVLJENJE IN MOLITEV. SLAVLJENJE PREMAGA HUDIČA HITREJE KOT KATEREKOLI BOJNI NAČRT, VENDAR MORA BITI PRISTNO SLAVLJENJE V SRCU, NE LE PREMIKANJE USTNIC, ALI POSKUS, DA VIDIMO, ALI DELUJE. SLAVLJENJE IN MOLITEV VKLJUČUJETA BESEDO. BOGA SLAVIMO V SKLADU Z NJEGOVO BESEDO IN NJEGOVO DOBROTO.

    JOYCE MEYER PRAVI. :”VEČ LET SEM MOLILA ZA RAZODETJE, PROSILA BOGA, DA BI MI RAZODEL STVARI PREKO SVOJEGA DUHA, KI BIVA V MENI. VEDELA SEM, DA JE MOJA PROŠNJA OSNOVANA NA SVETEM PISMU. VERJELA SEM V BESEDO IN BILA PREPRIČANA, DA JE PRAV, DA PROSIM IN TUDI PREJMEM. POTEM SEM SE NAUČILA, DA NISEM PREJELA VSEGA, KAR MI JE SVETI DUH ŽELEL RAZODETI , ZGOLJ ZATO, KER JE BIL MOJ UM TAKO PODIVJAN IN ZAPOSLEN, DA JE ZGREŠIL INFORMACIJE , KI SO MI BILE PONUJENE. ”

    “PREDSTAVLJAJTE SI DVE OSEBI V ISTI SOBI. ENA IZMED NJIJU SKUŠA DRUGI ZAŠEPETATI DOLOČENO SKRIVNOST. ČE JE V SOBI HRUPNO, PRVA OSEBA PA SKUŠA PREDATI SPOROČILO, GA BO DRUGA, KI TO SPOROČILO PRIČAKUJE, ZARADI HRUPA ENOSTAVNO PRESLIŠALA.”

    ENAKO VELJA ZA KOMUNIKACIJO Z BOŽJIM DUHOM IN NAŠIM duhom. SVETI DUH JE ZELO NEŽEN; VEČINO ČASA BO Z NAMI GOVORIL S PREROKOM V ODLOMKU 1 KRALJEV 19,11-12- S TIHIM IN MILIM GLASOM.

    NEKATERI LJUDJE VIDIJO STVARI NEGATIVNO , KER SO CELOTNO ŽIVLJENJE DOŽIVLJALI NESREČE IN SI NE MOREJO PREDSTAVLJATI, DA BI KARKOLI ŠLO NA BOLJE . OBSTAJAJO TUDI LJUDJE, KI VSE VIDIJO KOT SLABO IN NEGATIVNO PREPROSTO ZATO, KER SO TAKŠNI OD ZNOTRAJ.

    KAKRŠENKOLI JE ŽE RAZLOG, NEGATIVEN POGLED NAREDI OSEBO NESREČNO IN ZARADI TEGA JE NJENO NAPREDOVANJE DO OBLJUBLJENE DEŽELE VPRAŠLJIVO. MOLIM, DA BO TA DEL KNJIGE LUČ TUDI VAM IN VAS PRIPRAVIL, DA BOSTE ODŠLI IZ PUŠČAVE V SLAVNOSTNO LUČ ČUDOVITEGA BOŽJEGA KRALJESTVA. “(prepis iz knjige Bitka v umu).

  30. Miro says:

    SV. KLAVDIJ DE LA COLOMBIERE – VELIK APOSTOL SRCA JEZUSOVEGA!

    BOŽJA BESEDA: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost …« (Lk 4,18).

    Omenjene besede Svetega pisma izražajo tudi vsebino dela sv. Klavdija de la Colombiera, duhovnika in redovnika, ki je bil velik apostol Srca Jezusovega. Bil je zvest Božji ljubezni in je svoje velike darove duha in srca razvil do herojskih kreposti. Kakor on naj bi tudi mi goreče častili Jezusovo Srce. Za to dragoceno milost moramo seveda prositi. Da bomo svete skrivnosti vredno obhajali, najprej obžalujmo vse, s čimer smo Presveto Srce Jezusovo žalili (povzeto po: Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-klavdij-de-la-colombiere-duhovnik-in-redovnik

    Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas!

    • Miro says:

      Ljudje ob soočanju s trpljenjem, bolečino, stisko … mrzlično iščemo odgovor, tolažbo, rešitev …, žal dostikrat v napačnih smereh. Nikakor ne moremo dojeti, da naša duša, pravzaprav duša slehernega človeka, v svojem najglobljem bistvu hrepeni po odrešenju, po večni sreči v Bogu! Edino On nas more ne samo rešiti, ampak tudi celostno odrešiti, kar močno presega vse naše človeške zamisli in vsa naša pričakovanja. In kje je izvir teh nedoumljivih milosti? Je prav tam, kamor nas usmerja prst sv. Klavdija de La Colombiera (glej drugo sliko na zgornjem priloženem linku)!

  31. Janez says:

    Zakaj je pomembno hoditi v cerkev?
    Sveto pismo nam pravi, da moramo hoditi v cerkev, da lahko častimo Boga z drugimi verniki in da se damo poučiti iz njegove besede za našo duhovno rast. V zgodnji cerkvi »so bili stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah« (Apostolska dela 2,42). Morali bi posnemati njihov zgled predanosti – in delati enako. Takrat niso imeli namenske cerkvene stavbe, vendar: »Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem« (Apostolska dela 2,46). Kjerkoli se verniki srečajo, rastejo v skupnosti z drugimi verniki in učenju Božje besede.

    Zahajanje v cerkev ni le »dober predlog«; je Božja volja za vernike. Pismo Hebrejcem 10,25 pravi: »Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.« Celo v zgodnji cerkvi so nekateri razvili slabo navado, da se niso srečevali z drugimi verniki. Pisec Pisma Hebrejcem pravi, da to ni pravi način. Potrebujemo spodbudo, ki jo dobimo pri zahajanju v cerkev. Bližanje poslednjih časov pa bi nas moralo spodbuditi, da bi bili še bolj predani zahajanju v cerkev. Cerkev je prostor, kjer lahko verniki ljubijo drug drugega (Prvo Janezovo pismo 4,12), spodbujajo drug drugega (Pismo Hebrejcem 3,13), spodbujajo drug drugega k ljubezni in dobrim delom (Pismo Hebrejcem 10,24), služijo drug drugemu (Pismo Galačanom 5,13), svarijo drug drugega (Pismo Rimljanom 15,14), spoštujejo drug drugega (Pismo Rimljanom 12,10) in so drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni (Pismo Efežanom 4,32).

    Ko nekdo sprejme Jezusa Kristusa za svojega Odrešenika, postane del Kristusovega telesa (Prvo pismo Korinčanom 12,27). Da bi lahko telo cerkve pravilno delovalo, morajo biti vsi njeni »telesni deli« prisotni in delovati (Prvo pismo Korinčanom 12,14–20). Ni dovolj, da v cerkev samo zahajamo; vključiti se moramo v eno od služb za druge, tako da uporabimo duhovne darove, ki nam jih je dal Bog (Pismo Efežanom 4,11–13). Vernik ne bo nikoli dosegel polne duhovne zrelosti, ne da bi uporabil te darove, vsi pa potrebujemo pomoč in spodbudo drugih vernikov (Prvo pismo Korinčanom 12,21–26).

    Iz teh in še drugih razlogov bi morali biti zahajanje v cerkev, sodelovanje in skupnost redni vidiki življenja vernika. Tedensko zahajanje v cerkev se od vernikov nikakor ne »zahteva«, toda nekdo, ki pripada Jezusu, bi moral imeti željo, da časti Bog, prejme njegovo besedo in ima skupnost z drugimi verniki. Jezus je vogalni kamen Cerkve (Prvo Petrovo pismo 2,6). Apostol Peter pravi: »Saj ste vendar živi kamni … se vgrajujte v duhovno stavbo, tako da boste sveto duhovništvo in boste darovali duhovne žrtve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu« (Prvo Petrovo pismo 2,5). Kot kamni za Božjo »duhovno hišo« smo naravno povezani drug z drugim in ta povezava je vidna vsakič, ko gre Cerkev »v cerkev«. Ljubimo našo sveto katoliško in apostolsko Cerkev, ki je večna Kristusova Cerkev ne glede na vse pomanjkljivostri in napake. Pomagajmo in molimo po svojih močeh Cerkvi in bodimo na strani rešitev, ne na strani kritiziranja in problemov ko nastopijo težave. Bog bo sodil ne mi. Pomagajmo k prenovi Cerkve s svojim zgledom in prizadevanjem za pravičnost in Ljubezen. Molimo in živimo tako kot nas uči Jezus v Dobroti in Usmiljenju ter spolnjujmo Božjo Voljo. Amen.

    Medmrežje gotquestionszajanjecerkev

  32. Miro says:

    KO SE PO MOLITVI MANGOVO DREVO NI PREMAKNILO, JE INDIJKA VZKLIKNILA: »ŽE VNAPREJ, PREDEN SEM MOLILA, SEM VEDELA, DA TO NE BO UČINKOVALO!« – TAKŠNI SMO, NAŠE VERE NI NITI ZA GORČIČNO ZRNO!

    BOŽJA BESEDA: »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče« (Mt 17,20).

    V knjigi »Jezus te ljubi« je p. Joseph Bill zapisal, da je neka Indijka imela težave z mangovim drevesom, ki je stalo čisto pred njeno hišo. Kadar je mango dozorel, so se pojavili otroci, ki so vanj metali kamenje in večkrat zadeli z njimi tudi njena okna, tako da je pogosto morala menjavati stekla. Vedno je pobesnela, tekla ven in podila otroke. Ko pa se je vrnila v hišo, so se vrnili tudi otroci in nadaljevali svojo igro. Nekega dne je pri prebiranju Svetega pisma postala pozorna na stavek: »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: ›Prestavi se od tod tja!‹, in se bo prestavila« (Mt 17,20). Mislila si je pri sebi: »Torej, če se da premakniti goro, zakaj se ne bi dalo mangovega drevesa?« Molila je: »Gospod, imamo vero in zdaj bom ukazala mangovemu drevesu, naj se oddalji od mojega okna.« Takoj nato je stopila k oknu, da bi si ogledala rezultat svoje molitve. Mangovo drevo pa je bilo še vedno na svojem mestu. Tedaj je vzkliknila: »Že vnaprej, preden sem molila, sem vedela, da to ne bo učinkovalo.« Takšni smo, naše vere ni niti za gorčično zrno in zato Jezus ne more delovati po nas.

    Škof v Cezariji, sveti Bazilij Veliki, je zbral to vero. Tam živečemu prebivalstvu je neka gora predstavljala veliko težavo. Ko je nekega dne postalo to neznosno, je dvignil svojo roko in dejal: »V Jezusovem imenu ti ukazujem, da se odstraniš s tega kraja in ne povzročaš tu več nobene škode.« Gora je takoj izginila in je ni več tam do danes. Vam je to težko verjeti? Ne pripovedujem vam pravljic, to se je res zgodilo. Smejete se, ker vaša vera ni dovolj močna in se vam to tako zdi neverjetno. Če imate trdno vero, lahko vi tudi tu v Sloveniji delate čudeže in spreminjate Slovenijo. Tako se razodeva Jezusova moč. Kakor hitro se boste opogumili in njegovo besedo prenesli v dejanja, vam bo Jezus dal svojo moč in slavo (povzeto po: Jezus te ljubi, p. Joseph Bill).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, ti si Vsemogočni! Tvoja beseda nas nenehno poziva, naj se odvrnemo od greha, spreobrnemo k Tebi in uresničujemo Božjo voljo. Gospod, prebudi v meni močno vero Vate, da se bo v mojem srcu po Tvoji milosti sesula »gora« napuha, nevere in nezaupanja Vate, na temeljih ponižnosti pa nastala »gora« ljubeče privrženosti Tebi, našemu Odrešeniku, ki nas vodiš v življenje večne sreče v Bogu!

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskočno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  33. Janez says:

    KAJ POMENI ŽALOSTITI OZIROMA UGAŠATI SVETEGA DUHA ?
    Ko se v Svetem pismu uporablja beseda »ugašati«, govori o ugašanju ognja. Na primer, ko kristjan vzame ščit vere kot del Božje bojne opreme (Pismo Efežanom 6,16), lahko pogasi (ugasne, uniči) ognjene puščice hudiča. Kristus je opisal pekel kot dobeseden, fizičen kraj, kjer ogenj ne »ugasne« (Evangelij po Marku 9,43; 48). Tu gre za enako idejo, kot je uporabljena v Prvem pismu Tesaloničanom 5,19: »Duha ne ugašajte.« Kristjan je opomnjen s strani Boga, naj ne zatira ali ugaša aktivnosti Svetega Duha, ki prebiva v njem. V širšem sobesedilu vrstic 12–22 apostol Pavel opisuje vrste specifičnih aktivnosti, ki jih Sveti Duh izvaja v vsakem kristjanu in cerkvi kot celoti. Ti specifični izrazi Svetega Duha so vrste stvari, ki jih dela v Kristusovem telesu. Naša naloga je, da sodelujemo z njim in se aktivno vključimo v delo Svetega Duha v teh in podobnih vidikih posvečenja in izgrajevanja.

    Da bi razumeli, kaj pomeni žalostiti Duha, moramo najprej razumeti, da ima Duh osebnost. Samo osebo lahko žalostimo. Sveti Duh je božanska oseba, ki prebiva v kristjanih ter izkuša bolečino in skrb, ko grešimo. Ko razumemo, da je Sveti duh tretja oseba troedinega Boga, lahko bolje razumemo, kako ga lahko nekaj žalosti, tako kot lahko nekaj žalosti katero koli drugo osebo. Pismo Efežanom 4,30 nam zapoveduje, naj ne žalostimo Duha. Duha žalostimo, če živimo kot pogani (4,17–19), če lažemo (4,25), če dovolimo, da jeza vodi v greh in tako dajemo priložnost hudiču (4,26–27), če krademo (4,28), če govorimo umazano (4,29), če smo ujedljivi, besnimo, se jezimo, rohnimo, preklinjamo, smo hudobni (4,31), če ne odpuščamo (4,32), če smo spolno nemoralni (5,3–5). Žalostiti Duha pomeni grešiti v mislih, besedah ali dejanjih. Ne žalostiti Duha pomeni, da sodelujemo z njim v podrejenosti njegovemu posvečujočemu delu, ko odstranjuje naše pretekle grešne navade in vzorce ter nas preobraža v skladu s Kristusovo podobo.

    Ugašati ali žalostiti Duha ima podoben učinek. Oboje preprečuje pobožen način življenja, kar prinaša človekovo grešno, grdo in nehvaležno obnašanje do Kristusa in Evangelija. Oboje prizadene tistega, ki greši, in tistega, proti komur greši. Kadar kristjan ugaša Duha, greši proti Bogu in proti drugim ljudem. Potem je Sveti Duh žalosten, ker drugi izkusijo negativne posledice našega greha. Da bi se kristjan izognil ugašanju ali žaloščenju Duha, mora biti dober, usmiljen, pravičen in stanoviten v vsakodnevnerm življenju, vsakodnevni molitvi, osebnem preučevanju Svetega pisma, premišljevanju o svetopisemskih vrsticah in tesni skupnosti v Cerkvi, ki je zvesta Svetemu pismu in ki ga vodi v vse globlje predajanje Bogu, osebni svetosti ter vse dlje stran od sveta in greha. Vsakodnevno predajanje vladanju in kraljevanju Svetega Duha v našem srcu je rešitev: »Kajti tisti, ki so po mesu, mislijo na to, kar je meseno; tisti pa, ki so po Duhu, mislijo na to, kar je duhovno. Toda meseno mišljenje je smrt, duhovno mišljenje pa življenje in mir« (Pismo Rimljanom 8,5–6). Molimo in prosimo Boga, da nas bo Sveti Duh Vodil in navdihoval, da bomo delali vse prav.

    gotquestionszalostitiDuha

  34. Miro says:

    NJEGOVE ROKE SO BILE OB POSLEDNJI SODBI ČISTE, NA ŽALOST PA …

    Raoul Follereau je v Knjigi ljubezni zapisal: »Sanjalo se mi je: Neki človek je prišel pred Gospodov
    sodni stol. “Moj Bog, spolnjeval sem tvoje zapovedi, storil nisem nič nečastnega, nisem bil hudoben
    in krivičen. Gospod, moje roke so čiste.” “Seveda, seveda so čiste,” mu odvrne Bog, “popolnoma
    čiste so, so pa tudi popolnoma prazne.”«

    Priporočimo se Svetemu Duhu in se poglobimo v naslednji evangeljski odlomek:

    Božja beseda: »Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili … Kolikor
    niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.«

    https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mt+25%2C+31-46&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si neizmerno veličastvo Božjega usmiljenja! Pomagaj nam s svojo milostjo,
    da se bomo vsak dan odločno odpovedovali vsemu, kar ovira ali onemogoča spolnjevanje Božje volje, ter
    delali dobro v moči Svetega Duha, še zlasti z duhovnimi in telesnimi deli usmiljenja do bližnjega!

    Božje usmiljenje, tolažba in blagor vsem, ki so skesanega srca, zaupamo vate!

  35. Janez says:

    KAKŠEN JE POMEN SPOZNAVANJA SVETOPISEMSKE TEOLOGIJE ZA KRISTJANE? POGLOBITEV VEDENJA.
    Beseda teologija ali bogoslovje izvira iz dveh grških besed: teos (grško Θεός) Bog in logos (grško λόγος) beseda, nauk, znanost, ki skupaj pomenita ‘nauk o proučevanju Boga’. Krščanska ali svetopisemska teologija je preprosto poskus razumeti Boga, kot se ta razodeva v Svetem pismu. Noben zgolj človeški teološki miselni konstrukt nikakor ne more popolnoma pojasniti Boga in njegovih načrtov, saj je Bog neskončno in večno bolj vzvišen in vsemogočen od nas. Zato je vsak poskus, da bi Boga opisali z omejenim človeškim govorom, nujno nezadosten (Pismo Rimljanom 11,33–36). Vendar se nam Bog razodeva toliko, kolikor nas dela sposobne zaznavati in doumevati. Krščanska teologija je torej veščina in znanost, ki je v tem, da verujoči pozna in razume svetopisemskega Boga na urejen in razumljiv način. Nekateri ljudje pravijo, da se teologije izogibajo zato, ker neti razprtije. Toda vsak človek je, hote ali nehote, nekakšen teolog, saj smo bitja ustvarjena od Boga Strvarnika. Res je, da svetopisemska teologija – v dobrem pomenu besede – oddeljuje resnično od neresničnega; a to je dobro, saj tako uči Bog (Prvo pismo Korinčanom 11,19; Prvo pismo Timoteju 4,1–3; Drugo pismo Timoteju 3,16–17; Drugo Petrovo pismo 2,1).

    Proučevanje svetopisemske teologije torej ni nič drugega kot raziskovanje Božje besede, da bi dognali, kaj je Bog razodel o sebi. Ob tem Boga spoznavamo kot svojega Stvarnika, Ohranjevalca vsega in Sodnika vsega. On je Alfa in Omega, začetek in konec vsega. Odkrijemo, zakaj je Bog razodel svoje ime. Ko je Mojzes vprašal, kdo ga pošilja k faraonu, je Bog odvrnil: »JAZ SEM, KI SEM.« (Druga Mojzesova knjiga 3,14) Ime JAZ SEM kaže na osebnost. Ime JAZ SEM opisuje svobodno, samozadostno, odločno osebnost. Izvemo torej, da Bog ni nadzemeljska sila ali kozmična energija. On je vsemogočno, samoobstoječe, vsenavzoče in samoodločujoče Bitje z umom in voljo ter Veliko Ljubeznijo do Ljudi in Stvarstva (Deus Creator). On je osebni in odnosni Bog, ki se je razodel človeštvu po svoji besedi in po svojem Sinu Jezusu Kristusu.

    Proučevanje svetopisemske teologije pomeni rast v poznanju Boga, da bi ga poveličevali, s tem ko živimo ljubeče in poslušno. Bodimo pozorni, da gre tu za proces: preden lahko Boga ljubimo, ga moramo poznati; ko pa ga vzljubimo, postajamo poslušni. Naše življenje je neskončno bogatejše zaradi tolažbe in upanja, ki ga Bog daje tistim, ki ga poznajo, ljubijo in so mu poslušni, ker spolnjujejo Božjo Voljo. In nasprotno: slaba ali napačna teologija ima za posledico površno ali netočno pojmovanje Boga. Ta svet je kraj, poln bolečine; življenje je pogosto neprijetno in polno razočaranja. Če zavračamo svetopisemsko teologijo, se obsojamo na življenje, ki ga vodi lažen občutek neke spoznavne smeri o Bogu; zaradi tega pa je življenje še hujše, namesto da bi bilo blagoslovljeno z Odrešenjskim Veseljem, s tolažbo in upanjem. Zato je svetopisemsko spoznanje Boga življenjskega pomena; vsi kristjani bi morali navdušeno proučevati in študirati svetopisemsko teologijo. Poglobljeno, temeljito in osebno proučevanje Svetega pisma z namenom, da bi spoznavali, ljubili in ubogali Boga, je radostno početje, koristno tudi z vidika večnosti in našega Odrešenja, saj je Bog vedno ob nas in v nas. Bog je vedno z nami, nikoli nismo sami. Prav je, da kristjani molimo k Bogu s prošnjami in tudi proučujemo Sveto pismo, ko nam govori Bog ter da tako spoznavamo svetopisemsko bogoslovje in versko literaturo, kjer nam bogoslovni strokovnjaki dodatno kaj obrazložijo.

    gotquestionskajteologija

  36. Miro says:

    JANEZOVO VPRAŠANJE »ZAKAJ …?« IN PRIJATELJEV ODGOVOR, KI JE BIL ZA JANEZA ENO NAJPOMEMBNEJŠIH SPOZNANJ V NJEGOVEM ŽIVLJENJU!

    Janez je pospremil prijatelja do časopisnega kioska. Prodajalec časopisov je bil zelo neprijazen in siten. Kljub temu je prijatelj ostal v vedenju do prodajalca prijazen in prisrčen. Ko sta se Janez in prijatelj oddaljila od kioska, je Janez vprašal: »Je ta tip vedno tako žaljiv?« »Da, na žalost,« je odgovoril prijatelj. »Ti pa si vedno tako ljubezniv z njim?« je vztrajal Janez. »Seveda,« je odvrnil prijatelj. Tedaj je Janez postavil vprašanje, ki ga je vznemirjalo že od vsega začetka: »Zakaj?« Prijatelj je pojasnil: »Zato, ker nočem, da bi on ali kdorkoli drug odločal o tem, kako bom ravnal. Jaz odločam, kako bom ravnal. Jaz sem tisti, ki odloča, in ne tisti, ki se odziva.« Za Janeza je bil ta odgovor eno najpomembnejših spoznanj v njegovem življenju (odlomek iz knjige Živite v ljubezni, p. Anton Nadrah).

    Molimo: Slava tebi, Jezus, Ti si naš najsvetlejši in najmočnejši zgled neizmerne Božje ljubezni do vsakega človeka! Naj po Tvoji milosti tudi mi brezpogojno in svobodno ljubimo vsakega človeka!

  37. Miro says:

    SV. KATARINA DE RICCI JE BILA DELEŽNA IZREDNIH BOŽJIH MILOSTI – PROSIMO JO, NAJ NAM IZ NEBES IZPROSI POTREBNIH MILOSTI ZA ŽIVLJENJE V MOČI SVETEGA DUHA!

    Vsak dan življenja je velik Božji dar. Ta dar je dobro izkoristila tudi sveta Katarina de Ricci, doma iz Florenze. Čeprav je zgodaj izgubila mater, je imela to srečo, da so jo vzgajali v samostanu. Vanj je tudi sama vstopila in tako postala dominikanka. Kmalu je zbolela, toda svoje več let trajajoče bolečine je pogumno in potrpežljivo prenašala z mislimi na Jezusovo trpljenje. Ko je nenadoma ozdravela, je postala učiteljica novink, nato pa tudi voditeljica samostana. Bila je deležna izrednih Božjih milosti. Več let je vsak teden od četrtka opoldne do petka popoldne v zamaknjenju videla trpečega Kristusa in na sebi doživljala njegovo trpljenje, vključno z njegovimi ranami (odlomek iz knjige: Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveta-katarina-de-ricci-redovnica-dominikanka

    V molitvi se priporočimo sv. Katarini de Ricci, naj nam pri Bogu izprosi potrebnih milosti za življenje v moči Svetega Duha, da bi nas v srcu prevevala goreča ljubezen do Boga in do bližnjega, katere viden izraz so še zlasti duhovna in telesna dela usmiljenja!

    Božje usmiljenje, v spreobrnjenju grešnikov, zaupamo vate!
    Sv. Katarina de Ricci, prosi za nas!

  38. Janez says:

    NEKATERE DOBROTNE MISLI ZA PREMISLEK
    Dobri Bog, radi bi se ti zahvalili za našo družino; da smo, da se pogovarjamo in da drug ob drugem rastemo. Hvala za vsakodnevno dajanje in sprejemanje, za gotovost in varnost, ki jo doma izkusimo. Biti doma: dober občutek, prepir in smeh, dolgčas, stres in doživljanje številnih čustev. Hvala ti, da nas spremljaš skozi naš družinski vsak dan. Vsakemu človeku na svetu je Bog določil posebno mesto in posebno poslanstvo. Zavedati se moramo svoje odgovornosti, s tem pa dostojanstva in spoštovanja.(Tomaš Špidlik).

    Kdor je prežet z ljubeznijo, je tudi poln upanja in vere. Zaupa življenju, zaupa Bogu in ljudem. Ve, da bo njegovo plemenito in pravično življenje uspelo in obrodilo sad. Ima Božji Blagoslov in Ljubezen. Ima tudi zaupanje v ljudi. Trdno stoji na realnih tleh. Tudi razočaranja ga ne morejo iztiriti. V svoji minljivi ljubezni hrepenimo po polni ljubezni, na katero se lahko zanesemo, ki nikoli ne mine, ki vse prenese. In ob tem le slutimo, da je končno to samo Božja ljubezen, ki vsem človeškim ljubeznim podarja to trdnost. Naše življenje na tem romanju ne more biti brez skušnjav, ne napredek brez preizkušenj. Nihče namreč sebe ne spozna, če ni skušan, tudi ne more prejeti plačila rešitve, če ni zmagal, zmagati pa ne more, če se ni bojeval; boriti se pa more samo, če ima v življenju nasprotnike in preizkušnje (sv. Avguštin).

    Trpeči Človek, umiri se in zaupaj v Boga. Bog te želi objeti —da bi ti podaril upanje, ti pokazal resnico in obnovil tvojo vero. Ko iščemo usmiljenje, želimo iti z Jezusom na pot odkrivanja samih sebe. Želimo prejeti milost odpuščanja grehov in želimo pripraviti svoje srce na ta dar. Upamo, da odkrijemo, koliko ljubezni, vere in upanja nosimo v sebi; koliko prostora v svojem življenju namenjamo Bogu in koliko ga ohranjamo samo zase; koliko smo odprti za svoje bližnje in koliko živimo dejanja usmiljenja, ki nas jih uči Jezus.Gospod, prosimo te, podari nam milost, da spoznamo svoje srce. Naj nas tvoj Duh napolni z razumevanjem skrivnosti našega življenja, da bomo pripravljeni na srečanje s tvojo milostjo, ki nas prenavlja. Amen. Janez

  39. Miro says:

    V razmislek o tem, kako naj kljub trpljenju verujemo v Božjo ljubezen, vam posredujem nekaj odlomkov iz odlične knjige Živite v ljubezni, ki jo je napisal p. Anton Nadrah (v njej so mnogi navedki, med drugim tudi Chiare Lubich). Neko bolj celovito seznanitev z odgovori na vprašanje trpljenja in z odgovori še na vrsto drugih življenjskih vprašanj (vsa se nanašajo na bistveno, na ljubezen do Boga in bližnjega) pa nam seveda omogoča branje celotne knjige.

    KAKO NAJ KLJUB TRPLJENJU VERUJEMO V BOŽJO LJUBEZEN DO NAS?

    Marsikdo se sprašuje: Zakaj toliko bolečin, solza in obupa? Zakaj toliko nedolžnih trpi? Zakaj je toliko naravnih nesreč, neozdravljivih bolezni, krivic? Zakaj Bog vse to dopusti? Človek težko razume, da zato, ker nas ljubi.

    Bog je vedno ljubezen. Človeka je ustvaril takšnega, da je sposoben ljubiti Boga in vsakega človeka. Da človek more ljubiti, mora biti svoboden. Zato je Bog človeku podaril svobodno voljo. Človek se mora svobodno odločiti za ljubezen. K človekovi svobodi pa spada tudi to, da se lahko odloči za dejanje, ki je ljubezni ravno nasprotno. To dejanje običajno prinaša trpljenje. Za to trpljenje ni odgovoren Bog, ampak človek. Človek, ki premalo skrbi za svoje zdravje, je kriv za različne bolezni. Pijani šofer, ki povozi človeka, je sam kriv za smrt in nastalo trpljenje sorodnikov. Tudi za marsikatero naravno katastrofo je človek sam kriv, ker se do okolja ne obnaša tako, kakor bi bilo treba. Povzročitelj je človek in ne Bog. Bog želi, da vedno ravnamo po ljubezni do njega in do vseh njegovih stvari, tudi do okolja, ki je Božje stvarstvo. »Naravne nesreče so učinek narave, ki je prizadeta zaradi izvirnega greha, hkrati pa jih Bog dopušča zaradi svojega namena ljubezni do vsakega človeka, ki jih doživlja. Ta namen bomo dobro spoznali šele v drugem življenju« (Chiara Lubich) …

    Bolečine same zase sicer ne moremo ljubiti, ker je vedno nekaj negativnega, pomanjkanje neke vrednote. »Ljubiti pa moramo križanega in zapuščenega Jezusa, ki je navzoč v vsakem trpljenju in v vsakem trpečem človeku. V kateri koli obliki se pokaže bolečina, pa naj bo še tako strašna, vemo, da jo je Jezus vzel nase, bil križan in je na vrhuncu te bolečine, on, ki je Bog, izkusil zapuščenost od Boga … Ko namreč z veseljem sprejmemo katero koli bolečino, ki jo srečamo, da bi bili kakor on, in potem zavzeto živimo Božjo voljo v naslednjem trenutku, stopi na mesto bolečine ljubezen. Čista ljubezen, ki pomeni sprejeti bolečino in se je veseliti, v stiku z bolečino spremeni to bolečino v ljubezen, jo tako rekoč pobožanstvi. Jezusovo pobožanstvenje bolečine se tako nadaljuje v nas« (Chiara Lubich).

    Chiara Lubich je v svoj dnevnik zapisala: »V tragičnih trenutkih svojega življenja sem opazila, da v moji duši prevladuje ena sama misel kakor ognjen pečat: vse je ljubezen. To pa zato, ker je Bog ljubezen.«

    Božje usmiljenje, studenec bolnim in trpečim, zauapamo vate!

  40. Janez says:

    BOG NAS NIKOLI NE NEHA LJUBITI! WKG Schweiz
    Ali morda veste, da je večini ljudi, ki verjamejo v Boga, včasih ob preizkušnjah in težavah ter krizah težko verjeti, da jih Bog ljubi? Ljudje si namreč zlahka zamislijo Boga kot Stvarnika in strogega Sodnika, toda strašno težko je kristjanom verjeti in videti Boga kot Tistega, ki jih neskončno ljubi, ki je skrben Oče, dober usmiljen in ki ga zelo skrbi, kako bo z nami. Toda resnica je, da naš dobri, neskončno ljubeči, ustvarjalni in popolni Bog ne ustvarja ničesar, kar bi mu nasprotovalo, kar je v nasprotju z njim samim. Vse, kar Bog ustvarja, je dobro, popolna manifestacija v vesolju njegove popolnosti, ustvarjalnosti in ljubezni. Kjerkoli najdemo nasprotno – sovraštvo, sebičnost, pohlep, strah in strah – to ni zato, ker je Bog na tak način naredil stvari. Kaj je zlo, razen tega, da je perverzna zloraba in preobrnitev nečesa, kar je bilo prvotno ustvarjeni kot Dobro in iz Ljubezni do Ljudi? Vse, kar je Bog ustvaril, vključno z nami ljudmi, je bilo izjemno dobro, toda zloraba ustvarjanja ustvarja zlo, ki je upor proti Bogu in Božji Volji. Zlo obstaja zato, ker ljudje uporabljamo svojo dobro svobodo, ki nam jo je Bog dal na napačen način tako, da se odmaknemo od Boga, ki je izvor našega bitja in Vesolja, namesto da bi se mu približali in ga Ljubili in mu bilim v Slavo in Veselje.
    Kaj to pomeni za nas osebno? Preprosto to: Bog nas je ustvaril iz globin svoje nesebične ljubezni, iz svoje neomejenega Vira popolnosti in neskončne ustvarjalnosti. To pomeni, da smo popolnoma dobro in dobro tako, kot nas je Bog ustvaril. Kaj pa naše težave, grehi in napake? Vse to je posledica naše oddaljenosti od Boga, človeškega videnja sebe kot glavnega vira našega bitja namesto Boga, ki nas je v Vesolju ustvaril in ki vzdržuje vsa naša življenja in bivanja Ljudi na Zemlji. Bog nam vedno hoče dobro in nam pomaga ko ga potrebujemo.
    Če smo se obrnili od Boga in se gibljemo v svoji lastni človeški smeri, stran od njegove ljubezni in dobrote, potem ne moremo videti in razumeti, kdo je v Bog resnici. Vidimo ga kot nekega strogega, strašnega sodnika, nekoga, ki se boji, nekoga, ki čaka, da nas v strogu vzgoji poškoduje, ali da se maščuje za vse napačne stvari, ki smo jih storili. Toda Bog ni tak. Vedno je dober in vedno nas ljubi. Vedno je pripravljen, da pridemo k Njemu nazaj in ostanemo pri Njem.
    Želi, da ga spoznamo, izkusimo njegov mir, njegovo veselje, njegovo bogato ljubezen. Naš Odrešenik Jezus je podoba Božjega bitja in vse svoje stvari nosi s svojo močno besedo (Hebr 1,3). Jezus nam je pokazal, da je Bog za nas, da nas ljubi kljub temu, da smo poskušali pobegniti od njega kot izgubljeni sin. Naš nebeški Oče želi, da se spovemo in da se pokesamo, da prosimo za odpuščanje z odvezo in da se vrnemo domov k Bogu.
    Jezus je povedal zgodbo o dveh sinovih. Eden od njih je bil tak kot ti in jaz. Želel je biti središče svojega vesolja in ustvariti svoj lastni svet zase brez Boga Očeta. Zato je zahteval polovico svoje dediščine in odšel v svet tako daleč, kot je lahko, in živel samo zato, da bi si vsega privoščil z Očetovim denarjem. Toda njegova predanost uživanju in samemu sebi ni delovala. Bolj ko je uporabil svoj dediščni denar zase, slabše se je počutil in nesrečen postal. Denarja mj je zmanjkalo in živel je v bedi in pomajkanju. Šel je vase in premuislil, kam je lahkomiselno zabredel brez Očeta.
    Njegove misli so se iz globin svojega izgubljenega življenja vrnile k njegovemu očetu in domu. Za kratek, svetel trenutek je razumel, da je vse, kar si resnično želi, vse, kar je resnično potrebno, vse, kar mu je dalo ljubezen, mir, dom, dobro počutje in srečo imel doma pri Očetu. Z močjo tega trenutka resnice se je v tem trenutnem neoviranem stiku z očetovim srcem iztrgal iz prašičjega korita, iz katerega je siromašen jedel in se odločil, da se vrne domov k Očetu.
    To je Evangeljska prilika v Luka 15 o Izgubljenem sinu, ki se vrne k Očetu. Ne samo, da ga je oče pričakoval, temveč je videl, da prihaja, ko je bil še daleč; dolgo in zvesto je Oče čakal na svojega izgubljenega sina. In tekel je ter ga je veselo objemal in ga preplavljal z isto ljubeznijo, kot jo je vedno imel do njega, čeprav je odšel od doma. Njegovo veselje je bilo tako veliko, da je bilo treba praznovati povratek in rešitev Izgubljenega Sina.
    Bil je še en brat, starejši. Tisti, ki je ostal s doma svojim očetom, ki ni pobegnil in mu ni oteževal življenja, temveč je pridno delal in očeta ubogal. Ko je ta starejši brat slišal za praznovanje doma, je bil jezen in grenak s svojim bratom in očetom in ni hotel iti na praznovanje v hišo. Toda njegov oče je šel k njemu, mu prigovarjal in iz iste ljubezni je govoril z njim in ga zasipal z isto neskončno ljubeznijo, s katero se je dotaknil svojega izgubljenega mlajšega sina, ki se je skesan vrnil domov k Očetu.
    Ali se je starejši brat končno obrnil in se pridružil praznovanju? Jezus nam tega ni povedal. Toda zgodovina nam pove, kaj moramo vsi vedeti – Bog nas nikoli ne preneha ljubiti. Želi nas, da se pokesamo in se mu vrnemo, in nikoli ni vprašanje, ali nam bo odpustil, sprejel in ljubil, ker je Bog naš Oče, katerega neskončna ljubezen je vedno ista.
    Je čas, da se ustaviš, ko lahkomiselno greš in pobegneš od Boga in se skesan vrneš domov k Očetu!? Bog nas je naredil popolne in celovite, čudovit izraz v njegovem čudovitem vesolju njegove ljubezni in ustvarjalne moči. In še vedno smo Njegovi Ljubi Otroci. Vse kar moramo storiti je, da se vrnemo in ponovno povežemo z našim Stvarnikom, ki nas še vedno ljubi, tako kot nas je ljubil, ko nas je poklical k obstoju in Življenju. Gospod Nas zvesto čaka na Obalah Večnosti in je vesel vsakega izgubljenega sina, ki se skesano vrne nazaj k Njemu in zaživi v Božjem Miru, ker nam je kot naš Oče vse odpustil. Oče je odpustil nam in izgubljenemu sinu, smo odpustili grehe in krivice tudi mi svojim bratom, da bomo vsi dobri in boljši ljudje in kristjani?!

    Avtor Joseph Tkach, WeltweiteKircheGottes Schweiz (WKG)

  41. Janez says:

    NEKATERE MOLITVE SVETE MATERE TEREZIJE
    Gospod, napravi me za posredovalca tvojega miru: da bom tja, kjer je sovraštvo, mogel prinašati ljubezen;da bom tja, kjer je krivica, mogel prinašati odpuščanje; da bom tja, kjer je razprtija, mogel prinašati ubranost; da bom tja, kjer je zmota, mogel prinašati resnico; da bom tja, kjer je dvom, mogel prinašati vero; da bom tja, kjer je obup, mogel prinašati upanje; da bom tja kjer je tema, mogel prinašati luč; da bom tja, kjer je žalost, mogel prinašati veselje! Gospod, daj, da se bom raje trudil za to, da tolažim, kakor da iščem tolažbe; da bom raje skušal razumeti, kakor da bi iskal razumevanja; da si bom raje prizadeval ljubiti, kakor da bi želel biti ljubljen; kajti človek najde, ko pozablja nase; odpuščeno mu je, ko odpušča; prebudi se v večno življenje, ko umira. Amen.
    Molitev Svete Matere Terezije

    Jezus, v tišini svojega srca Te častim.
    Kdo je Jezus zame? Jezus je – Bog .Božji sin.Druga oseba Svete Trojice.Marijin sin. Beseda, ki je meso postala.Jezus je – Beseda, ki jo govorim. Luč, ki jo prižgem. Življenje, ki ga živim. Ljubezen, s katero ljubim. Veselje, ki ga delim. Mir, ki ga dajem. Moč, ki jo uporabljam. Lačni, ki jih nasičujem. Nagi , ki jih oblačim. Brezdomci, ki jih sprejemam. Bolni, ki jih oskrbujem.Otroci, ki jih učim. Osamljeni, ki jih tolažim. Nepriljubljeni, ki jih sprejemam. Duševno bolni, s katerimi prijateljujem. Jezus je – nemočni – ki jim pomagam. Klošar – ki ga sprejmem. Gobavec – ki ga umijem. Pijanec – ki ga vodim. Kruh življenja – ki ga zaužijem. Daritev – ki jo ponujam….

    Kdo je Jezus zame? Križ – ki ga nosim.Bolečina – ki jo prenašam.Molitev – ki jo molim. Osamljenost – ki sem je deležen/na. Bolezen – ki jo sprejemam. Jezus je – moj Bog. Moj Gospod. Moj ženin. Moje vse. Moje vse v vsem. Moj dragoceni. Moj edini. Jezus je Ta, ki Ga ljubim –komur pripadam in od kogar me nič ne bo ločilo. On je moj –jaz sem Njegov/a. Slava Bogu Očetu, ki me je ustvaril –ker me je ljubil. Slava Jezusu Kristusu, ki je umrl zame – ker me je ljubil. Slava Svetemu Duhu, ki živi v meni –ker me ljubi.
    Molitev Matere Terezije

    Veselje Jezusovega Srca, napolni moje srce.
    Usmiljenje Jezusovega Srca, dotakni se mojega srca. Ljubezen Jezusovega Srca, vžgi moje srce. Mir Jezusovega Srca, okrepi moje srce. Ponižnost Jezusovega Srca, naredi moje srce skromno. Svetost Jezusovega Srca, posveti moje srce. Čistost Jezusovega Srca, očisti moje srce. Jezus v mojem srcu, povečaj mojo vero,okrepi mojo vero. Naj živim to vero v živi, ponižni pokorščini. Amen.
    Molitev Svete Matere Terezije

    Sveta Marija, mati Jezusa, bodi v tem trenutku naša Mati:
    varuj nas, vodi nas in ohrani nas blizu Jezusu. Marija, Mati Jezusa, bila si prva, ki si slišala Jezusov krik:»Žejen sem.« Dobro veš, kako resnično in globoko je Njegovo hrepenenje po meni in po ubogih. Jaz sem tvoj/a –celotna Družba je tvoj/a –sestre, bratje, očetje – tako tisti, ki Delajo, kot tisti, ki Molijo. Nauči me, da se iz obličja v obličje soočim z ljubeznijo srca križanega Jezusa. S tvojo pomočjo, Mati Marija, bom poslušal/a Jezusovo žejo, ki bo zame Beseda življenja. Stoječ poleg tebe, Mu bom dal/a svojo ljubezen in možnost, da me ljubi, in tako bom razlog tvojega veselja. Amen.
    Magnificat, Misijonarke ljubezni

    Molitev k Sveti Materi Tereziji iz Kalkute
    Sveta Mati Terezija iz Kalkute, dovolila si, da je žejna ljubezen Jezusa na križu postala živi ogenj v tebi in tako si postala odsev njegove ljubezni vsem ljudem.
    Izprosi od Jezusovega srca, da …(tu izrečemo svojo prošnjo k Sveti Materi Tereziji).
    Nauči me, da tudi jaz dovolim Jezusu, naj popolnoma prepoji in prevzame vse moje bitje,
    da bo tudi moje življenje izžarevalo njegovo Luč in Ljubezen drugim .Amen.

    Sveta Mati Terezija iz Kalkute –prosi za nas!


    Molitev
    O Bog, poklical si sveto Mater Terezijo, da je z izredno ljubeznijo in pomočjo do ubogih odgovorila na ljubezen tvojega Sina. Daj nam, te prosimo, da bomo na njeno priprošnjo služili Kristusu v trpečih bratih in sestrah. Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen

    Misijonarka ljubezni: to je bila Mati Terezija po imenu in v dejanju. Dajala je tako privlačen zgled, da je pritegnila k sebi mnogo ljudi, ki so bili pripravljeni vse zapustiti ter hoditi za Kristusom, navzočem v ubogih. Ta sestra, ki jo vsi poznamo kot mater ubogih, zapušča zgovoren zgled za vsakogar, za verujoče in neverujoče. Dela, ki jih je izvrševala, govorijo sama zase in kažejo ljudem našega časa oni vzvišeni smisel življenja, ki se pogosto zdi, da je na žalost izgubljen. Ponovno in ponovno je rada govorila: ‘Služimo ubogim, da bi služili življenju.’ Mati Terezija ni zamudila nobene priložnosti, da je na vse načine poudarjala ljubezen do življenja in do ubogih. V poslušnosti evangeliju je postala ‘usmiljeni Samarijan’ vsakomur, ki ga je srečala, vsakemu človeku v krizi, v trpljenju in ponižanju ter uboštvu ter bolezni. Nekoč je Jezus spregovoril Materi Terezi: »Pošiljam te v temačno bedo revežev. Pojdi tja in bodi moja Luč«. In šla je tja med uboge in bolne, kamor jo je poslal Gospod in mu služila iz Ljubezni do Boga brez prestanka. Niso bile potrebne velike besede, raje je vsak trenutek porabila za uboge, da jih je tolažila in jim pomagala ter tako izkazovala podobnost z Jezusom Odrešenikom. Amen. Janez

    • Janez says:

      GOSPOD JEZUS, TI SI ŽAREČE SONCE OČETOVE LJUBEZNI
      Križani in od mrtvih vstali Gospod,
      nauči nas spoprijemati se s preizkušnjami vsakdanjega življenja tako,
      da bomo živeli to življenje v vedno večji polnosti.
      Ti si ponižno in potrpežljivo sprejel poraze človeškega življenja,
      tudi muke svojega umiranja na križu.
      Pomagaj nam torej, da bomo bolečine in boje,
      ki nam jih prinaša sleherni dan znali vselej sprejemati kot priložnost,
      da rastemo in da postajamo vse bolj Tebi podobni Gospod. Naredi nas sposobne,
      da se z njimi spoprimemo trdno zaupajoč v tvojo pomoč.
      Nauči nas razumeti,da moremo do polnosti življenja priti edinole tako,
      da nenehno umiramo sami sebi in svojim sebičnim željam.
      Kajti s tabo bomo mogli vstati,samo če s teboj umiramo.
      Odslej naj nas nobena stvarne pogrezne v tolikšno trpljenje
      in v tako globoko žalost,da bi pozabili na radost tvojega vstajenja!
      Ti si žareče sonce Očetove ljubezni,
      ti si Upanje večno trajajoče sreče,
      ti si ogenj plameneče ljubezni.
      Jezusova radost naj bo naša moč,
      naj bo med nami vsemi trdna vez miru, edinosti in ljubezni. Amen.
      Molitev Matere Terezije

      Misli Matere Terezije o nesebičnem in vztrajnem služenju drugim iz Ljubezni do Boga
      Človek je nerazumen, nelogičen in sebičen. NI POMEMBNO, IMEJ GA RAD!
      Če boš delal dobra dela, boš to pripisal svojim sebičnim ciljem. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
      Če boš uresničeval svoje cilje, boš našel lažne prijatelje in iskrene nasprotnike. NI POMEMBNO, URESNIČUJ SVOJE CILJE!
      Dobra dela, ki jih delaš, bodo jutri pozabljena. NI POMEMBNO, DELAJ DOBRA DELA!
      Poštenost in iskrenost te naredita ranljivega. NI POMEMBNO, BODI ISKREN IN POŠTEN!
      To kar si leta in leta ustvarjal, se lahko v trenutku poruši. NI POMEMBNO, USTVARJAJ NAPREJ!
      Če pomagaš ljudem, se ti to lahko maščuje. NI POMEMBNO, POMAGAJ JIM NAPREJ!
      Ko daješ svetu najboljše od sebe, to lahko vrne z udarci. NI POMEMBNO, DAJ NAJBOLJŠE OD SEBE!

      Nobenih besed ni več treba. Vse si povedala draga Mati. Ne bom dodajal danes nobenih bogoslovnih/verskih zabeležk, premislekov in misli ter drugih prispevkov, ker so me ganile gornje Tvoje molitve Sveta Mati terezija do dna srca in do solz. Človek, ki tako Ljubi Ljudi, predvsem zapuščene in uboge, je podoben Jezusu in iz vsega srca in duše ter globoke Vere resnično Ljubi našega Boga Odrešenika. Naj same molitve in čudovite misli Svete Matere Tererzije govorijo same zase, kako je Bog Dober, Usmiljen in kako rad nas ima brezpogojnio vedno in vsekdar, tudi ko grešimo in ko zaidemo. na svet je prišel zaradi ubogih, lačnih, bolnih, grešnih ljudi in mam je prinesel Luč Odrešitve in Ljubezen, ki ne mine nikdar. Ko bi vsi živeli tako kot Jezus in mu bili podobni, bi bkil naš svet res drugačen. Mati terezija, ti si Živela Evengelij in Miolila tako, da si živela v ponižni pokorščini in dobroti ter prinašala Pomoč ubogim. Pomagaj nam Jezus, da bomo tudi mi, tako kot Ti in Mati terezija s Tvojo Milostjo prinesli Luč med Ljudi in prispevali z Vero in spolnjevanjem Božje Volje k boljšemu svetu. Amen.
      Rad Te imam Mati Terezija. Janez

  42. hvala says:

    RAZLAGA SV. AVGUŠTINA ODLOMKA Jn 14,15-16, 23-26)

    KDOR LJUBI JE ZNAMENJE , DA IMA SVETEGA DUHA, KOLIKOR BOLJ BO LJUBIL, TOLIKO BOLJ GA BO IMEL, DA BO LAHKO VEDNO BOLJ LJUBIL.

    KRISTUS JE APOSTOLOM OBLJUBIL DUHA PARAKLITA (TOLAŽNIKA), VENDAR JE POMEMBNO S KATERIMI BESEDAMI JIM GA JE OBLJUBIL:

    “ČE ME LJUBITE, SE BOSTE DRŽALI MOJIH ZAPOVEDI” IN DODAL: “JAZ PA BOM PROSIL OČETA IN DAL VAM BO DRUGEGA TOLAŽNIKA, DA BO OSTAL PRI VAS VEKOMAJ: DUHA RESNICE.” “ČE ME KDO LJUBI, SE BO DRŽAL MOJE BESEDE IN MOJ OČE GA BO LJUBIL; PRIŠLA BOVA K NJEMU IN PREBIVALA PRI NJEM. KDOR ME NE LJUBI, SE NE DRŽI MOJIH BESED.”

    POGLEJTE, TUKAJ JE POJASNJEN RAZLOG, ZAKAJ SE JEZUS RAZODEVA SVOJIM IN NE DRUGIM, KI JIH IMENUJE “SVET”.

    RAZLOG JE TOREJ, DA GA ENI LJUBIJO, DRUGI PA NE.

    BOG TROJICA, OČE IN SIN IN SVETI DUH, PRIHAJAJO K NAM, KADAR MI GREMO K NJIM. PRIHAJAJO NAM NA POMOČ, DA LAHKO GREMO K NJIM IN IZPOLNIMO NJIHOVO VOLJO. PRIHAJAJO K NAM, IN NAS RAZSVETLIJO , DA GREMO K NJIM IN JIH ZREMO. PRIHAJAJO K NAM IN NAS NAPOLNIJO, DA GREMO K NJIM IN JIH SPREJMEMO.

  43. Miro says:

    DANES NAŠA SRCA ŠE NA POSEBEN NAČIN OGREVAJO ČUDOVITE MARIJINE BESEDE, IZREČENE LETA 1858 V LURDU: »BREZMADEŽNO SPOČETJE SEM!«

    Sveta Cerkev danes obhaja god Lurške Matere Božje. Ta spominski dan nam oznanja veselo resnico, da je Marija Devica brezmadežna Mati Božja, obenem pa tudi, da je Marija naš najboljši kažipot k Jezusu v nebesa ter naša najmogočnejša priprošnjica pri njem. Zato se priporočimo njeni priprošnji pri Gospodu. Da pa bomo svete skrivnosti vredno obhajali, najprej obžalujmo vse, s čimer smo jo žalili (povzeto po: Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveta-lurska-mati-bozja-svetovni-dan-bolnikov

    Molimo: Sveta Lurška Mati Božja, danes se ti ponovno zahvaljujemo za tisočere in tisočere milosti na duši in na telesu, ki smo jih v življenju že prejeli, jih prejemamo in jih bomo še prejeli – na tvojo priprošnjo pri tvojem Sinu, našem Odrešeniku Jezusu Kristusu. Danes se po tvoji milostni spodbudi ponovno popolnoma izročamo tebi in Jezusu, ter Vama hvaležno darujemo naša srca. Obenem Vaju še prosimo za milost stanovitnosti v dobrem do konca.

    Sveta Lurška Mati Božja, prosi za nas!

  44. hvala says:

    PRIDIGA -PAPEŽ FRANČIŠEK (radio Vatikan dne, 7.7. 2013)

    BITI KRISTJAN POMENI PUSTITI SE PRENOVITI SVETEMU DUHU

    BITI KRISTJAN NE POMENI DELATI STVARI, AMPAK PUSTITI SE PRENOVITI SVETEMU DUHU.
    PAPEŽ JE GOVORIL O” NOVEM VINU V NOVIH MEHOVIH”, O ČEMER BEREMO V EVANGELIJU, TER TAKO POKAZAL NA PRENOVO, KI JO PRINAŠA JEZUS.

    GRE ZA PRAVO PRENOVO POSTAVE, KI SICER OSTAJA ENAKA, A ZRELEJŠA, PRENOVLJENA, JE POJASNIL FRANČIŠEK IN DODAL, DA SO JEZUSOVE ZAHTEVE BILE VEČJE OD ZAHTEV POSTAVE.
    POSTAVA NAMREČ DOVOLJUJE SOVRAŠTVO DO SOVRAŽNIKA, JEZUS PA PRAVI, NAJ ZA SOVRAŽNIKA MOLIMO.

    TO JE TOREJ KRALJESTVO, KI GA JEZUS OZNANJA. GRE ZA PRENOVO, KI JE NAJPREJ PRENOVA NAŠEGA SRCA.

    MI MISLIMO, DA BITI KRISTJAN POMENI DELATI TO ALI ONO, A TEMU NI TAKO, JE ZATRDIL PAPEŽ FRANČIŠEK: ” BITI KRISTJAN POMENI, DA SE JEZUSU PREPUSTIMO PRENOVITI V TEM NOVEM ŽIVLJENJU.”
    MORDA MISLIM, KAKO SEM DOBER KRISTJAN, VSAKO NEDELJO GREM K MAŠI, POČNEM TO IN ONO.”

    KOT, DA BI ŠLO ZA NEKO ZBIRKO.

    “A KRŠČANSKO ŽIVLJENJE NI KOLAŽ STVARI. JE URAVNOTEŽENA SKLADNA CELOVITOST, KI JO USTVARJA SVETI DUH.

    PRENAVLJA VSE: “PRENAVLJA NAŠE SRCE, NAŠE ŽIVLJENJE IN NAM POMAGA ŽIVETI NA NOV NAČIN, NA NAČIN, KI ZAOBJEMA CELO ŽIVLJENJE.

    “KRISTJAN NE MOREŠ BITI NA POL, NA POLOVIČEN ČAS”., JE POUDARIL FRANČIŠEK.

    “TO PRENOVO DELA SVETI DUH. BITI KRISTJAN NAVSEZADNJE NE POMENI DELATI STVARI, AMPAK PUSTITI, DA ME PRENOVI SVETI DUH, OZIROMA- ČE UPORABIM JEZUSOVE BESEDE—-POSTATI NOVO VINO”.

    SVETI OČE JE NA KONCU PRIDIGE SPOMNIL ŠE NA MARIJO IN NAS USMERIL V NJENO VARSTVO:” TAM, KJER JE MATI SO OTROCI NA VARNEM.

    PROSIMO, ZA MILOST, DA NAS NE BI BILO STRAH NOVOSTI EVANGELIJA, DA NAS NE BI BILO STRAH PRENOVE, KI JO OPRAVLJA SVETI DUH, DA NAS NE BI BILO STRAH PUSTITI PASTI RAZPADAJOČIH STRUKTUR., KI NAS ZAPIRAJO. ČE SE BOJIMO, SE SPOMNIMO, DA JE Z NAMI MATI………….

    Svetemu Duhu ne smemo ovirati delovanje. Zaprtost, strah, itd Ga ovira, da ne more delovati v nas. Ne smemo Mu kazati poti, Ga spravljati v nek okvir, ampak pustimo v celoti, da deluje.

    Pridi SVETI DUH, PRENOVI NAŠA ŽIVLJENJA!

  45. Janez says:

    BITI SKUPAJ Z JEZUSOM V NJEGOVEM POČITKU IN MIRU
    Kako izgleda vaša trenutna življenjska situacija? Ali nosite obremenitve v življenju, ki vas obremenjujejo? Ste porabili svojo energijo in šli do skrajne meje, ki si jo lahko privoščite in zmorete? Vaše življenje, kot ga doživljate zdaj, je preobremenjeno in čeprav si hrepenite po globljem počitku, ne morete najti Božjega Miru in nobene sprostitve. Jezus vas kliče, da pridete k njemu: “Pridite k meni, vsi, ki ste težki in obremenjeni. Želim vas osvežiti. Vzemite moj jarem na vas in se učite od mene; ker sem krotkega in ponižnega srca; našli boste mir za svoje duše. Kajti moj jarem je nežen in moje breme je lahkotno »(Mt 11,28-30). Kaj nas Jezus zapoveduje s svojim pozivom? Imenuje tri stvari: “Pridite k meni in vzemite moj jarem na vas in se učite od mene”. Pridite in jaz vas bom poživil.

    Pridi k meni
    Jezus nas vabi, da se približamo in živimo v njegovi navzočnosti. Odpre nam vrata, da bi lahko z njim postali tesnejši odnos. Veseli smo, da smo z njim in da ostanemo z njim. Vabi nas, da z njim gojimo več druženja in ga spoznamo bolj intenzivno – tako, da ga z veseljem spoznamo in mu zaupamo, kdo je.

    Vzemite moj jarem nase pravi Jezus
    Jezus govori občinstvu ne samo, da pride k njemu, ampak tudi, da vzame njegov jarem. Zavedajte se, da Jezus ne govori samo o svojem “jarmu”, ampak izjavlja, da je njegov jarem, kakor bi bil, “njegovo breme”. Jarm je bil lesen oprtnik, ki je bil pritrjen na vrat dveh živali, predvsem volov, tako da sta lahko skupaj zbrala tovor. Jezus jasno razlikuje med bremeni, ki jih že nosimo, in tistimi, ki nam jih je dolžan nositi. Jarm nas povezuje z njim in vključuje nov tesen odnos. Ta odnos je del tega, da lahko hodimo v občestvu z njim. Jezus nas ni poklical k veliki skupini. Želi živeti v osebnem dvosmernem odnosu z nami, ki je blizu in vseprisoten, da bi lahko rekel, da smo z njim povezani kot z jarmom! Prevzemanje Jezusovega jarma pomeni živeti vse svoje življenje v skladu z njim. Jezus nas pokliče v intimno, dosledno, dinamično razmerje, v katerem raste naše razumevanje Njega. Rastemo v tem odnosu s tistim, s katerim smo povezani v jarem. Ko vzamemo naš jarem, ne poskušamo zaslužiti njegovega usmiljenja, ampak rduhovno rastemo, da ga sprejmemo od njega.

    Učite se od mene
    Da nas je Jezus našel pod jarmom, ne pomeni le sodelovati v njegovem delu, ampak tudi z odnosom z njim, da bi se učil od njega. Tukaj je podoba učenca, ki je povezan z Jezusom, katerega pogled se v celoti osredotoči na njega, namesto da bi samo hodil ob boku in gledal pred njim. Morali bi hoditi z Jezusom in od njega vedno prejeti svojo perspektivo in navodila. Poudarek ni toliko na obremenitvi, ampak na tisti, na katero smo povezani. Življenje z njim pomeni, da se vedno več o njem uči in resnično prepozna, kdo v resnici je.

    Nežen in lahek je jarem pravi Jezus
    Jarem, ki nam ga Jezus ponuja, je nežen in prijeten. Drugje v Novi zavezi se uporablja za opis Božje vrste in dobronamernih dejanj. “Okusil si, da je Gospod prijazen” (1, Peter 2,3). Luka opisuje Boga: “On je prijazen do nehvaležnih in zlobnih” (Lk 6,35). Jezusovo breme ali jarem je tudi “lahko”. To je morda najbolj čudna beseda, ki jo uporabljamo tukaj. Ali ni obremenitev opredeljena kot težka? Če je lahka, kako je lahko breme? Njegovo breme ni enostavno, nežno in lahkotno, ker je manj obremenjeno od našega, ampak zato, ker nas skrbi naše sodelovanje v njegovem ljubečem odnosu, ki je v občestvu z Očetom.

    Najdi mir
    S tem deljenjem tega jarma in učenjem od njega, kar nam je povedal Jezus, nam daje počitek. Za poudarek, Jezus dvakrat ponovi to misel, in drugič reče, da najdemo počitek “za naše duše”. Koncept počitka v Svetem pismu presega zgolj prekinitev našega dela. Povezuje se z hebrejsko idejo Shalom – Shalom je Božji namen, da ima njegov narod blaginjo in dobro počutje ter da pozna dobroto Boga in njegove poti. Razmislite: kaj Jezus želi dati tistim, ki jih je sam poklical? Zdravilni počitek za njihove duše, osvežitev, celostno počutje. Lahko zaključimo, da nas druge obremenitve, ki jih nosimo s seboj, ko ne pridemo k Jezusu, naredijo resnično utrujene in ne puščajo miru. Biti z njim in se učiti od njega je naš sobotni počitek, ki sega v globino, kdo smo.

    Krotkost in ponižnost
    Kako to, da mu Jezusova krotkost in ponižnost omogočata, da nam da počitek za dušo? Kaj je Jezus posebej pomemben? Pravi, da je njegov odnos do Očeta odnos pravega dajanja in sprejemanja. “Vse mi je dal moj oče in nihče ne pozna sina razen očeta; in nihče ne pozna Očeta kot samo Sina, ki ga Sin želi razodeti »(Mt 11,27). Jezus je vse prejel od Očeta, ker mu jih je Oče dal. Odnos z Očetom opisuje kot odnos medsebojnega, osebnega in intimnega poznavanja. Ta odnos je edinstven – nihče razen Očeta, ki pozna Sina na ta način, in ni nikogar razen Sina, ki tako Očeta pozna Očeta. Njihova intimna in večna bližina pomeni medsebojno poznavanje. Kako Jezusov opis sebe, kot krotkega in iskrenega, visi z opisom odnosa, ki ga ima s svojim očetom? Jezus je “prejemnik”, ki prejme od tistega, ki ga dobro pozna. Ne samo, da navzven odklanja Očetovo voljo, ampak da velikodušno, kar mu je bilo prosto dano. Jezus je vesel, da živi v miru, ki izhaja iz delitve razumnega, ljubečega in dajanja odnosa z Očetom.

    Jezusovo občestvo
    Jezus je dinamičen in nenehno povezan z Očetom pod jarmom in ta vez obstaja že stoletja. On in Oče sta ena v pravem odnosu do dajanja in sprejemanja. V Janezovem evangeliju pravi, da dela in govori samo to, kar vidi, sliši in spolnjuje ukaze Svojega Očeta. Jezus je ponižen in ponižen, ker je povezan z Očetom v svoji ljubezni. Jezus pravi, da so edini, ki poznajo Očeta, tisti, ki jih je nameraval razkriti. Kliče vse, ki so spoznali, da so naporni in obremenjeni. Klic je namenjen vsem ljudem, ki so naporni in obremenjeni, resnično vpliva na vse. Jezus išče ljudi, ki so pripravljeni sprejeti nekaj.

    Delitev bremena
    Jezus nas kliče na “borzo prenašanja bremen tovora”. Jezusova zapoved, ki naj bi prišla, da bi sprejela in se učila od, pomeni zapoved, da se sprostimo vseh težkih bremen, s katerimi smo prišli k Njemu. Odrečemo se jarmu in mu ga damo. Jezus nam ne ponuja svojega bremena in jarma, da bi dodal svoje obstoječe bremena in jarem. Ne daje nasvetov o tem, kako lahko učinkoviteje ali učinkovito prenašamo svoje tovore, da bi jih naredili lažje. Ne daje nam ramenskih blazinic, tako da nas trakovi naših tovorov potiskajo manj strmo. Ko nas Jezus pokliče v edinstven odnos z njim, nas izzove, da Mu predamo vso težino bremena, kolikor pač tehta. Ko poskušamo vse prenašati sami, pozabimo, kdo je Bog in ne gledamo več na Jezusa. Ne poslušamo ga več in pozabljamo, da ga poznamo. Breme, ki ga ne odlagamo na Jezusa, je v nasprotju s tem, kar nam je Jezus dejansko daroval.

    Ostani v meni in jaz v tebi pravi Jezus učencem
    Jezus je svojim učencem zapovedal, naj ostanejo v njem, ker so njegova trta in trta. “Ostani v meni in jaz v tebi.” Kako trta ne more roditi sadja samega sebe, če ne ostane na trti, tako ne boste obstali, če ne boste ostali z menoj. Jaz sem trta, vi stemladike na tej trti. Kdor ostane v meni in jaz v njem, prinese veliko sadu; ker brez mene ne morete storiti ničesar »(Joh 15,4-5). Jezus vas kliče, da vsak dan ponovno zaslužite to čudovito, življenje dano z jarmom. Jezus si prizadeva, da bi nam omogočil, da živimo vedno bolj v njegovi duši – miru, ne samo, ko se zavedamo, da jih potrebujemo. Da bi delil svoje jarme, nam bo pokazal več o tem, kaj še vedno nosimo, ki resnično ustvarja utrujenost in nas ohranja, da živimo v njegovem počitku. Mislimo, da bi lahko kasneje prevzeli njegov jarem, potem ko smo obvladali razmere in umirili stvari. Potem, ko so v redu, ko je bolj praktično živeti in delovati v položaju, v katerem iz njega dobimo vsakodnevni počitek.

    Jezus veliki duhovnik in Odrešenik
    Ko predate vse svoje breme bolezni, skrbi in težav Jezusu, zapomnite si, da je On Gospod, naš veliki duhovnik in naš Odrešenik. Kot naš veliki veliki duhovnik že pozna vsa bremena in jih je vzel na sebe in prevzame naše. On je prevzel naša težavna in zavožena življenja na raznih krivih in grešnih stranpoteh Življenja, vse naše probleme, borbe, grehe, strahove, napore, iskanja itd. In je naredil vse, da nas ozdravi od znotraj v naših dušah. Lahko mu zaupaš. Ni vam treba skrbeti za predajo težav: stara bremena, nove borbe, majhna, navidezno nepomembna bremena ali tista, ki se zdijo zelo velika. Pripravljen je in vedno zvest – povezan si z njim in on z Očetom, vse pa je povezano v Svetem Duhu. Ta proces rasti, da se navadite na popolno vez z Jezusom – odvrnitev od vas k njemu, novo življenje v njegovem počitku – se nadaljuje in krepi vaše celotno življenje. Nobenega sedanjega ali preteklega boja in nobene skrbi ni nujnejše, kot vam je to všeč. Zakaj te kliče Jezus k sebi? Da sami delimo in uživamo po Njem v svojem življenju, v svojem počitku brez raznih bremen in da nam podari Božji Mir. Tega se morate zavedati, ko nosite napačne obremenitve in jih nosite s seboj. Obstaja samo eno breme, ki ste ga pozvani nositi in to je Jezus Odrešenik in Učenik. In On nam hoče pomagati on nas Odrešiti.

    Avtor Cathy Deddo, medmrežje Weltweite Kirche Gottes Schweiz

  46. Miro says:

    LEPA SI, LEPA ROŽA MARIJA, TEBE ČASTI VSA NEBEŠKA DRUŽINA, ANGELCI LEPO POJEJO, TEBE, MARIJA HVALIJO!

    Legenda pripoveduje: Ko sta bila Adam in Eva izgnana iz raja, si je Eva izprosila od keruba, da sme od čudovitih cvetlic iz raja vzeti s seboj rožo, vrtnico, za spomin na čudoviti izgubljeni raj. Rožo je posadila. Postala je mati vseh drugih cvetlic na zemlji. Marija je duhovna roža, spomin na izgubljeni raj. Tako jo imenuje tudi naša stara pesem Lepa si, lepa si, roža Marija. Bila je napovedana že v raju: »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim in njenim zarodom« (1 Mz 3,15).

    Roža, vrtnica, je kraljica cvetlic, zato je primeren naziv za Marijo. Marija kot Roža skrivnostna presega vse stvari. Roža ima rada samotne kraje, na primer na obronku gozda; tam cvete nepoznana. Kadar jo vrtnar presadi, se hitro prilagodi novim razmeram in razveseljuje človeka. Nazareška Roža skrivnostna je cvetela, ponižna in nepoznana, v tihi nazareški hiši, dokler je nebeški Vrnar ni presadil v vrt Cerkve, ko je postala božja mati in mati Cerkve.

    Rožni cvet se počasi razvije iz malega popka in se končno odpre v vsej krasoti. Tako so ljudje Marijino veličino le počasi spoznavali. Marijo so najprej počastili: nadangel Gabrijel, sorodnica Elizabeta, sv. Jožef, pastirji, Simeon in Ana ter modri. Roža cvete v različnih barvah: v beli, škrlatno rdeči, roza in zlatorumeni. Vedno razširja prijeten vonj. Marija kot Roža skrivnostna cvete v različnih krepostih: bela je v svoji brezmadežni čistosti in deviškosti, rdeča v svoji neizmerni ljubezni do Boga in do bližnjega, zlatorumena se nam razodeva po svojem vnebovzetju v poveličanju. To notranjo Marijino lepoto občudujemo, ko pojemo: »Lepa si, lepa si, roža Marija, tebe časti vsa nebeška družina; angelci lepo pojejo, tebe, Marija, hvalijo.«

    (povzeto po: Nauči nas moliti, Vse Slovence k Bogu dvigaj, Anton Nadrah OCist)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  47. Janez says:

    KAJ JE OPRAVIČENJE ZA NAS GREŠNE KRISTJANE?
    Preprosto povedano, opravičiti pomeni izreči za pravičnega, spraviti z Bogom. Opravičenje pomeni, da Bog razglasi za pravične tiste, katerim je pripisana Kristusova pravičnost (Pismo Rimljanom 4,22–25; Drugo pismo Korinčanom 5,21). Čeprav najdemo opravičenje kot načelo po vsem Svetem pismu, je glavni odlomek, ki opisuje opravičenje v zvezi z verniki, Pismo Rimljanom 3,21–26: »Zdaj pa se je brez postave pokazala Božja pravičnost, o kateri pričujejo postava in preroki. Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa, in sicer vsem, ki verujejo. Ni namreč nobene razlike: saj so vsi grešili in so brez Božje slave, opravičeni pa so zastonj po njegovi milosti, prek odkupitve v Kristusu Jezusu. Njega je Bog javno določil, da bi bil s svojo krvjo orodje sprave, h kateri prideš po veri. S tem je hotel pokazati svojo pravičnost, tako je v svoji potrpežljivosti odpustil prej storjene grehe. Hotel je pokazati svojo pravičnost v sedanjem času, da je namreč sam pravičen in da opravičuje tistega, ki veruje v Jezusa.«

    Opravičeni, razglašeni za pravične, smo v trenutku naše odrešitve. Odrešitev nas ne naredi pravičnih, ampak nas razglasi za pravične. Kristusova pravičnost nam je pripisana po milosti v veri v njegovo v celoti doseženo spravo na križu. Njegova žrtev prekrije naš greh, zato smo, kar se tiče našega položaja, po Božji oceni popolni in neoporečni. Ker smo kot verujoči v Kristusu, Bog prišteva Kristusovo pravičnost nam. Bog je v Kristusu potešil svoje upravičene zahteve po popolnosti; zato nas upravičeno razglaša za pravične – nas opravičuje.

    Pismo Rimljanom 5,18–19 to dobro povzame: »Kakor se je torej po prestopku enega človeka zgrnila obsodba na vse ljudi, tako tudi zaradi pravičnega dejanja enega prihaja na vse ljudi opravičenje, ki daje življenje. Kakor so namreč zaradi neposlušnosti enega človeka mnogi postali grešniki, tako bodo tudi zaradi poslušnosti enega mnogi postali pravični.« Zaradi opravičenja lahko Božji mir vlada v našem življenju. Zaradi opravičenja imamo lahko verujoči zagotovilo odrešitve. Bog nas opravičuje in nas tako, kar se tiče našega položaja, spravlja s seboj po Kristusovi pravičnosti, ki nam je bila pripisana. Zaradi opravičenja se lahko potem podredimo vseživljenjskemu procesu posvečevanja, v katerem nas Sveti Duh, ki prebiva v nas, postopoma spreminja v osebno, praktično in dejansko pravičnost. »Ker smo torej opravičeni iz vere, živimo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu« (Pismo Rimljanom 5,1).

    Gotquestionsopravicenje

    Molitev (odlomek Couvrer)
    Prosim Bog podeli nam svojim Učencem in Bratom Milost Ljubezni in Vere ter Vodi nas,
    da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja za Teboj,
    skupaj z drugimi Brati in Sestrami v Nebeško Domovino brez greha in stranpoti,
    ko omagujemo pod bremeni in preizkušnjami Življenja in ki Te potrebujemo vedno in povsod.
    Brez Tebe pomenimo, da smo nič, samo s Teboj Jezus smo lahko vse.
    Pomnoži nam Vero, Mir in Ljubezen in Strpnost za boljši Svet Tebi v Slavo in Čast.
    Zavedamo se Gospod Jezus, da ko bomo ponižni in skromni v Življenju vse naredili prav,
    kar nam nalagaš in nam zapoveduješ na tem svetu,
    ko bomo Verovali Vate, molili, ljubili, odpuščali in služili z dobrimi deli bližnjim,
    ko bom0 dejavno in konkretno v praksi življenja izpričevali Vero Vate in v Sveto Evharistijo,
    da nam boš šele tedaj dovolil priti k Tebi v Večno Veselje, v Tvoji Luči in v Tvojem Ljubečem Miru.
    Amen.

    Odlomek iz Dopolnjene molitve po A. M. Couvrer, Ognjišče 1998.

  48. Janez says:

    KAJ JE BOŽJI NAČRT ODREŠITVE ZA KRISTJANE?
    Si lačen? Ne fizično lačen, pač pa lačen nečesa nematerialnega, kar je nekaj več v svojem življenju? Je nekaj globoko v tebi, kar se nikakor ne da zadovoljiti? Če je tako, potem je Jezus prava pot! Jezus je rekel: »Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen« (Evangelij po Janezu 6,35). Si zmeden? Se ti zdi, da nikoli ne moreš najti prave poti ali pa globljega namena svojega življenja? Imaš občutek, da živiš v temi—da je nekdo ugasnil luči, stikala pa nikakor ne moreš najti? Če je tako, potem je Jezus prava pot! Jezus je rekel: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja« (Evangelij po Janezu 8,12). Ali se kdaj počutiš, kot da si zaklenjen iz življenja? Si poskusil odpreti že veliko vrat, samo zato, da bi videl, da je življenje za njimi prazno in nepomembno? Iščeš vhod v izpolnjeno življenje svobode? Če je temu tako, potem je Jezus prava pot. Jezus pravi: »Jaz sem vrata. Kdor stopi skozme, se bo rešil; hodil bo noter in ven in bo našel pašo« (Evangelij po Janezu 10,9). Te ljudje vedno razočarajo? Je tvoje razmerje z njimi plitko in prazno? Se ti zdi, da te vsi hočejo le izkoriščati? Če je tako, potem je Jezus prava pot! Jezus pravi: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir da svoje življenje za ovce… Jaz sem dobri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce« (Evangelij po Janezu 10,11. 14-15). Se sprašuješ, kaj se zgodi po smrti? Si naveličan živeti za stvari, ki trohnijo in zarjavijo? Ali včasih dvomiš, če ima življenje sploh kakšen pomen? Si želiš po smrti še naprej večno živeti? Če je temu tako, potem je Jezus prava pot! Jezus je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« (Evangelij po Janezu 11,25-26).

    Kaj je prava pot? Kaj je resnica? Kaj je pravo življenje? Jezus odgovarja: »Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni« (Evangelij po Janezu 14,6). Lakota, ki jo čutiš, je duhovna lakota in je lahko izpolnjena le z Jezusom. Jezus, luč sveta, je edini, ki lahko razsvetli temo. Jezus sam je vrata k zadovoljivemu življenju. Jezus je prijatelj in pastir, ki te išče. Kliče tebe, ga slišiš? Jezus je življenje tega sveta in onostranstva (Evangelij po Janezu 1,4). Jezus je pot odrešenja!

    Razlog, da se počutiš lačnega, izgubljenega v temi, razlog, da ne moreš najti smisla življenja je to, da si ločen od Boga. Sveto pismo pravi, da smo vsi grešili in smo zato ločeni od Boga. »Na zemlji ni pravičnega človeka, ki bi delal samo dobro in bi nikoli ne pogrešil (Pridigar 7,20), saj so vsi grešili in so brez Božje slave« (Pismo Rimljanom 3,23). Praznina, ki jo čutiš v srcu, je praznina življenja brez Boga. Ustvarjeni smo bili, da bi imeli razmerje z Bogom. Toda zaradi naših grehov nismo upravičeni do tega razmerja. »Pač pa so vaše krivde postale pregrade med vami in vašim Bogom, vaši grehi so zagrnili njegovo obličje pred vami, da ne sliši« (Izaija 59,2). Še huje; greh je vzrok, zaradi katerega smo duhovno mrtvi in bomo večno ločeni od Boga na tem in na drugem svetu. (Pismo Rimljanom 6,23a; Pismo Efežanom 2,1).

    Kdo nas lahko reši tega problema (Pismo Rimljanom 7,24-25)? Jezus je edina prava pot! Samo Jezus nas lahko reši. Jezus je umrl na križu, ker je nase prevzel vse grehe Svojega ljudstva, ki verujejo Vanj kot Gospoda in Zveličarja od božjega srda proti grehu. Zanje se je namesto njih prostovoljno žrtvoval, da bi poplačal ves njihov dolg greha (Evangelij po Janezu 3,36; Drugo pismo Korinčanom 5:21). Na križu je Jezus nase prevzel kazen za grehe božjih izbranih ljudi—Svoje ovce, ki jih on sam kliče k sebi (Evangelij po Janezu 10,3-5.11.27-28; Pismo Rimljanom 5,8). Umrl je namesto nas in tri dni kasneje vstal od mrtvih ter premagal greh in smrt (Prvo pismo Korinčanom 15,3-4; Pismo Rimljanom 6,4-5). Zakaj je to storil? Na to vprašanje odgovarja Jezus sam: »Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.« (Evangelij po Luku 15,1-32. 19,10; Prvo pismo Timoteju 1,15). Jezus je umrl, da bi odkupil svoje izgubljeno ljudstvo od greha (Pismo Titu 2,14). Kadar koli se človek pokesa od greha nevere in začne verovati v Jezusa ter zaupati v Njegovo smrt kot popolno plačilo za svoje grehe, je to dokaz, da ga je Bog Sveti Duh že duhovno prebudil od mrtvih in odrešil. Je bil že na novo rojen od zgoraj (Evangelij po Janezu 3,3. 8. 14-16). Njegovi grehi so že odpuščeni in oprani, ter zato veruje (Prvo pismo Korinčanom 6,9-11). Tudi njegova duhovna lakota je potešena. Prižgale so se luči. Ima popolno življenje (Evangelij po Janezu 5,24, 6,47). Spozna njegovega resničnega Prijatelja in Pastirja. Ve, da ga po smrti čaka večno življenje—življenje vstajenja, na veke z Jezusom! »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Evangelij po Janezu 3,16). V Bogu premorem vse, ki mi daje Moč, Božji Mir in Odrešenje.

    Gotquestionsnacrtzvelicanja

    O Marija kraljica, Presvetega Rožnega Venca, pomoč kristjanov in pribežališče človeškega rodu. Molimo in te prosimo, da se posvetimo in izročimo Tvojemu Brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas Devica Marija v svoje materinsko varstvo in nam pomagaj, da bomo po Tvojem zgledu vestno spolnjevali vse krščanske dolžnosti, živeli po Božjih in cerkvenih zapovedih, vdano nosili trpljenje in ostali do konca stanovitni v Veri in Zaupanju v Božjo Previdnost. Marija izprosi nam, da bomo stalno živeli v posvečujoči Milosti, ostali zvesti Tebi in Tvojemu Sinu Jezusu ter Te vso Večnost Slavili in častili ter Ljubili z vsemi angeli in svetniki.
    Amen.

    Kristjan Moli Družina 1982.

  49. Janez says:

    KAKO KRISTJANI PRAVILNO PROUČUJEMO SVETO PISMO?
    Določanje pomena Svetega pisma je ena najpomembnejših nalog, ki jih ima krščanski vernik v življenju na zemlji. Bog nam ne govori, da moramo preprosto brati Sveto pismo. Preučevati ga moramo in pravilno ravnati z njim (Drugo pismo Timoteju 2,15). Preučevanje Svetega pisma je trdo in vztrajno delo, ki zahteva od nas nenehen napor in versko delo, da razberemo Božjo Besedo. Površno prebiranje Svetega pisma nas lahko včasih pripelje do zelo napačnih sklepov in razumevanja. Zato je bistvenega pomena, da razumemo nekaj načel določanja pravilnega pomena Svetega pisma.

    Prvič, preučevalec Svetega pisma mora moliti in prositi Svetega Duha, naj mu nakloni razumevanje, saj je to ena njegovih funkcij. »Ko pa pride on, Duh resnice, vas bo uvedel v vso resnico, ker ne bo govoril sam od sebe, temveč bo povedal, kar bo slišal, in oznanjal vam bo prihodnje reči« (Evangelij po Janezu 16,13). Tako kot je Sveti Duh vodil apostole pri pisanju Nove zaveze, vodi tudi nas pri razumevanju Svetega pisma. Zapomni si, da je Sveto pismo Božja knjiga, zato moramo vprašati njega, kaj pomeni. Če si kristjan, pisec Svetega pisma – Sveti Duh – prebiva v tebi in želi, da bi razumel, kaj je napisal.

    Drugič, posameznih vrstic ne smemo iztrgati iz odlomka, ki jih obdaja, in ne smemo poskušati določiti pomena vrstice izven konteksta. Vedno moramo prebrati vrstice in poglavja okrog njih, da bi prepoznali njihov kontekst. Čeprav vse Sveto pismo prihaja od Boga (Drugo pismo Timoteju 3,16; Drugo Petrovo pismo 1,21), je Bog uporabil ljudi, da so ga zapisali. Ti ljudje so imeli v mislih temo, namen pisanja in določeno težavo, ki so se je dotaknili v pisanju. Prebrati bi morali ozadje svetopisemske knjige, ki jo preučujemo, da bi ugotovili, kdo je napisal knjigo, za koga je bila napisana, kdaj je bila napisana in zakaj je bila napisana. Paziti moramo tudi na to, da besedilo govori samo zase. Včasih ljudje pripišejo besedam svoj pomen, da bi dobili razlago, ki si jo želijo.

    Tretjič, ne smemo poskušati biti popolnoma neodvisni pri našem preučevanju Svetega pisma. Arogantno je misliti, da ne moremo pridobiti razumevanja skozi vseživljenjsko delo drugih, ki so preučevali Sveto pismo. Nekateri ljudje se zmotno približajo Svetemu pismu z idejo, da se bodo zanašali samo na Svetega Duha in da bodo odkrili vse skrite resnice Svetega pisma. Kristus je, ko je poslal Svetega Duha, dal Kristusovemu telesu ljudi z duhovnimi darovi. Eden izmed teh duhovnih darov je dar učenja (Pismo Efežanom 4,11–12; Prvo pismo Korinčanom 12,28). Ti učitelji so dani od Gospoda, da bi nam pomagali pravilno razumeti in izpolnjevati Sveto pismo. Vedno je modro preučevati Sveto pismo z drugimi verniki, tako da pomagate drug drugemu pri razumevanju in izpolnjevanju resnice Božje besede.

    Sklep: Če torej povzamemo, kako pravilno preučujemo Sveto pismo? Prvič, z molitvijo in ponižnostjo se moramo zanašati na Svetega Duha, da nam bo dal razumevanje. Drugič, Sveto pismo moramo vedno preučevati v kontekstu ter spoznavati, da Sveto pismo razlaga samo sebe. Tretjič, spoštovati moramo prizadevanja drugih kristjanov, v preteklosti in sedanjosti, ki so se tudi trudili, da bi pravilno preučevali Sveto pismo. Zapomni si, Bog je avtor Svetega pisma in želi, da ga razumemo in da vse spolnjujemo. Biblija je knjiga vseh knjig in naš potokaz k Odrešeniku, iz katere verni kristjani beremo in črpamo nauke in modrosti Boga, da vemo kaj je prav in kaj ni prav za krščansko življenje, to je, da spoznamo in spolnjujemo Božjo Voljo.

    gotquestionspravilnoproucevanjeSvetegapisma

    VSEMOGOČNI BOG
    Vsemogočni, večni, pravični in usmiljeni Bog,
    daj nam ljudem vodstvo in poduk, da bomo zaradi tebe delali vse,
    kar vemo, da hočeš,
    in vedno hoteli, kar je tebi všeč;
    da bomo notranje očiščeni,
    notranje razsvetljeni z Lučjo Jezusa
    in vžgani z Vero in ognjem Svetega Duha,
    mogli hoditi po stopinjah tvojega ljubljenega Sina,
    našega Gospoda Jezusa Kristusa
    in le po tvoji milosti priti k tebi, Najvišji;
    ti, ki v popolni Trojici nedeljivo Eden
    živiš in kraljuješ v slavi,
    vsemogočni Bog,
    na vse veke vekov. Amen.

  50. Janez says:

    Niti noč niti ničesar drugega naj ne zaustavi tvojega usmiljenja in dobrote!

    Ne reci sočloveku: Pojdi in zopet pridi, jutri ti bom dal. Naj ne bo premora med nagibom in dobrim delom. Ljubezen do človeka edina ne pozna odlašanja. Lačnemu lomi svoj kruh in pripelji bedne brezdomce v svojo hišo, in to z dobro voljo. Kdor usmiljenje skazuje, naj ga z veseljem. Dobro delo storjeno s pripravljenostjo, se ti bo dvakratno obrestovalo. Kar pa je izvršeno z nevoljo in prisiljenostjo, je zoprno in ni vredno hvale. Ko opravljamo dobra dela, ne tarnajmo, ampak se veselimo. Z veseljem darujmo in pomagajmo in poplačajmo bomo! Ako jarma vezi odpneš, pravi preprok, torej, če se odpoveš skopuštvu, pomišljanju, godrnjanju in preverjanju, kdo je dober in kdo ni, brez razmisleka, kaj boš imel od tega da si pomagal, kaj se bo zgodilo? Nekaj velikega in občudovanja vrednega. Prejel boš izredno plačilo: Tedaj napoči kakor zarja tvoja luč in zdajci zacvete tvoje ozdravljenje. Kdo si ne bi želel luči in ozdravljenja? Če torej Kristusovi služabniki, bratje in sodediči, sprejmete moje besede, poslušajte: Dokler imamo še čas, obiskujmo Kristusa, negujmo Kristusa, hranimo Kristusa, oblačimo Kristusa, sprejemajmo gostoljubno Kristusa, častimo Kristusa. To pa ne le pri mizi, kot so storili nekateri, ali s pokopom kakor Jožef iz Arimateje ali s pripravo na pokop kakor Nikodem ali kakor so ga pred vsemi temi počastili modri z vzhoda z zlatom, miro in kadilom. Gospod hoče usmiljenja in ne daritve in več kot množica tolščih janjcev je vredno usmiljeno srce. Usmiljenje mu danes izkažimo po siromakih, ki se trudoma premikajo po zemlji, da nas sprejmejo v večna bivališča, ko bomo zapustili svet, v Kristusu našem Gospodu. Njemu slava vekomaj. Amen.

    (sv. Gregor Nazianški)

    »Ne bodo prišli k Meni tisti, ki mi pravijo Gospod, Gospod, ampak tisti, ki spolnjujejo Božjo Voljo«, pravi Jezus. Vztrajati moramo v dobroti in usmiljenju ter služiti z veseljem ubogim, kot Mati Terezija in številni drugi misijonarji in svetniki, ne glede na vse težave in ovire! Poplačani bomo, saj Bog vse vidi in vse ve. Pustimo farizeje in dvoličneže, da delajo kakor delajo, vsi bomo dobili svoje plačilo! Vsakdo bo odgovarjal Bogu, kako je izkoristil prejete Božje Talente in koliko je Ljubil, pomagal, odpustil, koliko dobrega je naredil iz vere v Jezusa in Evangelija. Vprašani bomo ne samo kako močni smo Verovali, Molili in kolikokrat smo prejemali Evharistijo, se spovedali, temveč tudi, koliko smo Ljubili in dobrega storili ter tako spolnjevali Božjo Voljo in služili ubogim in bolnim in tako izpričali svojo Vero v Jezusa in bili podobni Jezusu. Veliko dobrega so storili tudi neverni ljudje, ki pa so živeli vsebinsko po Jezusovih naukih, to je so ljubili, bili dobri, usmiljeni, pravični in ponižni, pravi papež Frančišek. Janez

  51. Miro says:

    GOSPOD, KOLIKOKRAT OSTAJAŠ SAM, MI PA SE GIBLJEMO OKROG TEBE IN TE NE OPAZIMO?

    – Vsakodnevno lomljenje
    evharističnega kruha
    je dinamično središče
    vsega našega življenja
    in vir vseh apostolskih pobud.
    (Iz Pravila Misijonark ljubezni)

    – Gospod,
    kolikokrat smo se zavedeli
    tvoje prisotnosti, ti govorili
    in te prišli obiskat?
    Kolikokrat ostajaš sam,
    mi pa se gibljemo okrog tebe,
    hodimo pod tvojim pogledom
    in te ne opazimo?
    Koliko ur, koliko noči,
    koliko dni ostajaš sam
    v tabernaklju?
    (Gabriele Adani)

    – Jezus, daj,
    naj bo tvoje evharistično življenje
    tudi moje!
    (Emilia Tamisier)

    (Povzeto po: Kruh, ki daje življenje, misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  52. Janez says:

    KAJ POMENI ZA KRISTJANE NEPRENEHOMA MOLITI K BOGU?
    Pavlova zapoved v Prvem pismu Tesaloničanom 5,17 »neprenehoma molite« lahko povzroči zmedo. Očitno ne pomeni, da moramo biti vsak dan ves dan v položaju s sklonjeno glavo in zaprtimi očmi. Pavel ne govori o nenehnem glasnem govorjenju Bogu, ampak naj ostanemo v molitveni drži in vedenju do Boga skozi ves dan v vsem, s čimer se srečujemo. Vsak budni trenutek naj živimo v zavedanju, da je Bog prisoten ob nas. Ko živimo v tem zavedanju, bomo, kot nujna posledica, v molitvi v odnosu z Bogom o vsem, s čimer se srečamo.

    Ko živimo skozi vsak dan in izkušamo vse, kar prinaša ta grešni svet, se naše misli zlahka obrnejo v zaskrbljenost, strah, malodušje in jezo. Krščanski odziv vere, naj »neprenehoma molimo«, je, da zavestno in hitro obrnemo vsako tako misel v molitev in vsako molitev v zahvaljevanje. V svojem pismu Filipljanom nam Pavel naroča, naj nehamo biti zaskrbljeni, pač pa: »ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem« (Pismo Filipljanom 4,6). Pavel je učil kristjane v Kolosah: »Vztrajajte v molitvi, bedite v njej in se zahvaljujte« (Pismo Kološanom 4,2). Pavel je spodbujal efeške kristjane, naj vidijo molitev kot orožje za uporabo pri bojevanju duhovnih bojev (Pismo Efežanom 6,18). Ko gremo skozi dan, naj bo molitev naš prvi odziv na vsako strašljivo situacijo, vsako vznemirljivo misel in vsako neželeno okoliščino, s katero se srečujemo. Trdno prepričanje v Božjo milostno previdnost daje ogenj temu življenju vere. Nasprotno pa pomanjkanje molitve izdaja neverno zanašanje nase namesto na Božjo suvereno milost. Neprenehna molitev je v bistvu nenehno zanašanje na našega ljubečega, milostnega in vsemogočnega nebeškega Očeta in skupnost z njim.

    Dihanje je primerna prispodoba za neprenehno molitev. Normalno, zdravo človeško telo med počitkom neprenehoma diha v pravilnem ritmu. To nenehno vdihavanje in izdihavanje je potrebna aktivnost, ki omogoča vse druge potrebne in koristne vidike telesnih funkcij. Redna molitev skozi ves dan o vsem, s čimer se srečujemo, je naravna posledica normalnega, zdravega duhovnega življenja med počitkom v Kristusu in njegovi suvereni milosti. Omogoča vse druge potrebne in koristne vidike življenja v Kristusu. Žal verujoči pogosto zadržujemo »duhovno dihanje« za dolga obdobja in mislimo, da so kratki, nepogosti trenutki molitve k Bogu dovolj, da preživimo. Vendar tako omejevanje »duhovnega dihanja« vodi v duhovno slabotnost in dovzetnost za greh zaradi premora. Dejstvo je, da če želimo uspevati, moramo biti nenehno v stanju molitvene odvisnosti od Kristusa vztrajni in stanovitni. To »nenehno dihanje« – tako rekoč – neprenehne molitve je nujno potrebno, da bi bili duhovno polno funkcionalni in odporni na greh in skušnjave.

    Kot kristjani smo vedno znova v skušnjavi, da predpostavljamo, da sta varnost in blagoslov samoumevna, namesto da bi se zanašali na Božje usmiljenje in milost. Naše naravno nagnjenje je, da postanemo samozadostni v svojih zmožnostih, da bi dosegli duhovni uspeh s posvetnimi, mesenimi ukrepi. Ko cerkveni progami, ki temeljijo na posvetnih metodah in denarju, dajo začasne, impresivne rezultate, se nagibamo k temu, da zamešamo človeški uspeh z božanskim blagoslovom. V tej situaciji gorečega hrepenenja po Bogu in hrepenenja po njegovi skrbi ne bo, zato tudi ne bo neprenehne molitve. Vendar je trajna, vztrajna in nenehna (kontinuirana) molitev bistveni vidik krščanskega življenja in prihaja iz skromnosti ter ponižnosti in zanašanja kristjanov na Boga vedno in v vsem.

    gotquestionsneprenehomamolite

  53. Janez says:

    »Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo« (Mt 5,3).

    “Kdor še nikoli ni prebral Govora na gori,” je rekel francoski katoliški pisatelj François Mauriac, “ne more vedeti, kaj je krščanstvo.” Jezus pravi, da so blagrovani (blagoslovljeni oz.”blaženi”) tisti, ki jih imamo običajno za poražene in nesrečne: “Blagor ubogim v duhu … Blagor žalostnim … Blagor čistim v srcu… Blagor preganjanim zaradi pravičnosti …” (Mt 5, 3-10). Grška beseda »makarios«, pomeni “blažen, srečen”… To je tisti, ki je deležen božje radosti, ki je izbral pot pravičnosti in resnice… “Blažen” je tisti, ki sreča (spozna) Boga in ga Bog blagoslovi…Stara zaveza razglaša za blaženega človeka, ki posluša, upošteva in spoštuje postavo –Božje zapovedi. Srečni so možje in žene, ki imajo veliko otrok in jih je Bog blagoslovil tudi z materialnimi dobrinami (5Mz 11, 2-6).Jezus pa oznanja nov pogled na vrednote. Blagoslovljeni ste vi ubogi, lačni, vi ki jokate… Vam pripada Božje kraljestvo. Blagri so vir upanja: revni in izključeni so ljubljenci nebeškega Očeta, ki bodo prvi stopili v Božje kraljestvo (Lk 6, 20–23; Mt 5,1-10).Jezus pričakuje od svojih učencev, od nas kristjanov (ne le od apostolov –škofov, duhovnikov, redovnikov) stalno, popolno, brezpogojno odločitev in zvestobo, ne le preprosto spoštovanje nekaterih verskih predpisov ali občasno opravljanje dobrih del.

    http://portal.rkc.si/uploads/0209/files/2018-10/vsebina-48/22020_defe.pdf

    Danes smo pri pridigi v naši cerkvi poslušali Jezusov gov0or na Gori. Vedno znova me prevzame ta govor Odrešenika, ki ni namenjen oblastnikom in bogatim, temveč revnim, ubogim, bolnim in soromašnim, ki jih je svet nekako izločil. Jezus je spodbudil vse uboge v duhu, zakaj njih je Nebeško kraljestvo. Amen. Janez

  54. hvala says:

    ČE HOČEM, DA BO JEZUS ZARES GOSPOD MOJEGA ŽIVLJENJA, NE MORE BITI MOJ GOSPOD NIHČE DRUG, NITI JAZ SAM NE.

    NAJVEČJA OVIRA ZA DELOVANJE SVETEGA DUHA V NAS JE V NAS SAMIH, V NAS , KI SE NE ZNAMO ODPOVEDATI STVAREM ZARADI KRISTUSA IN MU NE DOPUŠČAMO, DA BI VZEL V POSEST NAŠE ŽIVLJENJE (Vojtech Kodet ).

    PRI KRSTU IN BIRMI SMO PREJELI DAROVE SVETEGA DUHA, PREJEMAMO PA JIH TUDI PRI DRUGIH ZAKRAMENTIH , KO MOLIMO VERO ALI BEREMO SVETO PISMO. (Vojtech Kodet).

    SPREJETI SVETEGA DUHA IN MU PUSTITI DELOVATI V SEBI POMENI, DA PRELOMIMO Z GREHOM IN GA PREMAGAMO. POGOSTO NAŠ NAJVEČJI GREH NI KAKŠNO DEJANJE, AMPAK ŽIVLJENJE BREZ BOGA, KO ŽIVIMO EDINOLE V SKLADU S SVOJIM HOTENJEM, S SVOJIMI MOČMI IN PRIČAKOVANJI. TAKO V SREDIŠČE SVOJEGA ŽIVLJENJA POSTAVLJAMO SVOJ “JAZ” , POTEM PA MORA OKOLI NJEGA PLESATI VSE DRUGO.
    ČE ŽIVLJENJE ŽIVIMO TAKO, DA SE ODLOČIMO BITI ODVISNI OD BOGA, TO NI PREPROSTO, A JE LEPO.(Vojtech Kodet ).

    PRAV TAKO SVETI DUH PRIHAJA NA POMOČ NAŠI SLABOSTI. SAJ NITI NE VEMO, KAKO JE TREBA ZA KAJ MOLITI , TODA SAM DUH POSREDUJE ZA NAS Z NEIZREKLJIVIMI VZDIHI. IN ON, KI PREISKUJE SRCA, VE, KAJ JE MIŠLJENJE
    DUHA, SAJ DUH POSREDUJE ZA SVETE, V SKLADU Z BOŽJO VOLJO (Rim, 8,25-27).

    A ČE PRAVIMO, DA V ŽIVLJENJU V BOGU ZMOREMO VSE, DA MORAMO TUDI MOLITI, KAKO NAJ OPAZIMO NAVZOČNOST SVETEGA DUHA V SVOJEM ŽIVLJENJU????????????????????

    CERKEV NAM PRAVI, DA JE VSAKOKRAT, KO MOLIMO , SVETI DUH NAVZOČ S SVOJO MILOSTJO IN NAS VODI PO POTI MOLITVE. TAKO NAS KORAK ZA KORAKOM UČI MOLITI. A NE SAMO TO: DUH MOLI V NAS.

    JANEZ ZLATOUSTI JE REKEL: “MOLITEV JE NEIZRAŽENA LJUBEZEN, KI NE PRIHAJA OD ČLOVEKA, AMPAK IZVIRA IZ BOŽJE MILOSTI. ZATO JE TREBA DATI PROSTOR SVETEMU DUHU , VENDAR TO NI SAMO PO SEBI VSEM RAZUMLJIVO.
    SVETI DUH NAS VODI, DA POSTANEMO SPOSOBNI SLAVLJENJA IN ZAHVALJEVANJA, IN ZARADI TEGA TUDI PREMAGAMO SVOJE SLABOSTI.

    SVETI DUH NAM POMAGA V MOLITVI PREPOZNAVATI BOŽJO VOLJO. (vse prepis iz Devetdnevnica k Svetemu Duhu-Vojtech Kodet).

  55. Miro says:

    BOŽJA BESEDA: »O ŽENA, VELIKA JE TVOJA VERA! ZGODI NAJ SE TI, KAKOR ŽELIŠ!« (Mt 15,28)

    IZ PRIČEVANJA O NEIZMERNI BOŽJI LJUBEZNI: »ZAUPATI MORAM V NJEGOVO LJUBEZEN IN SPREJETI NJEGOVO VOLJO!«

    Kot je lepo poudarila pričevalka, ki s svojo spodbudno življenjsko izkušnjo pričuje za moč žive, dejavne Božje besede, je pri vseh čudežnih ozdravljenjih, ki jih je storil Jezus, odločilnega pomena vera. Jezus sam želi potrditev vere, ali pa jo sam spodbuja: »Ne boj se, samo veruj!« »O, žena, velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« … (navaja še nekatere primere iz evangelija).

    In nadaljuje: Ni dovolj, da Jezusa poznam. Verovati moram v Njegovo živo prisotnost in čudežno moč ter ljubezen, s katero lahko spreminja človeka in svet. Nato moram Jezusa prositi za dar ozdravljenja, telesnega, duševnega ali duhovnega. Zaupati moram v Njegovo ljubezen in sprejeti Njegovo voljo. Morda Jezus ne usliši takoj, včasih se zdi, da sploh ne usliši naše prošnje. Šele čez čas ugotovimo, da nas je Jezus uslišal, a na povsem drug način, kot smo si mi želeli. Zame je prelil svojo dragoceno kri in daroval svoje življenje. Ljubi me že od vsega začetka mojega življenja in je z menoj v vsakem času, tudi ko sam hodim po svojih potih, ki me vodijo proč od Njega. Ljubi me tudi, ko padam vedno znova v greh, ljubi me kljub vsem mojim napakam, slabostim.

    Pričevalka je poudarila tudi: Vsakodnevna molitev in sveta maša s svetim obhajilom, pogosta sveta spoved, ostali zakramenti, redno branje Svetega pisma in verskega tiska, dobra dela v skupnosti in župniji, slavljenje, pričevanje in poučevanje v molitvenih občestvih so zdravila, ki nam jih daje Jezus po sveti Cerkvi. Moja izkušnja in pot ozdravljenja to potrjujeta.

    O tem čudovitem pričevanju več na http://prenova.rkc.si/index.php/publikacije/pricevanja/123-pot-ozdravljenja

    Božje usmiljenje, nedoumljiva skrivnost Presvete Trojice, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, izraz njegove največje moči, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  56. hvala says:

    VELIKOKRAT RAZMIŠLJAM O SALOMONOVEM KRALJEVANJU.
    SALAMON JE MLAD PREVZEL OBLAST PO SMRTI OČETA DAVIDA.
    TISTO NOČ SE JE BOG PRIKAZAL SALOMONU IN MU REKEL: “PROSI, KAJ NAJ TI DAM!”

    SALOMON JE REKEL BOGU: “POSTAVIL SI ME NAMREČ ZA KRALJA ČEZ LJUDSTVO, KI JE ŠTEVILNO KAKOR PRAH ZEMLJE . DAJ MI ZDAJ MODROST IN ZNANJE, DA BO ZNAL ODHAJATI IN PRIHAJATI PRED TEM LJUDSTVOM. KAJTI KDO BI SICER MOGEL VLADATI TEMU TVOJEMU LJUDSTVU?”

    BOG JE REKEL SALOMONU:” KER TI JE BILO TO PRI SRCU IN NISI PROSIL BOGASTVA, PREMOŽENJA IN SLAVE, NE SMRTI SVOJIH SLUŽABNIKOV, IN TUDI NISI PROSIL DOLGEGA ŽIVLJENJA, TEMVEČ SI PROSIL ZASE MODROSTI IN ZNANJA, DA BI MOGEL VLADATI MOJEMU LJUDSTVU, KATEREMU SEM TE POSTAVIL ZA KRALJA, TI BO DANA MODROST IN ZNANJE. PA TUDI BOGASTVO, PREMOŽENJE IN SLAVO TI BOM DAL, KAKRŠNO NISO IMELI KRALJI, KI SO BILI PRED TEBOJ, IN TUDI ZA TABO NE BO TAKŠNEGA.”(2Krn 1,77-8, 10,12).

    VEMO, DA JE BOG , KAR JE OBLJUBIL SALOMONU IZPOLNIL. BILJ JE NAJMODREJŠI KRALJ NA SVETU, NAJBOGATEJŠI, IMEL JE SLAVO BOGASTVO. IZ VSEH KONCEV SVETA SO HODILI GLEDAT, KDO JE TA ČLOVEK TAKO PAMETEN , BOGAT.
    NOSILI SO MU ZLATA, SREBRA, IMEL JE LADJEVJE ITD………….KRALJICE IN KRALJI SO GA HODILI OBISKOVAT NA SVETU MU NI BILO ENAKEGA.

    BOG JE NAREDIL, KAR JE OBLJUBIL.

    VELIKOKRAT SE OB TEM ZAMISLIM, KOLIKO LJUDI PROSI ZA VODSTVO SVETEGA DUHA, ZA MODROST, DA BI ZNALI ŽIVETI V TEM SVETU.
    KAKO BI SICER SALOMON VLADAL TAKEMU LJUDSTVU, ČE NE BI PREJEL MODROST, SVETEGA DUHA IN DRUGE POTREBNE MILOSTI?.

    POSLUŠALA SEM PRIDIGO NEKEGA DUHOVNIKA, KI JE REKEL, ALI PROSIMO BOGA ZA SVETEGA DUHA, KOLIKOKRAT GA PROSIMO ZA TO. ?

    PA ČE RAZMIŠLJAM DALJE, KOLIKO STARŠEV PROSI ZA MODROST, ZA VODSTVO SVETEGA DUHA ZA SVOJE OTROKE, SORODNIKE ITD….DANES SO PASTI NA VSAKEM KORAKU, STARŠI LAHKO NAJVEČ NAREDIMO ZA SVOJE OTROKE Z ZGLEDOM, PROSIMO ZA NJIH, DA JIM BO BOG DAL MODROST, VODENJE PO SVOJEM DUHU, DA BODO PRAVILNO REAGIRALI NA VSAKEM KORAKU .

    JAZ MISLIM IN REČEM, DA JE NAJVEČJA DEDIŠČINA, KI JO LAHKO STARŠI ZAPUSTIMO IN IZPROSIMO OD BOGA OTROKOM, PROSITI ZA NJIH, DA JIM POŠLJE SVETEGA DUHA, DA BODO PREJELI NJEGOVE DAROVE, KAJTI LE V TEM JE PRAVO ŽIVLJENJE. BOG NAM BO VSE DRUGO TUDI DAL, KER VE KAJ JE POTREBNO TUDI ZA TELESNO PREŽIVETJE.

    SAJ ON JE POPOLN, NE DAJE SAMO POLOVIČNO, KOT MI RAZMIŠLJAMO, AMPAK PRESKRBI V CELOTI ZA VSE POTREBNO. IZ SVETEGA PISMA VIDIMO, DA JEZUSOVI UČENCI IN JEZUS NISO IMELI POMANJKANJA, SAJ SO DAJALI REVNIM IN UBOGIM IN JIM POMAGALI.

    V DROBNI KNJIŽICI, KI SEM JO ŽE OMENJALA TO JE DEVETDNEVNICA K SVETEMU DUHU, (napisal Vojtesh Kodet), SO ZA VSAK DAN MOLITVE K SVETEMU DUHU, ZELO KRATKE .

    SVETI DUH NAS TUDI OSVOBAJA VSEGA, KAR JE NEGATIVNO. TAKO SPREMINJA V PRAH IN PEPEL TUDI VSA NAŠA IZGOVARJANJA IN “CINCANJA”; “AMPAK” , “VENDAR”, “RAD BI..””LEPO BI BILO”, A”…………..
    PRAV TAKO NOČE SLIŠATI NAŠIH “ČE”…………..”ČE BI IMEL”, “ČE BI ŽIVEL V DRUGIH ČASI”, “V DRUGAČNEM OKOLJU”, ………….
    TAKO HOČE ODPRAVITI TUDI VSA NAŠA ZDIHOVANJA.”UF”, “ALI” “IN SPLOH” IN PODOBNO ZDOLGOČASENOST IN LENOBNOST, KI NAREDI LJUDEM VEČ SLABEGA, KOT VSE DRUGE RAZVADE SVETA.

    OGENJ SVETEGA DUHA SPREMENI VSAK “TODA” V HOČEM,
    VSAK “ČE” V DA,

    “DA, SPREJMEM TO, KAR IMAM IN SE BOM S SRCEM IN DUŠO PRIZADEVAL, DA TO KORISTNO UPORABIM. DA SPREJMEM OKOLJE, V KATEREM ŽIVIM, IN SE OBVEŽEM, DA BOM POSKRBEL ZA TO, DA BO VEDNO BOLJŠE……….(prepis Ognjišče).

    SEDAJ PA ŠE NEKAJ IZ MOJEGA ŽIVLJENJA.
    MI LJUDJE PONAVADI REČEMO:
    “JOJ ZAKAJ TEGA NISEM PREJ VIDEL, ZAKAJ NISEM NA TO PREJ POMISLIL, ZAKAJ NISEM ŠEL TAM IN TAM, ZAKAJ NISEM TEGA REKEL TEMU IN TEMU ITD……………..,,

    AMPAK TEMU NI TAKO. GOSPOD MI JE POKAZAL IN ME PODUČIL O TEM. NEKOČ SEM ZA NEKO STVAR GLEDALA NASLOV NE VEM KOLIKO ČASA, AMPAK NISEM ODPRLA IN PREBRALA. PO DOLOČENEM ČASU SEM ODPRLA IN PREBRALA. V TISTEM SEM ODKRILA NEKAJ, KAMOR SEM POTEM PO BOŽJI PREVIDNOSTI BILA TUDI POSLANA.
    AMPAK VIDITE. NIČ VEČ NISEM REKLA, JOJ ZAKAJ PA TEGA NISEM PREJ POGLEDALA,. KAJTI GOSPOD IMA ZA VSAKO ZADEVO, STVAR, SKRATKA VSE, SVOJ ČAS. TOČNO DO MILJONINKE SEKUNDE , BI REKLI MI LJUDJE. NE SMEMO PREHITEVATI.

    NA TO JE TUDI JOJCE MEYER OPOZORILA, V KNJIGI, KO OPISUJE , KAKO SO KUPOVALI, MISLIM DA NEKO POSLOVNO STAVBO ZA ORGANIZACIJO. POVEDALA JE, DA SE JE NA VSE NAČINE TRUDILA, LETALA SEM IN TJA, KJE DOBITI STAVBO, KI BO PRIMERNA CENOVNO IN KRAJEVNO. OPISUJE, DA JE TO POČELA KAR NAPREJ.
    POTEM, PA JE GOSPOD PO DOLOČENEM ČASU , NEKAKO PO TREH LETIH PRESKRBEL STAVBO, KI SO JO KUPILI ZA PRIMERNO CENO, ČUDOVITO NA ČUDOVITI LOKACIJI. ONA JE TUDI TA DOGODEK OBRAZLOŽILA, DA PAČ NAŠE ZALETAVANJE NE BO PRINESLO SADU, DO ČASA , KI GA JE GOSPOD DOLOČIL.

    ČE BOSTE POZORNI, BOSTE TUDI VI ZAČELI OPAŽATI V VAŠEM ŽIVLJENJU TAKŠNE DOGODKE. TREBA SE JE PREPUSTITI IN POČAKATI NA ČAS, KI GA JE DOLOČIL GOSPOD.

    PRIDI SVETI DUH,
    RAZSVETLI Z LUČJO NAM RAZUM!

  57. Janez says:

    Dobrota je prelivanje lastnega jaza v druge. Druge postavimo na mesto lastnega jaza. Z drugimi ravnamo tako, kakor bi želeli, da oni ravnajo z nami. Svoja mesta zamenjamo z drugimi. Pojem »samo jaz«nam sčasoma postane tuj in drugi postanejo »jaz«. Naše samoljubje postane nesebičnost. Kadarkoli in kjerkoli govorimo o kreposti ali čednosti, moramo misliti na Boga. Kaj pa je prelivanje lastnega jaza v druge pri Njem, Najsvetejšem? To so njegova dela stvarjenja. Stvarstvo samo, to je Njegova dobrota…Bog – Dobrota je začetek vsake druge dobrote. Dobrota prihiti na pomoč vsakomur, ki je pomoči potreben,in prav to je funkcija Božjih lastnosti do ustvarjenih bitij. Božja vsemogočnost neprestano dopolnjuje pomanjkanje naših moči, Božja pravičnost popravlja, izboljšuje, spreminja naša zmotna mnenja, Njegovo usmiljenje tolaži soljudi, ki trpe zaradi naše krivičnosti.

    Dobrota je podobna Božji milosti, kajti ljudem daje nekaj, česar sami ne morejo imeti niti po svoji individualnosti niti po svoji naravi. Dobrota daje človeku to, kar mu manjka, na primer tolažbo, ki nam jo more dati samo nekdo drug. Dobrota prinaša veselje vsepovsod, razveseljuje na široko. Pod vplivom dobrote zažive sposobnosti za življenje, dobrota te oživljene sposobnosti ogreje in jih napolni z blagodejnim vonjem… Ako more dobrota lajšati bolečino, stori več kot to: dobrota ublaži in odstrani bolečino. Ako pomaga pomanjkanju, stori več kot to; samo pomagati ji ni dovolj… Čeprav je varčna pri dajanju, pa ne varčuje s prisrčnostjo, s katero daje… Od katerekoli strani opazovana,je dobrota tesno spojena z mislijo na Boga, povezana je z Bogom samim. Njena temeljna sila, skrivnostna gonilna moč je naravno čustvo, najplemenitejša osnova našega bistva, najpristnejši ostanek Božje podobe, po kateri smo bili ustvarjeni. Dobrote ne smemo podcenjevati in je ocenjevati kot naravni poganjek našega naravnega nagnjenja. Dobrota je plemstvo človeka. V vseh svojih oblikah odraža nebeško podobo. Izliva se v nebeške tajnosti. Je mnogo bolj Božja kot čisto človeška; človeška pa je zato, ker je odsev človeške duše prav tam, kjer je Božja podoba v njej najgloblje vtisnjena. Dobrota dela življenje znosnejše. Breme življenja pritiska na ramena mnogih človeških otrok… Za mnoge ljudi je življenje skoraj neznosno in grozi, da postane z vsakim trenutkom še neznosnejše… Tedaj je naloga dobrote, da napravi življenje bolj znosno. Čeprav pri tem prizadevanju doseže le delni uspeh, čisto brez uspeha dobrota nikdar ne ostane. Dobrota voljno služi Bogu Stvarniku in tako dejansko in uspešno pripravlja pot Zveličarju. Dobrota neprestano išče duše, ki so zabredle in žive v zmoti in grehu, in, ko jih najde, jih vodi nazaj k Bogu. Dobrota trka na srca in jih odpira; tudi taka, ki se zde trdovratno zaprta. Skoraj vsi ljudje imajo v sebi, v največji globini svoje duše, več dobrega kot morem spoznati v vsakodnevnem občevanju s človekom. Da, domala vsi ljudje poneso mnoge nerazvite plemenitosti s seboj v grob, le pri nekaterih prodro na dan… Pod vlivom dobrote ožive mnoge kreposti in z mladostno silo zatro mladostne razvade. Nepričakovano, hipoma odkrijemo skromnost, ponižnost v skritem kotičku srca, kjer je bilo dolga leta varno zatočišče, prava temnica greha! Čudovito je opazovati, kako zna Božja milost delovati na najbolj brezupne značaje… Dobrota ne samo razkriva, ampak tudi pospešuje, daje življenje in moč na novo odkritim krepostim. Dobrota bedi nad duševnim okrevanjem, ga varuje in brani pred nevarnostmi. In kako prilagodljiva je dobrota! Najprej se pojavi kot poizvedovalec, nekak oglednik Božje milosti, kmalu pa postane njen spremljevalec in vojščak, vojščak, ki vzdrži vsako bitko, junak, ki v razdobju 5000 let komaj razume, kaj je poraz. To je delovanje dobrote, ki od ranega jutra do poznega večera vrši službo v človeških srcih… Dobrota zmanjšuje število grehov. Nič ni za dušo večje vrednosti kot dobrota.

    Nadaljnji vpliv dobrote na človeško srce je v tem, da vliva pogum v prizadevanju za duhovni napredek. Povrh vsega je dobrota še nalezljiva. Nobeno dobro delo ni ostalo nikdar omejeno samo nase. Poseben znak dobrote je rodovitnost, saj eno dobro delo že vodi v drugo, tretje itd… Eno dobro dejanje požene korenine v vse smeri, korenine poganjajo in ustvarjajo vedno nove poganjke… Rodovitnost se pokaže predvsem pri tistem, ki je bil deležen naše dobrote. In prav to je največji uspeh dobrote, da zbudi v drugem dobrotljivost, da napravlja druge dobrotljive. Najbolj dobrotljivi so navadno ljudje, ki so bili sami v veliki meri deležni dobrote… V splošnem velja pravilo, da dobrota napravlja ljudi dobre… Zato svojim bližnjim ne moremo storiti nič boljšega, kot da smo z njimi dobri.

    Biti do samega sebe dobrotljiv je čisto posebna poteza v duhovnem življenju. Dobrota ima skrivnostno, čudovito moč: pod njenim vplivom zaživi v duši skriti izvir veselja… Notranje veselje sledi skoraj vsakemu dobremu delu… Dobrota nas dela Bogu podobne, če se vadimo v njej iz verskih nagibov ali motivov. Po dobroti prihaja v nas mnogo milosti, toliko, da bi mogle napraviti iz nas svetnike. Dobrotljivost ni plod vneme začetnikov, temveč plod vztrajnosti napredujočih. Iz krščanske dobrotljivosti se rodi ponižnost. Dobrota nam daje zelo veliko. Skoraj bi lažje našteli, česa ne daje. Vedno in povsod ustvarja čudovite spremembe.Dobrota je, preprosto povedano, velika Božja milost pri človeku. Kjer je že naravna, naj postane nadnaravna.

    Vir:Dr. Friderik Viljem Faber O Dobroti, Nadškofijski Ordinariat v Ljubljani v letu 1991. Že objavljeno.

    D0brota je izrednio pomembna za kristjane, saj pomeni, da nimamo v sebi egoizma in konkurenčnega boja za oblast in dobrine, temveč da sledimo Jezusovemu Evangeliju nesebičnega darovanja in razdajanja drugim ljudem. Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte naprej. Brez spolnjevanja Jezusovihn Evangelijskih Naukov tvegamo, da nas Jezus ob koncu dni ne bom poznal. Pojdite od mene vsi, ki ste delali krivico in noste delali dobrih del. Lačen sem bi, žejen sem bil, bolan sem bil, v ječi sem bil……..Premislimo in se zavedakjmo da je Jezusov Evangelij namenjen vernim ljudem kot Potokaz Dobrote, Usmiljenja in Ljubezni. Amen. Janez

  58. Janez says:

    ČLOVEŠKA DOBROTA, ODSEV BOŽJE DOBROTE.- POVZETEK ( pisec brat Alojz iz Taizeja)
    »Ko pridobivaš dobroto, postajaš podoben Bogu. Ustvari si usmiljeno in dobrohotno srce, da boš oblekel Kristusa. (sv. Bazilij)«.

    Božja dobrota bo imela v življenju slehernega človeka zadnjo besedo. Da bi bila vera v Božjo dobroto prepričljiva, mora dobiti obliko, se utelesiti v preprostem življenju vzajemne delitve in zastonjskosti, kjer je odpuščanje v središču odnosov. Odkrivanje Božje dobrote postane klic za prebujanje dobrote v našem lastnem življenju. Poslušati evangeljski klic k dobroti ni enako temu, da si nekdo postavi visoko moralni cilj in ga nato skuša doseči. Božja beseda je živa: če pustimo, da klic pade v naša ušesa, bo to v naših srcih sprožilo spremembo, klic nas bo pritegnil in naša volja mu bo rada sledila.

    Božja dobrota poziva našo dobroto. Naša dobrota ne izvira iz nas, je samo odsev Božje dobrote. Naša dobrota je vselej pomanjkljiva in kaže na absolutno, na večjo dobroto. Njeno bistvo je v tem, da je znak Božje dobrote, pričevanje troedinega Boga. Če povežemo dve evangeljski vrednoti, dobroto in preprostost, se okrog njiju ustvari upanje. Dobrota, povezana s preprostostjo srca nas pripravi, da postanemo pozorni na obubožane, na trpeče, na stisko otrok. Dobrota preseneča in včasih izzove celo občudovanje… Dobrota sproži ali ojača odločitev zaupati v Boga. Če je preprostost en izraz dobrote, lahko rečemo, da je zastonjskost njen drugi izraz. Bog se nikdar ne vsiljuje,v njem ni nasilja. Želel je, da bi človek ljubil svobodno in zastonjsko… Zastonjskost pomeni biti brez osebnih interesov. Pomeni da smo hvaležni Bogu in da iz srca delamo dobro, ker ljubimo Boga in Ljudi brez kakršnihkoli interesov ali pričakovanj na povračilo. Razdajajmom se tako kot Mati terezija v Kalkuti s sestrami, ki so pomagale ubogim in bolnim revežem 24 ur na dan ter Ljubile Boga in se mu zahvaljevale kako je Dober in Usmiljen.

    Janez XXIII. je dobroti namenil častno mesto in pri tem je šlo za zavestno odločitev, ki so jo včasih imeli za naivnost in zato je zelo trpel. Dobrota še zdaleč ni slepa. Pomeni razločevanje in tudi notranji boj. »Bog nas na pot pošilja z iskro dobrote v naših dušah, ki samo čaka, da se razplamti.« Človek je za bližnjega vir veselja. »Moje veselje.« (sv Serafim iz Sarova).

    »Moram preveriti svoje prepričanje, da je dobrota globlja od najglobljega zla. In če vera, če vere imajo smisel, potem je njihov smisel v tem, da dobroti utrejo pot do ljudi, da jo iščejo tam, kjer je povsem poniknila… Dobrota ni le odgovor na zlo, ampak tudi odgovor na nesmisel. In mislim, da je oznanjanje dobrote temeljna hvalnica.« (Paul Ricoeur).

    Dobrota ni prazna beseda, ampak sila, sposobna preoblikovati svet. »Bog, ki nas ljubiš, premišljevanje tvojega odpuščanja postane izžarevanje dobrote v ponižnem srcu, ki se ti zaupno izroča.« (br. Roger iz Taizeja).

  59. Janez says:

    RAZMISLEKI O NAŠI MOLITVI K BOGU – RAZNI POVZETKI
    Ljudje smo po naravi religiozna bitja, zato je spraševanje po presežnem del našega vsakdanjega bivanja. Neglede na to v kateri časovni pas tekom zgodovine pogledamo lahko vidimo, da so bila spraševanja po transcendentnem nenehno prisotna. Osrednja značilnost molitve je to, da je za vsakega posameznika nekaj subjektivnega. Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za zdravje, službo, delo, pomoč, ustrezne dobrine idr. Molitev je lahko splošno opredeljena kot usmerjanje misli, prošenj k Bogu, svetnikom. Sama molitev pa ima drugačen pomen za nekoga, ki je veren in/ali za nekoga, ki to ni, zato v vsaki religiji poznamo različne vrste molitev.Od kod in kako govorimo Bogu, ko molimo? Z višine našega napuha in naše samovoljnosti ali iz »globočine« (Ps 130,14) iskrenega, gorečega, ponižnega in skesanega človeškega srca? Kdor se ponižuje, je povišan (prim. Lk 18,9-14). Ponižnost je temelj molitve. »Ne vemo, kaj je treba prositi, kakor je treba« (Rim 8,26). Ponižnost je priprava za prejem nezasluženega daru molitve: Človek je pred Bogom berač pravi Sv. Avguštin. Krščanska molitev je odnos zaveze med Bogom in človekom v Kristusu. Je Božja in človekova dejavnost; izvira iz Svetega Duha in iz nas, vsa je naravnana k Očetu, v zedinjenju s človeško voljo učlovečenega Božjega Sina.

    Sv. Avguštin med drugim spregovori o molitvi v Govorih o Prvem Janezovem pismu (7, 9-11). Ker Boga nikoli ni nihče videl ga moramo iskati s srcem in ne očmi. V svojem komentarju razlaga, da si če bi gledali z očmi lahko Boga predstavljamo kot svetlobo, torej nakaj kar je tako neizmerno veliko, da vse zaobjema in povsod prisotno ali kot nekega častitljivega starca. Ampak to ni pravilna predstava o Bogu. Avguštin poudarja, da moramo Boga gledati na takšnega kot je: Bog je ljubezen (1Jn 4,8). Kakšen Bog fizično je ne moremo opredeliti lahko pa povemo kakšna je ljubezen. Njene noge vodijo k Cerkvi, roke dajejo ubogim, oči opazijo tistega, ki je v pomanjkanju, ušesa ima za poslušanje. Tej udje niso krajevno določeni ampak, jih vsak, ki v sebi nosi ljubezen s pomočjo svojega uma vidi kot celoto. Do takega pojmovanja Boga, lahko pridemo samo z molitvijo in ne z nekim razumskim človeškim dokazom. V svojih delih ali epistolah Sv. Avguštin piše tudi o hrepenenju, ki je preizkušeno v molitvi. Saj samo preko slednjih nas lahko Ljudi pripravlja za sprejemanje tega, kar nam je Bog pripravljen dati.

    Razni povzetki in izpiski iz religioznih, bogoslovnih in drugih študijskih gradiv dani v razmislek. Molimo in prosimo Boga za Božji Mir in Božje Vodstvo ter Navdih Svetega Duha, da bomo delali vse tisto, kar je prav v Božjih Očeh in ne kar je prav po človeški pameti. Janez

  60. Miro says:

    EVHARISTIJA JE RADOSTNO SREČANJE S PRIJATELJEM, KI JE VEDNO NA RAZPOLAGO!

    – S tem zakramentom
    vračamo med ljudi
    tistega Boga, ki se mnogim zdi skrit,
    a si je izbral,
    da ostane z nami v vseh urah življenja,
    tudi v najbolj tragičnih.
    (Giacomo Biffi)

    – Evharistija
    je radostno srečanje s prijateljem,
    ki je vedno na razpolago
    in h kateremu pridemo, kadar hočemo,
    ne da bi se nam bilo treba
    vnaprej napovedovati.
    (Wilhelm Mühs)

    – Ko se hranimo
    z Jezusovim telesom in njegovo krvjo,
    postajamo njegovo telo in njegova kri.
    Vendar nas lahko njegov duh oživlja
    in vlada v nas samo toliko,
    kolikor smo udje njegovega telesa.
    (Edith Stein)

    (Povzeto po: Kruh, ki daje življenje, misli o evharistiji, zbral Wilhelm Mühs)

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

    • Janez says:

      Kot sem že nekajkrat zapisal na teh straneh podpiram vse krščanske napore in trud vernikov, da molimo, da se spovedujemo, da sprejemamo Sveto Evharistijo, dodajam pa, da je potrebno,mkar priznbaj0 naši duhovniki na srečanjih dekanij, nato dodati še poleg Zakramentalizacije in Molitve tudi Evangelizacijo ali da prelijemo v Življenje našo Krščansko Vero, Evharistijo, naše Molitve tudi v konkretna evangelijska dejanja Ljubezni, Usmiljenja, Dobrote, Samaritanske pomoči in služenja drugim, da tako dejansko pokažemo, da kar Verjemo in Molimo tudi Živimo in smo tako podobni Kristusu. Sicer nekaj manjka in potem poslušamo ateiste, da tako vidijo le: “Poslušajte nas in ne glejte nas”! Ne glede na vse pa moramo Kristjani vztrajati, saj imamo Biblijo, Odrešenika, Božji Blagoslov in Moč, da vztrajamo v Krščanski Veri in Življenju tako, da smo dobri kristjani in dobri ljudje, ki Ljubijo Boga Odrešenika in Učenika z besedmim in dejanji, vedno in povsod. Ne moremo biti slabi oz. hudobnji ljudje in dobri kristjani! Zatom je Pot k Jezusu strma in naporna, vcendar lepa in Odrešujoča za nas ljudi, ki smo grešniki in ki brez Boga nič ne zmoremo! Molitev je res pesem Duše in pogovor z Bogom, ko se pogovorimo z Jezusom; nato pa je treba vse kar je Pravično in Dobro preliti še v naše Življenje, da bomo res kristjani, ki smo podobni Jezusu in ne le poznavalci vseh svetih Božjih zapovedi in črkobralski farizeji, ki pravijo, da je človek zaradi sobote in ne obratno. Biblija je zaradi človeka in ni človek zaradi Biblije; ta nam je dana kot potokaz, ko poslušamo Boga, kam naj gremo, da gremo po Poti k Jezusu. Amen. Janez

  61. Janez says:

    KAKO SEM LAHKO PREPRIČAN, DA KOT KRISTJAN MOLIM V SKLADU Z BOŽJO VOLJO?
    Človekov glavni namen je, da poveličuje Boga in da za vedno uživa v njem (Pridigar 12,13; Prvo pismo Korinčanom 10,31). Poveličevanje Boga v vsem, kar delamo, vključuje molitev v skladu z njegovo voljo. Najprej moramo prositi za modrost, da bi pravilno molili. »Če pa komu od vas manjka modrosti, naj jo prosi od Boga, ki jo vsem rad daje in ne sramoti – in dana mu bo« (Jakobovo pismo 1,5). Ko prosimo za modrost, moramo zaupati Bogu, da je milosten in pripravljen uslišati naše molitve: »Prosi pa naj v veri, ne da bi kaj dvomil« (Jakobovo pismo 1,6; gl. tudi Evangelij po Marku 11,24). Tako molitev v skladu z Božjo voljo vključuje prošnjo za modrost (da bi spoznali Božjo voljo) in prošnjo v veri (da bi zaupali Božji volji). Tukaj je sedem svetopisemskih navodil, ki bodo vodila vernika v molitvi v skladu z Božjo voljo:
    1) Moli za stvari, za katere Sveto pismo zapoveduje molitev. Zapovedano nam je, naj molimo za svoje sovražnike (Evangelij po Mateju 5,44); naj Bog pošlje misijonarje (Evangelij po Luku 10,2); da ne pademo v skušnjavo (Evangelij po Mateju 26,41); za oznanjevalce besede (Pismo Kološanom 4,3; Drugo pismo Tesaloničanom 3,1); za vlado in oblastnike (Prvo pismo Timoteju 2,1–3); za tolažbo v stiski (Jakobovo pismo 5,13); in za ozdravljenje sovernikov (Jakobovo pismo 5,16). Kjer Bog zapoveduje molitev, lahko molimo z zaupnostjo, da molimo v skladu z njegovo voljo.

    2) Posnemaj zgled Bogu predanih junakov v Svetem pismu. Pavel je molil za odrešitev Izraela (Pismo Rimljanom 10,1). David je molil za usmiljenje in odpuščanje, ko je grešil (Psalm 51,3–4). Zgodnja cerkev je molila za pogum v oznanjevanju (Apostolska dela 4,29). Te molitve so bile v skladu z Božjo voljo in podobne molitve danes so tudi. Tako kot Pavel in zgodnja cerkev bi morali tudi mi vedno moliti za odrešitev drugih. Zase bi morali moliti tako kot David, se vedno zavedati svojega greha in ga prinašati pred Boga, da ne bo oviral našega odnosa z njim in škodil našim molitvam.

    3) Moli s pravo motivacijo. Bog ne bo blagoslovil sebičnih motivov. »Prósite, pa ne prejemate, ker slabo prósite – namreč zato, da bi to porabili za svoje naslade« (Jakobovo pismo 4,3). Moliti bi morali tako, ne da naše vzvišene besede slišijo drugi in nas vidijo kot »duhovne«, ampak večinoma na samem in na skrivnem, da nas bo naš nebeški Oče slišal na samem in nas odkrito nagradil (Evangelij po Mateju 6,5–6).

    4) Moli z duhom odpuščanja do drugih (Evangelij po Marku 11,25). Duh zagrenjenosti, jeze, maščevanja ali sovraštva do drugih bo preprečil našemu srcu, da bi molili v pravilni podrejenosti Bogu, tako kot nam je naročeno, naj ne prinašamo darov Bogu, dokler se ne spravimo z brati in sestrami v Kristusu.

    5) Moli z zahvaljevanjem (Pismo Kološanom 4,2; Pismo Filipljanom 4,6–7). Vedno lahko najdemo nekaj, za kar smo lahko hvaležni, ne glede na to, kako nas obremenjuje naša situacija ali potrebe. Najbolj trpeči človek, ki živi v odrešujoči Kristusovi ljubezni, ki ima zagotovilo odrešitve zdaj in ki ga pričakujejo nebesa, ima razlog, da je hvaležen Bogu.

    6) Moli z vztrajnostjo (Evangelij po Luku 18,1; Prvo pismo Tesaloničanom 5,17). Vztrajati moramo v molitvi in ne odnehati ali izgubiti potrpljenje, ker nismo dobili takojšnjega odgovora. Del molitve v skladu z Božjo voljo je, da verjamemo, da ne glede na to, ali je njegov odgovor »da«, »ne« ali »čakaj«, sprejmemo njegovo presojo, se podredimo njegovi volji in še naprej molimo.

    7) Zanašaj se na Božjega Duha v molitvi. To je čudovita resnica: »Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi. In on, ki preiskuje srca, ve, kaj je mišljenje Duha, saj Duh posreduje za svete, v skladu z Božjo voljo« (Pismo Rimljanom 8,26–27). Bog Sveti Duh posreduje pred prestolom milosti za Božje ljudstvo. V trenutkih naše najgloblje depresije ali bridkosti, v trenutkih, ko se nam zdi, da sploh ne moremo moliti, imamo tolažbo v spoznanju, da Sveti Duh pravzaprav moli za nas! Kako čudovitega Boga imamo!

    Kakšno zagotovilo imamo, ko se trudimo hoditi v Svetem Duhu in ne v človeškem mesu! Imamo zaupnost, da bo Sveti Duh dokončal svoje delo poučevanja, kako naj molimo k Očetu po Sinu v skladu z Božjo voljo. Počivamo lahko v spoznanju, da bo Bog poskrbel, da nam bo vse pripomoglo k dobremu (Pismo Rimljanom 8,28).

    Kajti Bog bo slišal in uslišal naše molitve in prošnje, ki Vanj Verjemo in Zaupamo. Pridi Sveti Duh Tolažnik, Vodi nas, navdihni nas, poduči nas, kaj je prav, da naredimo, ker vse to je prav v Božjih Očeh, ker je v skladu z Božjim Načrtom in Božjo Voljo. Gospod pomagaj nam, da bomo molili in spoznali, kaj želiš od nas, da ne zaidemo s človeškimi premisleki in pametjo. Naše Misli niso Tvoje Misli in Naše Želje niso Tvoje Želje. Pomagaj nam, da bomo vedno hodili po Poti Odrešenja k Jezusu in poduči nas, kaj je prav v Božjih Očeh. Amen. Janez

    gotquestionSmolitevBozjavolja

  62. Janez says:

    KAKO NAJ V SVOJEM KRŠČANSKEM ŽIVLJENJU DOŽIVLJAM VESELJE ?
    Vsi hrepenimo po veselju, a včasih se zdi, da je veselje le težko ohranjati. Doživljanje veselja naj bi bilo v življenju vsakega kristjana prisotno čedalje bolj, saj je del sadu Svetega Duha, ki prebiva v nas (Pismo Galačanom 5,22–23). Zato je to posledica Božjega dela v nas in del Božje volje za verujoče. Vemo, da celo najzrelejši kristjani doživljajo obdobja brez veselja. Tako si je na primer Job želel, da bi bil ob rojstvu umrl (Job 3,11 isl.). David je molil, da bi lahko ubežal svojim težavam (Psalm 55,6–8). Elija je celo po tem, ko je bil priča čudežni Božji moči (Prva knjiga kraljev 18,16–46), zbežal v puščavo in prosil Boga, naj mu vzame življenje (Prva knjiga kraljev 19,3–5). Če so se ti veliki možje vere spoprijemali z obupom, le kako bi se torej lahko v krščanskem življenju nenehno veselili mi? Najprej moramo razumeti, da je veselje dar od Boga. Grška beseda za veselja je kara, ki je sorodna besedi karis ‘milost’. Veselje je tako Božji dar kot tudi naš odziv na Božje darove. Veselje izvira iz zavedanja o Božji milosti in iz hvaležnosti zanjo. Zato doživljamo veselje sredi preizkušenj, ko se osredotočamo na Božjo dobroto do nas (Jakobovo pismo 1,2–8). Namesto da bi bili za veselje prikrajšani, s tem ko tuhtamo o neprijetnosti težav, s katerimi se vsi soočamo, se raje razveseljujemo v razmišljanju o Božjih blagoslovih. To ne pomeni, da moramo svoja razočaranja ali negativna čustva zanikati. Če namreč sledimo zgledu številnih psalmistov, lahko stiske svojega srca izlijemo Bogu. Lahko mu brez olepševanja povemo vse, kar nas teži. In ko ta bremena v veri izročimo Bogu – v zavedanju, kdo on je – se v njem razveselimo. Dobre primere tega najdemo v Psalmih 3, 13, 18, 43 in 103.

    Pismo Filipljanom veliko govori o veselju, zlasti ker je Pavel pismo napisal iz ječe. V vrsticah 4,4–8 najdemo nekatere smernice za doživljanje krščanskega veselja: »Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se. … Gospod je blizu. Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu. Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.« Tu znova vidimo, kako pomembno vlogo ima molitev k Bogu pri doživljanju veselja. Če se zavedamo, da je Gospod blizu, nas to vodi k molitvi o naših stiskah in nam pomaga, da ostajamo v mislih osredotočeni na Božjo dobroto do nas v Jezusu. Veselje občutimo, kadar se v mislih osredotočimo na vzvišene, pravične, čiste, ljubeznive, častne, krepostne in hvalevredne Kristusove blagoslove.

    David je napisal, da nam Božja beseda prinaša veselje (Psalm 19,9). Veselje nas navdaja, če cenimo in ubogamo Božje ukaze in zapovedi. V Evangeliju po Janezu Jezus uči, da nas stanovitnost v njem in poslušnost njemu razveseljujeta. Rekel je: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni! Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.« (Evangelij po Janezu 15,9–11) Eden od ključnih dejavnikov veselja je življenje v poslušnosti Bogu. Še en vir veselja za kristjana je, da uresničuje evangelij v skupnosti svetih, v lokalni cerkvi (Prvo Janezovo pismo 1,1–4). V Pismu Hebrejcem 10,19–25 pa je zapisano: »Bratje … Mislimo drug na drugega, takó da se spodbujajmo k ljubezni in dobrim delom. Ne zapuščajmo svojega zbora, kakor imajo nekateri navado, marveč drug drugega spodbujajmo, in to tem bolj, čim bolj vidite, da se bliža dan.« Božja milost nas uči, kako naj se v zaupanju in molitvi približamo Bogu (Pismo Hebrejcem 10,19), s tem ko se zavedamo, da smo očiščeni grehov (Pismo Hebrejcem 10,22). V Kristusu smo bili pripeljani v novo občestvo, v družino verujočih. Prek povezanosti z drugimi kristjani nas Bog trdno ohranja v veri, iz tega pa vznika radostno zaupanje v njegov značaj. V radostnem upanju tudi drug drugega spodbujamo k vztrajanju v zvestobi. Kristjani ne pripadajo temu svetu (Evangelij po Janezu 17,14–16; Pismo Filipljanom 3,20). Življenje je lahko polno osamljenosti in malodušja. Hrepenimo, da bi bili že v nebesih s Kristusom, dokončno obnovljeni tako, kot smo bili prvotno zasnovani. V lokalni krščanski cerkvi nam drugi verujoči pomagajo misliti na resničnost našega prihodnjega večnega veselja v Nebeški Domovini. V nas raste veselje, ko drug drugemu nosimo bremena in se spodbujamo k vztrajnosti (Pismo Galačanom 6,10; Pismo Kološanom 3,12–14). Resnična radost je znak pravega krščanskega življenja, saj je to sad Svetega Duha, dar od Boga. Darila veselja smo deležni, ko cenimo Božjo besedo – Sveto pismo, se osredotočamo na resnico o tem, kdo je Bog in kako nas je blagoslovil, vztrajamo v Odrešeniku in Učeniku Jezusu Kristusu, s tem ko spolnjujemo Božjo Voljo, ubogamo Božje zapovedi, ter se zanašamo na Jezusov Evangelij v skupnosti verujočih – v lokalni krščanski cerkvi, ki jo je on zasnoval.

    Zakaj ni med kristjani več radosti in veselja, če imamo Boga Odrešenika, Upanje, Božjo Milost, Sveto pismo in Božjo Odpuščanje in Božjo Ljubezen? In Veselo Oznanilo, da smo Odrešeni po Jezusu Kristusu?! Vse razloge imamo in pogoje za Hvaležnost in Veselje v Bogu. Veselimo se in radujmo v Bogu Našem Zveličarju. Amen. Janez

    gotquestionskrscanskoveselje

    VESELJE V BOGU
    Gospod, moje Veselje in Upanje ter Zahvala se dvigajo k Tebi, kot ptica pod nebo!
    Nočne zvezde z luno na nebu so odletele v daljave in na Obzorju se svita jutro;
    veselim se Gospod Tvoje Luči Dneva.
    Tvoje Sonce Gospod je posušilo roso s trav in prineslo Toploto in Upanje Ljudem.
    Tvoja Milost je obrisala solze trpečih Src, ki zdihujejo in trpijo ter te prosijo za pomoč.
    Vse, kar je okoli nas, vse kar je v nas, je v tem Jutru Vstajenja ena sama zahvala Tebi Gospod.
    Gospod, to jutro sem srečen, miren in spokojen.
    Začutim Tvojo Neskončno Milostno Dobroto in Veselje, ki je napolnila Zemljo in vse Nas.
    Angeli in ptice pojo in tudi jaz prepevam v svojem Srcu pesem Hvalnico Vesolju in Tebi.
    Vse živali in rastline se prebudijo v gozdovih, gorah in savanah in
    ves Svet in vsa naša Srca so Odprta Tvoji Milosti in Dobroti, ko nam pošlješ Blagoslov.
    Čutim svoje telo, hvala Ti Gospod.
    Čutim kako nas imaš rad in kako si dober do mene in do vseh nas, hvala Ti Gospod.
    Daruješ nam hrano, vodo, sonce in vse drugo za naše Življenje na Zemlji,
    da živimo Tebi v Veselje in te Slavimo vekomaj, ki si naš Oče.
    Gospod veselim se vsega Tvojega Stvarstva in Tvoje Neskončne Ljubezni, s katero vzdržuješ Svet.
    Veselim se, da si z nami Gospod in ob nas ter v nas, da nas vodiš in poživljaš po Svetem Duhu.
    Psalmi pojo o Tvoji neskončni Ljubezni človeštvu,
    preroki in apostoli razglašajo Tvojo Milost in Tvojo Dobroto in Usmiljenost do vseh Ljudi na zemlji.
    Gospod hvala Ti, za vse čudeže in lepote Življenja, ki jih gledamo pa včasih ne vidimo.
    Gospod hvala Ti za Odrešenika, ki nam je dal postave in vesela oznanila v Evangelijih,
    da si nam daroval svoj Mir in nam pokazal Pot Odrešenja, ki je v Jezusu Kristusu Našem Gospodu.
    Gospod, hvala Ti za vse, kart imamo in kar si nam daroval;
    moje Veselje, moje Upanje in moja Zahvala, se dvigajo k Tebi kot ptica v Nebo in
    moja Duša se raduje v Tebi Gospod Bog, ki si naš Oče, naš Stvarnik in naš Odrešenik.
    Amen.

    Dopolnjena molitev je iz Moje veselje se dviga k tebi; izbor molitev, Ognjišče 1974.

  63. Janez says:

    KAKŠEN JE NAMEN SVETEGA DUHA?
    Sveti Duh je pomemben del kristjanovega življenja. Poglejmo si nekaj njegovih vlog in zakaj je tako pomemben. Sveti Duh obsodi vaš greh in vam pove, da rabite Kristusa (Janez 16,8–11). Sveto pismo razloži, da brez Svetega Duha in njegove pomoči ljudje mislijo, da je krščanstvo norost. (1 Korinčanom 1,18). Ljudje okrog vas morda mislijo, da je noro narediti takšno zavezo s Kristusom! Vi pa je ne vidite tako samo zato, ker vam Sveti Duh razkriva čudež Kristusovega življenja znotraj vas. Sveti Duh vam je dal novo življenje. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh (Janez 3,6). Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. (Rimljanom 5,5) Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. (Rimljanom 8,16).

    Sveti Duh je učitelj in tisti, ki vse to omogoča. On vas vodi proti resnici Božje besede. On razsvetli Sveto pismo, tako da ga lahko razumete in uporabite to resnico (Janez 16,13–14), in daje duhovno moč ter učinkovitost vašemu pričevanju (Apostolska dela 1,8). On posreduje zate pred Očetom, ko ne veste, kaj in kako moliti. (Rimljanom 8,26–27). Sveti Duh je bil poslan od Kristusa, da vam omogoči živeti krščansko življenje! Kot je zapisal Pavel, »prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa« (Rimljanom 8,11). Krščansko življenje je mogoče samo skozi moč Svetega Duha.

    Morda si mislite tako: »Potrebujem Svetega Duha v mojem življenju!« Če ste kristjan, je že v vas: »Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh.« (Rimljanom 8,9). Sveti Duh prebiva v vas, ampak morda se mu v življenju ne pustite usmerjati. Lahko je le prebivalec, ni pa predsednik. Pavel razločuje med dvema vrstama kristjanov: duhovnimi in mesenimi.

    1. Duhovni kristjan: »Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče.« (1 Korinčanom 2,15). Duhovna oseba je sprejela Kristusa in živi kristocentrično življenje. Ta oseba ni brez greha, sooča se s problemi in ima vsakodnevne skušnjave, prav tako kot kdor koli drug. Ampak njen način življenja je drugačen, vsako malenkost in problem, ki ga sreča na svoji poti, zaupa Kristusu.

    2. Meseni/telesni kristjan: »Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim/telesnim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?« (1 Korinčanom 3,1–3). Meseni pomeni »telesen«. Meseni kristjan je kristjan (na neki točki je predal Jezusu življenje), ampak njegovo življenje se vrti samo okrog njega in njegovih potreb. Lahko, da kaže znake, da je kristjan, ampak delo Svetega Duha je zadušeno ali prek zavestne neposlušnosti ali prek ignorance tega, kar mu Duh pričuje. Kaj torej loči mesenega kristjana od duhovnega? Kaj ni to, da mesenemu kristjanu manjka del Kristusa oz. Sveti Duh? Poseduje vse duhovne vire, enako kot duhovni kristjan. Ampak duhovni človek se v svojem krščanskem življenju zanaša na Kristusovo moč, meseni pa na svojo lastno. Živeti krščansko življenje z lastno močjo je tako neučinkovito, kot če bi poskušal potiskati avto po ulicah mesta.

    Biti voden od Svetega Duha
    Sveto pismo govori o tem, da smo »vodeni« od Duha. To pomeni, da ubogamo: On vodi, mi sledimo, preprosto je. Po navadi pa ne maramo poslušati, ko nam kdo govori, kaj naj počnemo, četudi je to sam Bog! Vendar to, da smo izpolnjeni s Svetim Duhom, pomeni, da dovolimo Božjemu Duhu in Božji besedi, da nas vodita. Vsak dan se nam ponudi možnost izbire: bomo dopustili, da nas vodi Sveti Duh, ali pa nas bo obvladovalo nekaj drugega? Bodo strah pred prihodnostjo in želje po stvareh, ki si jih želimo, postali bolj pomembni od naše poslušnosti Kristusu? Ko vas izpolni Sveti Duh, On nadzoruje vaše misli in dejanja. Ne morete biti istočasno napolnjeni s sovraštvom, strahom ali skrbmi in obenem tudi z Duhom. Ne gre, ni prostora za dva. »Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja.« (Efežanom 5,17) V nasprotju z alkoholom so spremembe, ki jih dela Sveti Duh, resnične, ne umetne. S časom se ne obrabijo. Sveto pismo pravi takšnim trajnim spremembam sad, ki pride iz našega življenja s Kristusom: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Galačanom 5,22–23)

    Kako naj bom izpolnjen s Svetim Duhom?
    Prepustiti se vodenju Svetega Duha je naša izbira. Je prostovoljno, vendar to ni nekaj, kar pride samo po sebi. Ljudje niso pijani, če prenašajo zaprte zaboje piva ali če delajo v trgovini z alkoholno pijačo. Pitje alkohola je tisto, kar te naredi pijanega. Kot kristjan se lahko obkrožiš z Biblijami ali kristjani, pa ne boš izpolnjen s Svetim Duhom. Po drugi strani pa si lahko sam, toda poln Duha. Če želite slediti Svetemu Duhu, lahko za to molite in prosite Boga za Milost.

    Živeti krščansko življenje s svojo lastno močjo je podobno ladji na suhih tleh, ko ne more pluti brez morja ali vode … Ne premakne se. Da bi ladja nekam prišla, mora počivati na vodi. In da bi uživali v krščanskem življenju, se morate najprej naučiti, kako počivati v Bogu. Pavel je to vedel, ko je rekel: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4,13). Skrivnost krščanskega je v tem, da Kristus živi v nas: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« (Galačanom 2,20). Ko je bil Jezus z učenci na zadnji večerji, jim je povedal, da jih bo zapustil, ampak da ne bodo ostali sami: »Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Janez 16,7). Dan vam bo nekdo, ki vam bo omogočil pogumno živeti krščansko življenje – Sveti Duh. On ni samo usmerjevalna tabla na božanski poti: On je Kristusov Duh, ki je prišel in zdaj živi v vas kristjanih.

    Povzetek odlomkov Razumevanje s Svetim Duhom napolnjenega življenja kristjana, Steven Pogue. Že objavljeno na teh straneh.

  64. Janez says:

    KDO JE SVETI DUH ZA KRISTJANE?
    Obstaja veliko raznih verskih in drugih neskladij okoli identitete Svetega Duha. Nekateri ljudje gledajo na Svetega Duha kot na skrivnostno silo. Drugi ga razumevajo kot neosebno moč, ki jo Bog ustvari za tiste, ki mu sledijo. Kaj pravi Sveto pismo o identiteti Svetega Duha? Enostavno – Sveto pismo pravi, da je Sveti Duh Bog. Sveto pismo nam prav tako pravi, da je Sveti Duh oseba, bitje s pametjo, čustvi in voljo. Dejstvo, da je Sveti Duh Bog je jasno prikazano v mnogih citatih, vključujoč Apd 5:3-4. V tem citatu se Peter sooča z Hananijo, ki mu pravi zakaj je lagal Svetemu Duhu in mu rekel, da je s tem ni lagal človeku ampak Bogu. Preprosta razlaga, da laganje Svtemu Duhu pomeni laganje Bogu. Prav tako lahko spoznamo Svetega Duha kot Boga, ker ima enake lastnosti in značilnosti. Primer: dejstvo, da je Sveti Duh povsod prisoten lahko preberemo v Psalmih 139:7-8 „Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem? Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven.” Nato v 1 Korinčanom 2:10 vidimo vsevednost v Svetem Duhu. „To nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreč preiskuje vse, celo Božje globine.” Zavedati se moramo, da je Sveti Duh oseba, ker ima razum, čustva in voljo. Sveti Duh misli in ve (1 Korinčanom 2:10). Sveti Duh je lahko žalosten (Efežanom 4:30). Sveti Duh prosi za nas (Rimljanom 8:26-27). Sveti Duh sprejema odločitve glede na Božjo voljo (1 Korinčanom 12:7-11). Sveti Duh je Bog, je tretja oseba Sv.Trojice. Kot Bog lahko Sveti Duh resnično deluje kot tolažnik, kot je to obljubil Jezus Kristus (Janez 14:16,26; 15:26).

    ALI BO SVETI DUH KDAJ ZAPUSTIL KRISTJANA?
    Če povemo preprosto, je odgovor ne, Sveti Duh ne bo nikoli zapustil pravega kristjana. To je razvidno v mnogih različnih odlomkih Nove zaveze. Na primer, Pismo Rimljanom 8,9 pravi: »In če kdo nima Kristusovega Duha, ni njegov.« Ta vrstica jasno pove, da če v nekom ne prebiva Sveti Duh, potem ta človek ni odrešen. Torej, če naj bi Sveti Duh zapustil kristjana, bi ta človek nehal biti Božji otrok v odrešujočem odnosu s Kristusom. Vendar je to v nasprotju s tem, kar Sveto pismo uči o večnem zagotovilu za kristjane (Evangelij po Janezu 10,27–30; Pismo Rimljanom 8,28–30). Druga vrstica, ki govori o trajnosti prebivanja Svetega Duha v življenju kristjanov, je Evangelij po Janezu 14,16. Tukaj Jezus pravi, da bo Oče dal drugega Tolažnika, »da bo ostal pri vas vekomaj.« Dejstvo, da Sveti Duh ne bo nikoli zapustil kristjana, vidimo tudi v Pismu Efežanom 1,13–14, kjer piše, da so kristjani »zapečateni« s Svetim Duhom. »Ta je poroštvo naše dediščine, v odkupitev ljudstva, ki si ga je Bog pridobil, v hvalo njegovega veličastva.« Slika zapečatenosti z Duhom kaže lastništvo in posedovanje. Bog je obljubil večno življenje vsem, ki verujejo v Kristusa, in kot jamstvo, da bo izpolnil svojo obljubo, je poslal Svetega Duha, da prebiva v kristjanu do dneva odkupitve. Podobno kot predplačilo za avto ali hišo je Bog dal vsem kristjanom predplačilo za njihov prihodnji odnos z njim, tako da je poslal Svetega Duha, ki prebiva v njih. Dejstvo, da so vsi kristjani zapečateni z Duhom, je tudi vidno v Drugem pismu Korinčanom 1,22 in Pismu Efežanom 4,30.

    Pred Kristusovo smrtjo, vstajenjem in vnebohodom je imel Sveti Duh tak odnos z ljudmi, da je prišel in odšel. Sveti Duh je prebival v kralju Savlu, potem pa ga je zapustil (Prva Samuelova 16,14). Namesto tega je Duh prišel nad Davida (Prva Samuelova knjiga 16,13). David se je po prešuštvu z Batšebo bal, da mu bo Sveti Duh odvzet (Psalm 51,13). Sveti Duh je napolnil Becaléla, da bi ga usposobil za izdelavo stvari, potrebnih za šotor (Druga Mojzesova knjiga 31,2–5), vendar to ni opisano kot trajen odnos. Vse to se je spremenilo po Jezusovem vnebohodu. Od binkoštnega dne naprej je Sveti Duh začel trajno prebivati v kristjanih (Apostolska dela 2). Trajno prebivanje Svetega Duha je izpolnitev Božje obljube, da bo vedno z nami in nas ne bo nikoli zapustil. Čeprav Sveti Duh ne bo nikoli zapustil kristjana, je mogoče, da naš greh »ugaša Svetega Duha« (gl. Prvo pismo Tesaloničanom 5,19) ali »žalosti Svetega Duha« (gl. Pismo Efežanom 4,30). Greh ima vedno posledice v našem odnosu z Bogom. Čeprav je naš odnos z Bogom zagotovljen v Kristusu, lahko nepriznan greh v našem življenju ovira našo skupnost z Bogom in učinkovito ugaša delovanje Svetega Duha v našem življenju. Zato je tako pomembno, da priznavamo svoje grehe, ker »nam jih bo [Bog] odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen« (Prvo Janezovo pismo 1,9). Torej, čeprav nas Sveti Duh ne bo nikoli zapustil, lahko koristi njegove prisotnosti in veselje nad njo dejansko odidejo od nas.

    gotquestionssvetiduh

    Tu je predlagana molitev, ki jo lahko pogosto kristjani uporabimo za vodstvo in navdih Svetega Duha:

    »Dragi Oče, potrebujem Te.
    Priznam, da sem vodil svoje življenje po svoje in sem s tem grešil zoper Tebe.
    Hvala Ti, da mi odpuščaš grehe po Kristusovi žrtvi na križu zame.
    Zdaj povabim Kristusa, da ponovno zavzame svoje mesto mojem življenju.
    Napolni me s tvojim Svetim Duhom, kot si obljubil,
    da bom napolnjen in – kot praviš – v Tvoji besedi, da boš to storil,
    če bom vprašal in prosil v veri.
    To molim zdaj v imenu Jezusa.
    Kot izraz moje vere se Ti zahvaljujem,
    da vodiš moje življenje in me napolnjuješ s Svetim Duhom.«

    Če ste molili to molitev in želite, da vas vodi Božji Sveti Duh, potem vas bo Sveti Duh napolnil – tudi če se vam zdi, da ni nič drugače. Se spomnite, ko ste predali svoje življenje Kristusu? Morda to za vas ni bilo zelo čustveno izkustvo, morda ste bili kot jaz in niste čutili nič posebnega. Kristus ni prišel zaradi občutkov, ampak zato, ker je Božja beseda resnična, ker je Jezus Odrešenik in Učenik resničen in ker je Jezus pri nas in v nas. Enako je tudi z izpolnjenjem Svetega Duha. Nekateri ljudje enačijo napolnitev s Svetim Duhom z mistično religiozno izkušnjo. Ni mistična. To je odločitev vere, odziv na to, kar Bog pravi v svoji besedi. Biti napolnjen s Svetim Duhom ni odvisno od vaših občutkov, ki jih občutite ali ne, ampak od Svetega pisma, ki mu verjamete.

    Že objavljeno (skrajšano) na teh straneh. Janez

  65. Miro says:

    LEPŠEGA V NEBESIH NI, KAKOR SI, MARIJA, TI; S SONCEM SI OBLEČENA, Z ZVEZDAMI KRONANA!

    Lepšega v nebesih ni, kakor si, Marija, ti; s soncem si oblečena, z zvezdami si kronana.«

    Med najlepše slike Matere božje spada Rafaelova Marija v Sikstinski kapeli v Vatikanu. Umetnik je pojasnil njen nastanek takole: »Opazoval sem vsako mater, ki sem jo srečal. Na vsaki sem našel nekaj lepote. Kot čebela med sem zbiral to lepoto in jo skušal vso združiti v svoji Mariji.«

    »O kako lepa Gospa!« je vzklikala mala Hijacinta po prvem Marijinem prikazanju v Fatimi 13. maja 1917. Marijina zunanja lepota je odraz njene notranje lepote, lepote njene duše, njenega Srca. Na to lepoto smo pri naši Materi Mariji posebej pozorni. Ona je za Jezusom Kristusom najsvetejša med ljudmi vseh časov.

    V duhu si oglejmo kip iz 1. stoletja po Kristusu: Laokoontovo skupino. Očeta Laokoonta in njegova dva sinova ovijata in vedno bolj stiskata dve veliki kači, ki jih hočeta usmrtiti. Vsi trije se s silnim naporom zvijajo, da bi se rešili, a zanje ni rešitve. Na njihovih obrazih je bolečina, obup in strah.

    To je podoba ljudi, ki so vklenjeni v strasti in grešno življenje. Kako vse drugačna je Devica Marija, o kateri pojemo, da je »bela kakor lilija, čista in brez madeža, polna božje milosti«!

    Neki govornik je moral napraviti spominski govor kralju Filipu Makedonskemu. Takole je začel: »Mislim, da največ povem, če rečem, da si oče Aleksandra Velikega, ne pa, če opevam tvoje zmage v različnih vojnah.«

    Tako tudi o Mariji največ povemo, če naglasimo, da je božja mati, mati Kristusa, ki je pravi Bog in pravi človek, naš Stvarnik in Odrešenik. Ker je Marija božja mati, je bila deležna vseh drugih odlik: Bila je brez izvirnega greha in brez osebnih grehov, milosti polna, vedno devica in po smrti tudi s telesom vzeta v nebeško slavo. Zato z navdušenjem pojemo: »Lepšega v nebesih ni, kakor si, Marija, ti; s soncem si oblečena, z zvezdami si kronana.«

    (povzeto po: Nauči nas moliti, Vse Slovence k Bogu dvigaj, Anton Nadrah OCist)

    Božje usmiljenje, ki si nam dalo Presveto Devico Marijo za Mater usmiljenja, zaupamo vate!

  66. hvala says:

    ODPUSTKI

    ODPUSTKI SO ODPUŠČANJE ČASNE KAZNI PRED BOGOM ZA TISTE GREHE,KATERIH KRIVDA JE ŽE ODPUŠČENA.

    TAKŠEN ODPUSTEK POD DOLOČENIM POGOJI ZADOBI KRISTJAN ZA SEBE ALI ZA RAJNE PO SLUŽBI CERKVE, KI KOT SREDNICA ODREŠENJA RAZDELJUJE ZAKLAD ZASLUŽENJ KRISTUSA IN SVETNIKOV (Katekizem Katoliške Cerkve ).

    ŠEST RESNIC:

    1. DA JE BOG;
    2. DA JE BOG PRAVIČEN SODNIK, KI DOBRO PLAČUJE IN HUDO KAZNUJE,
    3. DA SO TRI BOŽJE OSEBE: OČE , SIN IN SVETI DUH;
    4. DA SE JE BOG SIN UČLOVEČIL, DA BI NAS S SVOJO SMRTJO NA KRIŽU ODREŠIL IN VEČNO ZVELIČAL;
    5. DA JE ČLOVEŠKA DUŠA NEUMRLJIVA;
    6. DA JE MILOST BOŽJA ZA ZVELIČANJE POTREBNA:

  67. hvala says:

    SVETI DUH ZDRUŽUJE, JE GRADITELJ EDINOSTI, MIRU IN SLOGE!

    MIR NE BO MOGEL ZAVLADATI SVETU, DOKLER SE NE BO NASTANIL V ČLOVEŠKEM SRCU. (Sveti Janez XXIII).

    BESEDE MIRU.
    PISATELJICA DE BEAUVOIR JE ZAPISALA, DA OBSTAJAJO BESEDE, KI IMAJO PODOBNO UBIJALSKO MOČ KOT PLINSKE CELICE. NEKATERI OD TEH SO PRAVI PROJEKTILI: “NOREC”, “BUTEC”, “NIMAŠ POJMA”…………………..

    NA DRUGI STRANI PA SO BESEDE, KI POMIRJAJO, BOŽAJO:” SMEM”, ” HVALA”, “OPROSTI”, KI JIH JE PAPEŽ FRANČIŠEK SVETOVAL KOT KLJUČ, S KATERIM ODPIRAMO VRATA DO SREČE IN MIRU V DRUŽINI.

    DEJANJA MIRU.
    NAJBOLJ PREPROSTO IN PRISTNO DEJANJE MIRU JE NASMEH, SLEDI MU SPOŠTOVANJE, SPREJEMANJE DRUGIH, DEJAVNO SLUŽENJE IN ODPUŠČANJE.

    NEKEGA DNE JE PRIŠLA K SV. FRANČIŠKU SALEŠKEMU NEKA MALO BOLJ ŽIVČNA ŽENSKA IN GA VPRAŠALA: KAJ BI LAHKO STORILA ZA MIR NA SVETU ?”
    SVETI ŠKOF IZ ŽENEVE JI JE MIRNO ODGOVORIL: “ZAČNITE S TEM, DA NEKOLIKO BOLJ TIHO ZAPIRATE VRATA!”

    TUDI DOBRA VZGOJA JE POT MIRU. TUDI TAKO HODIMO V DUHU (Prepis Ognjišče-pripravlja Marko Čuk).

  68. Janez says:

    KAJ POMENI HODITI V DUHU ZA KRISTJANE?

    Kristjani imamo Kristusovega Duha, upanje Slave, v sebi (Pismo Kološanom 1,27). Ko se ponižno in skromno predamo hoji v Duhu, bomo vsak dan napredovali v osebni svetosti. To se zgodi, ko se zavestno odločimo po veri, da se bomo zanašali na Svetega Duha, da nas bo vodil v mislih, besedah in dejanjih (Pismo Rimljanom 6,1–14). Hoditi v Duhu pomeni živeti vredno klica, s katerim smo bili poklicani h Kristusovemu evangeliju (Pismo Efežanom 4,1–4; Pismo Filipljanom 1,27–30). Vidi se v praktičnih značilnostih odnosov v telesu kristjanov, ko trdno stojimo in skupaj delamo v enotnosti Duha. Vemo lahko, da hodimo v Duhu, če naše življenje kaže sad Duha, ki je ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost in samoobvladanje (Pismo Galačanom 5,22–23). Biti napolnjen z Duhom oziroma hoditi v Duhu se vidi predvsem v svetih odnosih med vsemi člani lokalne cerkve (Pismo Kološanom 3,12–17). Hoditi v Duhu je disciplina posameznika, ki se uresničuje (oziroma praktično vidi) v krščanski skupnosti bratov in sester v Kristusu, ki jih Vodi in navdihuje in podučuje Sveti Duh.

    Hoja v Duhu se kaže, ko kristjani bratsko poučujemo in opominjamo drug drugega v modrosti in skupaj častimo Boga v veselem petju s hvaležnostjo v medsebojnem podrejanju (Pismo Efežanom 5,18–20; Pismo Kološanom 3,16). IN prvbi bodo zadnji in zadnji bodo prvi je namreč rekel Jezus apostolom. Zato bodimo pravični, skromni in ponižni, ko prosimo in molimo Boga. Božje otroke vodi Božji Duh po poti postopnega posvečenja; postajamo vse bližji Bogu, našemu Očetu (Pismo Rimljanom 8,12–17). Nekateri kristjani se občasno odločijo, da ne bodo hodili v Duhu, zato grešijo in ga žalostijo (Pismo Efežanom 4,30). To ni običajno vedenje za kristjane in dobro je, da lahko kristjani to popravijo, tako da priznajo svoje grehe in se pokesajo zanje (Prvo Janezovo pismo 1,5–2,2). »Hoditi v Duhu« pomeni predati svoje telo vodenju Duha. Bistvenega pomena je, da »hodiš v Duhu«, tako da mu dovoliš, da vodi tvoje korake in preobraža tvoj um (Pismo Rimljanom 12,1–2).

    Tako kot nas je Bog po Svetem Duhu opravičil po veri v Kristusa, nam zapoveduje, naj hodimo v Njem po Veri skozi vseživljenjski proces posvečenja, ki bo dosegel svoj vrh v našem večnem poveličanju (Pismo Rimljanom 8,28–30)!

    Medmrežje gotquestionshoditivDuhu

    Če sledimo Odrešeniku Jezusu Kristusu, še ne pomeni, da bomo zaradi tega vedno zdravi in bogati, in b rez težav in problemov, vsekakor pa bomo dobri verniki, boljši ljudje in modrejši! Marsikaj bomo morali spremeniti v življenju! Prišla bodo tudi naša osebna odrekanja in spremembe. Morda se bomo morali odreči nečemu, kar nam godi: staremu načinu življenja, poklicni poti, finančnemu uspehu, celo svojemu življenju. Kljub vsemu dovolimo, da Jezusova učenja v Evangeliju prevzamejo naše življenje, naslonimo se Nanj. Verujmo v Jezusa in podimo takkšni, kot je bil in je Jezus pri nas. To je to kar je Krščansko, kar dela življenje čudovito, da gremo po Poti k Njemu in smo veseli Jezuzsa, ker smo Odrešeni! Da spolnjujemo Božjo Voljo in smo Bogu v Veselje. Amen. Janez

  69. Janez says:

    MOLITEV KESANJA IN IZROČITVE JEZUSU
    Gospod, vsa ta leta si me prenašal z mojimi grehi,
    a si kljub temu usmiljen z menoj.
    Zašel sem in se izgubil na vseh človeških ravneh in poteh,
    vendar odslej ne bom več grešil.
    Bil sem krivičen do Tebe in nezvest Otrok.
    Nič več ne bom takšen. Oprosti mi prosim Jezus.
    Odpovem se grehu, odpovem se hudobnežu,
    odpovem se krivičnosti, grehu, vsemu, kar omadežuje mojo dušo.
    Osvobodi mojo dušo vsega, kar nasprotuje tvoji Svetosti Gospod.
    Gospod, prosim te, reši me vsega zla in pomagaj mi, da se poboljšam!
    Pridi, Jezus, pridi in prebivaj v mojem srcu.
    Odpusti mi, Gospod, in dovoli, da se spočijem v Tebi in okrepim Voljo.
    Ti si moje Upanje, Zavetje, moj Odrešenik, moja Luč!
    Vate Verujem in Vate zaupam!
    Gospod, nenehno te bom slavil in častil, saj brez Tebe ne morem Živeti.
    Zavračam vse zlo in vse druge krive bogove, mamone in malike,
    zakaj ti Gospod, naš Stvarnik, si Najvišji na vsem svetu,
    daleč nad vsemi drugimi bogovi in maliki.
    S svojo mogočno roko me reši bolezni,
    reši me vsake ujetosti, reši me stiske, problemov in greha
    in premagaj mojega sovražnika hudobca,
    da me ne bo zapeljeval v greh in izpostavljal v skušnjave.
    O moj Odrešenik, hitro mi pomagaj.
    Prosim odpusti mi grehe in me prenovi, da se poboljšam.
    Prosim Gospod reci le Besedo, odpusti mi vse grehe.
    Vodi in prenovi me ter reši me iz stisk greha tako,
    da bom začel spet znova in da bo prenovljena v Duhu in rešena moja Duša.
    Usmili se me Gospod in podari mi Odpuščanje in Božji Mir.
    Amen.

    Gospod prosim pomagaj mi, da zberem vse Moči in se z Vsem Srcem in Očiščeno Dušo Hvaležno obrnem k Tebi Jezus. Svoje Srce naj obrnem k Svetemu Diuhu in postanem po Tvoji Milosti Nov Človek, ki je ustvarjen po Božji Milosti v resnični Pravičnosti in iz Božje Ljubezni do vseh Ljudi. Dobri Bog, poln Občudovanja , hvaležnosti in Vere bom razglašal dela Tvoje Ljubezni in odslej živel v Veselju, da sem v Kristusu odrešen. Amen. Janez

  70. hvala says:

    NOBEN GREH NI INDIVIDUALEN GREH.

    TUDI , ČE GA NAREDIMO NA SKRIVNEM, DA NIHČE NE VE ZANJ, OSTANEJO POSLEDICE, KI PRIZADENEJO ŽUPNIJSKO SKUPNOST, SKUPNOST BLIŽNJIH, S KATERIMI ŽIVIMO.

    SPOVED JE TAKO DOGODEK SOŽITJA Z BOGOM IN BLIŽNJIM.

    ZAKRAMENT SPRAVE SE IMENUJE, KER PODELJUJE GREŠNIKU LJUBEZEN BOGA, KI DAJE SPRAVO.: “SPRAVITE SE Z BOGOM (2 KOR 5,20).

    KDOR ŽIVI IZ USMILJENJA BOŽJE LJUBEZNI, JE PRIPRAVLJEN ODGOVORITI NA GOSPODOV KLIC. POJDI IN SE SPRAVI Z BRATOM (Mt 5,24).

    KO KRISTJAN NAREDI GREH, SE NE PREKRŠI SAMO ZOPER BOGA, TEMVEČ ZOPER CELOTNO CERKVENO SKUPNOST, KAJTI POMENI, DA NI DRŽAL OBLJUBE, KI JO JE DAL PRI KRSTU.

    BOG NAM GREHE ODPUŠČA, NE KAZNUJE, KAZNUJEJO NAS SAME POSLEDICE GREŠNIH DEJANJ.

    POKORA JE ZADOŠČEVANJE ZA ŽALITVE IN ZUNANJE ZNAMENJE NOTRANJEGA OBŽALOVANJA.

    ZAKRAMENT ODPUŠČANJA SE IMENUJE, KER BOG Z ZAKRAMENTALNO DUHOVNIKOVO ODVEZO PODELJUJE SPOKORNIKU – “ODPUŠČANJE IN MIR”.(OS obrazec odveze).

    BOG NAM ODPUŠČA. TO POMENI, DA SE TISTEGA , KAR SMO NAREDILI NAROBE, NE SPOMINJA VEČ. BOG NAŠE ŽALITVE ODPUSTI IZPRED SVOJEGA OBLIČJA. ČE SE MI SPOMINJAMO SVOJIH PRETEKLIH DEJANJ, TO NE POMENI, DA SE JIH SPOMINJA BOG. NAŠ SPOMIN OHRANJA NEPRIJETNE SPOMINE ZATO, DA JIH NE BI VEČ PONAVLJALI,

    EDINO LE ZADOSTNA POKORA LAHKO IZBRIŠE TUDI SPOMIN. (Župnija Rakek, Zakrament pokore in sprave.

    MARIJA JE NAROČALA ŽE V PRIKAZOVANJIH PASTIRČKOM V FATIMI, DA SE Z VSO GOREČNOSTJO ZATEKAMO K MOLITVI ROŽNEGA VENCA, DA ZAČNEMO Z ODPOVEDMI, ŽRTVAMI, VOLJNIM PRENAŠANJEM TEŽAV IN TRPLJENJA, DA OPRAVLJAMO POBOŽNOST PETIH PRVIH SOBOT, DELATI POKORO ZA LASTNE GREHE IN GREHE BOGU ODTUJENEGA SVETA.

    SAMA MARIJA OBLJUBLJA, DA JE TO POT, KI BO GREŠNIKE REŠILA PRED POGUBLJENJEM IN SVETU PRINESLA MIR.

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.!

  71. Janez says:

    SPOKORNI PSALM IN MOLITEV KESANJA K BOGU
    Usmili se me Vsemogočni in Milostni Bog,
    prosim po Svoji Milosrčnosti,
    v svojem velikem Usmiljenju mi odpusti in izbriši moje grehe in vse kar sem napačnega storil
    in žalil tebe, ki si moj Ljubeči Oče.
    prosim izmij mojo krivdo in mojega greha me očisti.
    Svoj greh priznavam in se ga iskreno kesam, žal mi je Bog, odpusti mi prosim;
    še vedno je boleče prisoten v meni, v mojem spominu, v mojem srcu.
    Grešil sem zoper tebe samega moj Bog in Stvarnik,
    kar je zlo in greh v Tvojih Dobrotnih Očeh Gospod sem storil.
    Prosim, naj se izkaže, da si pravičen v svojih sodbah,
    milosten v Odpuščanju, zato tudi mene tako sodi v svoji Pravičnosti.
    Glej Gospod, Človek že ob rojstvu podeduje krivdo,
    z grehom je omadeževan že od začetka.
    Ker vem, da ljubiš kesanje, odkritosrčnost in pravičnost,
    prosim podari mi odpuščanje in Božji Mir.
    Odpusti mi grehe, da bom očiščen,
    da kot sneg bom bel, ko mi odpustiš in me umiješ vse grešne umazanije.
    Prosim naj spet občutim radost in veselje ,
    moje potrto in skesano srce naj se naopolni z Božjim Mirom,
    z radostjo in upanjem, da me boš odslej Vodil in me varoval na poteh,
    ki vodijo k Jezusu našem Odrešeniku, brez stranpoti in zablod.
    Prosim Gospod Bog ne zavrzi me izpred svojega Božjega obličja.
    Svojega Svetega Duha Tolažnika in Vodnika mi ne odvzemi.
    Prosim odpusti mi vse grehe in mojo krivdo izbriši, kar Te skesan prosim.
    Naj se spet veselim, da sem rešen.
    Čisto srce mi ustvari,
    duha stanovitnosti v meni obnovi,
    duha požrtvovalnosti in pravičnosti v meni utrdi,
    da bom z Vero v Jezusa, s spolnjevanjem Božje Volje in Evangelija
    zaživel kot dober Človek in Dober Kristjan,
    Tebi Gospod v večno Čast in Slavo.
    Prosim Gospod pokaži nam Pravo Pot k Jezusu,
    da se vsi izgubljeni Otroci Vrnemo k Tebi.
    Reši nas krivde našega greha, ki žali Ljubezen Boga,
    naj moj jezik glasno opeva Božjo Pravičnost in Dobroto ter Usmiljenje.
    Hvala ti, Gospod Jezus. Amen. Janez

    Gospod prosim te, bodi mi blizu, bodi pri meni in v meni, ne zapusti me prosim brez vodstva Svetega Duha. Naj bo v meni Sveto spoštovanje do tebe, v srcu Vera v Jezusa, v dejanjih poštenost in pravičnost, v vedenju umirjenost, v delovanju dobrota in služenje bližnjim ki rabijo pomoč, da bom vreden reči, da živim kot Jezus Učenik in Odrešenik in da bom hodil po Poti Odrešenja. Gospod Usmili se nas grešnikov in nam odpusti grehe. Pomagaj nam, da odslej ne bomo več grešili, ampak da se s Tvojo Milostjo poboljšamo. Podatri nam Božji Mir in Ljubezen. Prosim Vodi nas, da nikoli ne zaidemo. Amen. Janez

  72. hvala says:

    GREH POVZROČI GLOBOKO RANO IN UNIČUJE ŽE S TEM, KER NOSI V SEBI STRUP, KI JE KAZEN, KI JE RAZKROJEVALNA MOČ ZLA.

    MALI (ODPUSTLJIVI) GREH, KI SE BISTVENO RAZLIKUJE OD SMRTNEGA STORIMO, KADAR SE PREGREŠIMO V KAKI MAJHNI STVARI, ALI PA TUDI VELIKI, A BREZ PRAVEGA SPOZNANJA IN POPOLNE PRIVOLITVE.

    MALI GREH NE PRELOMI ZAVEZE Z BOGOM, A OSLABI LJUBEZEN, V NJEM SE KAŽE NEUREJENO NAGNJENJE DO USTVARJENIH DOBRIN: OVIRA TUDI, DA BI DUŠA NAPREDOVALA V IZVRŠEVANJU KREPOSTI IN V UDEJANJU NRAVNO DOBREGA, ZASLUŽI ČASNE KAZNI OČIŠČEVANJA. (Katekizem Katoliške Cerkve).

    VSI LJUDJE SMO VPLETENI V ADAMOV GREH. SVETI PAVEL TO ZATRJUJE: “ZARADI NEPOKORŠČINE ENEGA ČLOVEKA, SO MNOGI, (TO POMENI VSI LJUDJE) POSTALI GREŠNIKI (Rim 5,19).
    ČEPRAV JE IZVIRNI GREH VSAKEMU LASTEN (prim,tridentinski koncil DS 1513), VENDAR NIMA PRI NOBENEM ADAMOVEM POTOMCU NARAVE OSEBNE KRIVDE.
    TO POMANJKANJE (PRIVATIO) PRVOTNE SVETOSTI IN PRAVIČNOSTI, TODA ČLOVEŠKA NARAVA NI POVSEM POKVARJENA: RANJENA JE V SVOJIH LASTNIH NARAVNIH MOČEH; PODVRŽENA NEVEDNOSTI, TRPLJENJU IN GOSPOSTVU SMRTI, IN NAGNJENA H GREHU (TO NAGNJENJE K ZLU ) IMENUJEMO “POŽELJIVOST”.

    S TEM DA DAJE ŽIVLJENJE KRISTUSOVE MILOSTI, IZBRIŠE KRST IZVIRNI GREH IN OBRNE ČLOVEKA K BOGU,

    TODA POSLEDICE ZA NARAVO OSLABLJENO IN NAGNJENO K ZLU, ŠE NAPREJ
    OSTANEJO V ČLOVEKU IN POZIVAJO K DUHOVNEMU BOJU.

    Z GREHOM PRVIH STARŠEV JE HUDOBNI DUH PRIDOBIL NEKO GOSPOSTVO NAD ČLOVEKOM, ČEPRAV ČLOVEK OSTANE SVOBODEN.

    POSLEDICE IZVIRNEGA GREHA IN VSEH OSEBNIH GREHOV LJUDI PODELJUJEJO SVETU V NJEGOVI CELOTI GREŠNO STANJE, KI GA JE MOGOČE OZNAČITI Z IZRAZOM SV. JANEZA :” GREH SVETA” (Jn 1,29).

    S TEM IZRAZOM OZNAČUJEMO TUDI NEGATIVNI VPLIV, KAKRŠNEGA IMAJO NA OSEBE KOLEKTIVNI POLOŽAJI IN DRUŽBENE STRUKTURE, KI SO SAD GREHOV LJUDI (prim PP 16).

    VSO ČLOVEŠKO ZGODOVINO PREPLETA TRD BOJ ZOPER MOČI TEME, TA BOJ SE JE ZAČEL ŽE TAKOJ OB ZAČETKU SVETA IN BO PO GOSPODOVI BESEDI TRAJAL DO ZADNJEGA DNE.

    ČLOVEK, KI JE ZAPLETEN V TA BOJ, SE MORA NEPRESTANO BORITI, ČE NAJ SE DRŽI DOBREGA IN LE ZA CENO VELIKIH NAPOROV JE S POMOČJO BOŽJE MILOSTI SPOSOBEN DOSEGATI NOTRANJO ENOTO V SAMEM SEBI (CS 37,2).

    ZATO SO POSLEDICE GREHOV PRVIH STARŠEV-NAPREJ NAŠIH PREDNIKOV IN NAŠIH OSEBNIH GREHOV RES VELIKE IN HUDE. PRIZADENEJO VSE LJUDI.

  73. Miro says:

    SVETI HIERONIM EMILIANI JE IZPOLNIL KRISTUSOVO ZAPOVED: »LJUBI SVOJEGA BLIŽNJEGA KAKOR SAMEGA SEBE!« (Mr 12,31)

    Bog je čudovit v svojih svetnikih, tudi v sv. Hieronimu Emilianu, katerega god danes obhajamo. Posebna krepost njegovega življenja je velika krščanska ljubezen do bližnjega, zlasti do otrok. Tudi mi moramo biti vedno sredstvo neskončne Božje ljubezni do bližnjega. Priznajmo, da smo včasih premalo, obenem pa to in vse druge svoje slabosti obžalujmo, da bomo svete skrivnosti obhajali s čistimi srci.

    http://svetniki.org/hieronim-emiliani-redovni-ustanovitelj

    Priporočimo se sv. Hieronimu, da bi nam Gospod odprl notranje oči za potrebe trpečih ljudi ter nam podaril potrebne milosti za krščansko ljubezen do bližnjega, da bi lahko uresničevali duhovna in telesna dela usmiljenja do sočloveka.

    Božje usmiljenje, ki izviraš iz Presvetega Srca Jesusovega, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Hieronim Emiliani, prosi za nas!

  74. hvala says:

    GREH ZDRUŽUJE V SEBI KRIVDO IN VEČNO ALI ČASNO POSLEDICO.

    KRIVDA JE OSEBNA ODGOVORNOST ZA ZLO, KI JO LAHKO ODPUSTI LE BOG. TUDI VEČNA KAZEN, KI JE VEZANA NA VELIKI ALI SMRTNI GREH IN PRAKTIČNO POMENI POGUBLJENJE, LAHKO ODPUSTI LE BOG.

    ČASNA POSLEDICA ZA GREH PA JE VSE, KAR GREŠNO DOGAJANJE PUSTI V ČLOVEKOVI TELESNI, PSIHIČNI TER DUHOVNI STRUKTURI IN TUDI PO SPOVEDI OSTANE, KOT POSLEDICA GREHA, S KATERO SE MORAMO SAMI IN SKUPAJ Z DRUGIMI ŠE BORITI. !!!!!!!!!!!!

    Primer: ČE SE KDO SPOVE SOVRAŠTVA, MU BOG ODPUSTI KRIVDO, A NJEGOVA ČUSTVA, KI SO RANJENA V ODNOSU DO TE OSEBE, SO ŠE NAPREJ NEGATIVNA DO NJE IN BO POTREBNO ŠE DOLGOTRAJNO PRIZADEVANJE, DA SE BODO SPREMENILA V BOLJ POZITIVNA; PODOBNO JE S KAKŠNO GREŠNO NAVADO, KI JE ZASUŽNJILA TUDI ČLOVEŠKEGA DUHA————PO SPOVEDI BO NAGNJENOST K ISTEMU GREHU ŠE ZELO MOČNA.

    IN PRAV PRI BORBI PROTI TEM ” OSTANKOM” GREHA, TUDI PO KESANJU IN ZAKRAMENTU SPRAVE, LAHKO MILOST ODPUSTKOV KOT POMOČ CELOTNEGA OBČESTVA CERKVE V VELIKI MERI POMAGA. (Ognjišče 2015, Marjan Turnšek).

    BOLEZNI IN RAZNA PREKLETSTVA SE NA ŽALOST DEDUJEJO IZ RODA V ROD. ZATO JE POTREBNO OZDRAVITI RODOVNE KORENINE.

    POSLEDICE GREHOV PREDNIKOV PREHAJAJO NA POTOMCE. ZATO JE POTREBNO SE POKESATI ZA GREHE PREDNIKOV IN ZA SEBE.
    DA SE UPREMO VSEMU ZLU, POLOŽIMO JEZUSOV KRIŽ MED SEBE IN SVOJE DRUŽINSKO DEBLO Z MOLITVIJO PATRA DE GRANDISA (molitev je objavljena v REVIJI PRENOVA januar 2020-predavanje Antona Marinka duhovnika).

    MOLITI ZA PREDNIKE JE POTREBNO NENEHNO, BI REKLI VSE SVOJE ŽIVLJENJE. JEZUS JE NAROČIL, DA MOLIMO ZA ŽIVE IN MRTVE.

    POSLEDICE GREHOV PREDNIKOV POVZROČAJO, DA POTOMCI NE MOREJO ZAŽIVETI V PRAVEM SMISLU, ZATO JE TAKO POMEMBNO, DA MOLIMO ZA PREDNIKE IN PROSIMO JEZUSA ZA ODPUŠČANJE ZA NJIHOVE GREHE, KAJTI LE ON LAHKO OZDRAVI DRUŽINSKO DEBLO S SVOJO PRELITO KRVJO ZA VSE LJUDI.

    KESANJE JE NOTRANJI DEL, KI JE PRISOTEN ŽE PRED PRIČETKOM SPOVEDNEGA OBREDA, NE LE ZUNANJA MOLITEV OBRAZCA. SLEDIJO BRANJE BOŽJE BESEDE, ALI VSAJ V PRIKLIC V SPOMIN KAKŠNEGA STAVKA, IZPOVED GREHOV, ODVEZA IN NATO POKORA ALI ZADOŠČEVANJE, KI JE USMERJENO V ODPRAVLJANJE ČASNIH POSLEDIC GREHA IN JE TUDI POMEMBEN DEL ZAKRAMENTA SPRAVE.

    NANAŠA SE NAMREČ NA ZELO OBČUTLJIVO PODROČJE, NA SPREMEMBO ŽIVLJENJA PO SPOVEDI, TOREJ NA ODPRAVLJANJE PSIHOLOŠKIH, ČUSTVENIH IN DRUGIH NAVEZANOSTI , KI JIH GREH PUSTI V ČLOVEKU, V ODNOSIH , V OKOLICI.

    PRI TEM IZREDNO POMEMBNEM DOGAJANJU ZADOŠČEVANJA NAM ŽELI CERKEV KOT OBČESTVO SVETIH POMAGATI NA RAZLIČNE NAČINE.

    POSEBEN NAČIN TE POMOČI NAM PONUJA OB DOLOČENIH ČASIH KOT ODPUSTKE (SVETO LETO, DAN VSEH SVETIH, OB PRAZNIKU ŽUPNIJSKEGA ZAVETNIKA…) KI POMENIJO DELNO ALI POPOLNO ODPUSTITEV TEH ČASNIH POSLEDIC GREHA, KI SE JIH MORAMO OČISTITI V TEM ŽIVLJENJU ALI PA V STANJU VIC.

    NEKATERI IZREDNO TEŽKI GREHI IMAJO ZA POSLEDICO, DA JE STORILEC ŽE S SAMIM DEJANJEM IZOBČEN IZ SKUPNOSTI CERKVE. TO POMENI, DA NE SME VEČ PREJEMATI ZAKRAMENTOV IN NE BITI DELEŽEN DRUGIH SADOV TE SKUPNOSTI. OD TAKŠNEGA GREHA NE MORE ODVEZATI VSAK DUHOVNIK, AMPAK LE ŠKOF, ALI CELO SAMO PAPEŽ. DRUGI SPOVEDNIKI PA LE TAKRAT, KADAR IMAJO OD ŠKOFA POSEBNO DOVOLJENJE.

    TO IZOBČENJE NI IZRAZ “JEZE” CERKVE ALI BOGA , AMPAK POSLEDICA DEJANJA SAMEGA; KOT JE OGENJ POSLEDICA TRENJA VŽIGALICE OB PRIMERNO PODLAGO.!!!!!!!!!!!!!

    TAKO HUDA POSLEDICA PA IMA NAMEN POMAGATI GREŠNIKU, DA SE ZAVE TEŽE SVOJEGA DEJANJA, NJEGOVIH POSLEDIC IN DA SE ČIMPREJ OBRNE K BOGU PO POMOČ.
    BOG ŽELI, DA BI NJEGOVEGA USMILJENJA BILI POGOSTO DELEŽNI, ZATO PO CERKVI PRIPOROČA POGOSTO OBHAJANJE ZAKRAMENTA SPRAVE

    BOG PRI ZAKRAMENTU SPRAVE NE LE ODPUSTI KRIVDO IN VEČNE KAZNI , AMPAK OBDARI Z NOVO MILOSTJO, PRAVO VELIKONOČNO NOVOSTJO ŽIVLJENJA, V MOČI KATERE MORE , SEVEDA TUDI Z LASTNIM PRIZADEVANJEM, SVOJE ŽIVLJENJE SPREMINJATI. ( prepis -Spodbuda za postni čas. Msgr. dr. Marjan Turnšek).

    V DEVETDNEVNICI BOŽJEGA USMILJENJA JE JEZUS NAROČIL FAVSTINI KOWALSKI Osmi dan:” DANES PRIPELJI K MENI DUŠE V VICAH IN JIH POGREZNI V BREZNO MOJEGA USMILJENJA, DA BI REKE MOJE KRVI UBLAŽILE NJIHOVO TRPLJENJE!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
    TE SIROMAŠNE DUŠE SO MI DRAGE, KO ZADOŠČUJEJO BOŽJI PRAVIČNOSTI. LAHKO POMAGATE TEM DUŠAM IN JIM OLAJŠATE TRPLJENJE Z ODPUSTKI, Z ŽRTVAMI ZADOŠČEVANJA, KO ZAJEMATE IZ TEH ZAKLADOV, KI SEM JIH IZROČIL SVOJI CERKVI.

    O, KO BI MOGLI VIDETI NJIHOVO TRPLJENJE, BI JIM VES ČAS PODARJALI SVOJE MOLITVE, DA BI ODPLAČALE DOLG MOJI PRAVIČNOSTI. ”

    Posledice grehov so res velike, težke zato moramo zadoščevati in delati pokoro.

  75. Janez says:

    ZAKAJ MORAMO IZPOVEDOVATI GREHE, ČE SO NAM BILI ŽE ODPUŠČENI (Prvo Janezovo pismo 1,9)?

    Apostol Pavel je napisal: »Slavljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki nas je v nebesih v Kristusu blagoslovil z vsakršnim duhovnim blagoslovom: pred stvarjenjem sveta nas je izvolil v njem, da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni. V ljubezni nas je vnaprej določil, naj bomo po Jezusu Kristusu njegovi posinovljeni otroci. Takšen je bil blagohotni sklep njegove volje, v hvalo veličastva njegove milosti, s katero nas je obdaril v Ljubljenem. V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.« (Pismo Efežanom 1,3-7) To »odpuščanje prestopkov« se nanaša na osebno odrešenje, v katerem je Bog milostno odstranil naše grehe od nas, »kakor je vzhod oddaljen od zahoda« (Psalm 103,12). Ta odkupitev po njegovi krvi je »pravno« (sodniško, sodno, zakonodajno) odpuščanje, ki ga Bog obilno razliva po nas, s tem ko nam ob spreobrnitvi pripiše pravičnost Jezusa Kristusa, našega Odrešenika in Gospoda. Zgolj po brezplačni milosti so nam v Božji pravni izjavi (po pripisanju) odpuščeni vsi pretekli, sedanji in prihodnji grehi zaradi Kristusove sprave, ki jo je zanje dosegel na križu. Ker je Jezus prevzel kazen, ki bi morala zadeti nas, in nam dal svojo pravičnost, za svoje grehe nikoli ne bomo obtoženi ali obsojeni, če Vertujemo v Jezusa. Pač pa v tem življenju še vedno pogosto trpimo zaradi posledic greha.

    Razlika med Pismom Efežanom 1,3–7 in Prvim Janezovim pismom 1,9 je v tem, da se Janez ukvarja z relacijskim (odnosnim) ali familialnim (družinskim) odpuščanjem – kot v odnosu očeta do sina. Če na primer sin ni spoštljiv do očeta ali mu ni poslušen, ta greh ovira odnos med očetom in sinom. Sin je še vedno sin svojega očeta, toda kakovost odnosa je prizadeta. V njunem občestvu bo prepreka, dokler sin očetu ne prizna, kaj je naredil narobe in se mu spovedal ter ga prosil odpuščanja. Isto velja za naš odnos z nebeškim Očetom. V občestvu grešnega kristjana z Očetom je prepreka, dokler grešnik ne prizna greha in se pokesa. Ko greh izpovemo Očetu, je občestvo znova vzpostavljeno. To je relacijsko odpuščanje ali družinsko odpuščanje očeta do sina.

    Pozicijsko ali pravno odpuščanje nepreklicno prejme vsak kristjan. Zaradi svoje pozicije (položaja) odkupljenosti v Kristusu – svojem Ljubljenem Odrešeniku – imamo popolno odpuščanje vseh grehov, ki smo jih kdaj koli storili ali jih bomo storili. Cena, ki jo je na križu plačal Kristus, je zadostila Božji jezi nad vsem grehom vseh tistih, za katere je Kristus umrl; zato ni potrebna niti sprejemljiva nobena nadaljnja žrtev ali plačilo. Ko je Jezus rekel: »Izpolnjeno je.« (Evangelij po Janezu 19,30), je to mislil resno. Tam in takrat smo za vedno prejeli večno, pozicijsko odpuščanje.

    Nenehno izpovedovanje grehov kristjane varuje pred Gospodovo vzgojo (Pismo Hebrejcem 12,4–11). Če ne priznamo greha, nas bo gotovo doletela Gospodova vzgoja, dokler ga ne priznamo. Kot smo povedali zgoraj, so nam ob odrešenju grehi odpuščeni (pozicijsko odpuščanje), toda ohranjati moramo dobro vsakodnevno občestvo z Bogom (relacijsko odpuščanje). Resnično občestvo z njim ni mogoče, če vztrajamo v nepriznanem grehu (Prvo Janezovo pismo 1,5–10). Zato moramo greh priznati, čim se ga zavemo; tako ohranjamo tesno relacijsko občestvo z Bogom. Prosimo Boga odpuščanja in se spovejmo, da bomo imeli čisto dušo in srce.

    Medmrežje gotquestionsizpovedgrehovodpuscanje

  76. Miro says:

    BOŽJA LJUBEZEN ČLOVEKA OSVOBAJA – JE KAKOR KRALJICA, KI NE POZNA SUŽENJSKE PRISILE!

    SVETA FAVSTINA KOWALSKA: Ljubezen je skrivnost, ki vse, česar se dotakne, spreminja v lepe in Bogu prijetne stvari. Božja ljubezen človeka osvobaja – je kakor kraljica, ki ne pozna suženjske prisile. Človek se loteva vsega z veliko dušno svobodo, ker v njem prebiva ljubezen, ki je spodbuda za delovanje. Vse, kar ga obdaja, mu daje spoznati, da je samo Bog vreden njegove ljubezni. Človek, ki ljubi Boga in je vanj potopljen, opravlja svojo dolžnost s prav enakim nagnjenjem, kakor prejema sveto obhajilo, in izvršuje najbolj preprosto delo z veliko skrbjo pod ljubečim pogledom Boga. Ni v zadregi, ko se čez čas izkaže, da je kakšna stvar manj uspela. Miren je, ker je med svojim delovanjem naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. Če se zgodi, da ga zapusti živa božja navzočnost, ki se je skoraj neprestano veseli, tedaj se trudi živeti iz žive vere. Njegova duša razume, da pridejo trenutki počitka in trenutki boja. Z voljo je vedno združen z Bogom. Njegova duša je izurjena kakor vitez v boju, vitez, ki iz daljave opazuje, kje se skriva sovražnik, in je pripravljena za boj; ve, da ni sama – Bog je njena moč.
    (Dnevnik svete Favstine Kowalske, št. 890).

    Božje usmiljenje, vir vsake sreče in življenja, vate zaupam!
    Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

  77. Miro says:

    GROB BLAŽENE LIHARDE KAMENSKE SO SLOVENCI OBISKOVALI VSA STOLETJA, DANES ZANJ VEDO LE REDKI!

    Blažena Liharda (Hildegarda) Kamenska, koroška plemkinja, se je rodila okoli leta 905, umrla je verjetno okoli leta 985, pokopana pa je na Kamnu v Podjuni. Je zgodovinska osebnost, ki najbrž izvira iz iste rodbine kot sveta Ema Krška. V zvezi z blaženo Lihardo, imenovano tudi kot dobrodelna mila mati Slovencev, je povezana ljudska šega metanja štručejev. Njen grob so Slovenci obiskovali vsa stoletja, danes pa, razen tamkajšnjih faranov, zanj vedo le redki.

    http://svetniki.org/blazena-liharda-hildegard-kneginja

    Priporočimo se blaženi Lihardi z gorečo prošnjo, da bi nas preveval duh dobrodelnosti, da bomo s konkretnimi deli usmiljenja do bližnjega spolnili Jezusovo odrešujočo besedo: »Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25,40).

    Blažena Liharda Kamenska, prosi za nas!

  78. Miro says:

    KO JE SV. FAVSTINA DVIGNILA POKROV, DA BI KROMPIR IZPAREVAL, JE NAMESTO
    KROMPIRJA V LONCU ZAGLEDALA … (več v nadaljevanju)!

    SV. FAVSTINA KOWALSKA: V noviciatu sem se v začetku zelo razžalostila, ko me je učiteljica
    novink določila za »otroško kuhinjo«. Zelo sem bila zaskrbljena, ker nisem bila kos ogromnim
    loncem. Najtežje mi je bilo odcejati krompir. Včasih sem ga kar pol raztresla. Ko sem to povedala
    učiteljici novink, mi je rekla, da se bom počasi navadila in se izurila. Težava pa ni ponehala, ker so
    moje moči iz dneva v dan pešale. Tako sem se vsakič, ko je bilo treba odcejati krompir, oddaljila.
    Sestre so opazile, da se temu delu izmikam, in so se temu čudile. Niso vedele, da si kljub trudu
    in samoobvladovanju nisem mogla pomagati. Opoldne, pri spraševanju vesti, sem se zaradi
    pomanjkanja moči obtoževala Bogu. Takrat sem v duši zaslišala besede: Od danes ti bo to lažje.
    Okrepil bom tvoje moči. Zvečer, ko je bil čas za odcejanje krompirja, sem z zaupanjem v Gospodovo
    besedo pohitela prva. Z lahkoto sem vzela lonec in dobro odcedila krompir. Ko sem dvignila pokrov,
    da bi krompir izpareval, sem namesto krompirja v loncu zagledala cel šopek rdečih vrtnic, tako lepih,
    da jih je težko opisati. Še nikoli nisem videla takih. Zelo sem bila začudena, ker nisem razumela
    njihovega pomena. Tedaj pa sem v duši zaslišala glas: Tvoje tako težko delo bom spremenil v najlepše
    šopke rož, njihov vonj se bo dvigal do mojegaprestola. Od takrat sem si prizadevala odcejati krompir
    ne samo v tednu, ki mi je bil določen za kuhanje, ampak tudi v tednih, ko so bile na vrsti za kuhanje
    druge sestre, in jih nadomeščati pri tem delu. Pa ne samo [pri] tem delu, ampak pri vsakem težkem
    opravilu sem se trudila, da prva pomagam, ker sem spoznala, kako zelo je to Bogu všeč.
    (Dnevnik sv. Favstine, št. 65)

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!
    Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

  79. hvala says:

    GOSPOD NAS V ŽIVLJENJU VODI DO CILJA IN REŠITVE, KI JO JE on DOLOČIL, VČASIH PO DOLGI IN TRNOVI POTI.
    TO JE POT PREOBRAŽANJA UMA, BESED IN DEJANJ, SKRATKA CELEGA ŽIVLJENJA.

    KO SE BO NAŠA VOLJA ZEDINILA Z NJEGOVO VOLJO V SRCU, BOMO OBČUTILI MIR, ZADOVOLJSTVO, NE BOMO PRETIRAVALI V SKRBEH, KAJTI ON SKRBI ZA NAS, SEVEDA, ČE MU TO V CELOTI DOVOLIMO.
    TO POVEM IZ LASTNE IZKUŠNJE. AMPAK TO JE POT, TO NI NEKAJ NA HITRICO IN NAGLICO, JE POT OČIŠČEVANJA IN ZORENJA. SAMO GOSPODU ZAUPAJTE, VSE BO REDU, ON ŽE VE.

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

    • hvala says:

      Popravek v tekstu: ki jo je ON (Z VELIKO ZAČETNICO) DOLOČIL

    • Miro says:

      KAKO MOLIMO? DA BI GOSPOD JEZUS URESNIČIL NAŠO VOLJO? ALI DA BI MI URESNIČILI NJEGOVO VOLJO?

      Z besedami gospe Hvala je na kratko dobro poudarjeno bistveno glede naše rasti v duhovnem življenju. Da bi te “stvari” pravilno umevali v moči Svetega Duha, je v našem življenju potrebna daljša “kilometrina” molitve, odpovedi, potrpljenja, očiščevanja … Žal tudi kristjani vse prevečkrat razmišljamo posvetno po načelu: “vstavim kartico ali kovanec v avtomat in takoj dobim, kar si zaželim”. In če to prenašamo tudi na duhovno življenje, misleč: “zmolil bom to in to molitev, v ta in ta namen, Bog pa bo takoj uresničil mojo željo”, smo lahko velikokrat hudo razočarani in lahko izgubimo celo vero. Dostikrat namreč v bistvu molimo: “Gospod, uresniči mojo voljo glede tega in tega …”, namesto, da bi molili: “Gospod, daj mi luči in moči, da bom sprejemal in uresničeval Tvojo voljo, da bom uresničeval tisto, kar Ti hočeš in pričakuješ od mene v tem in tem položaju!”

      V molitvah vedno vse z zaupanjem izročajmo našemu Odrešeniku Jezusu Kristusu, delajmo z Njegovo pomočjo in Gospod bo v našem srcu obilno blagoslovil rast Božjih semen! Predvsem pa se priporočimo Svetemu Duhu in skrbno razmislimo o tem, kaj nam o duhovnih zakonitostih, duhovni poti in zorenju govori živa in dejavna:

      BOŽJA BESEDA

      »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.
      Spi in vstaja, ponoči in podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve
      kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno
      žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je
      žetev« (Mr 4, 26-28).

      https://www.biblija.net/biblija.cgi?m=Mr+4%2C+26-28&id13=1&pos=1&set=2&l=sl

      Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

  80. Miro says:

    PO KATERI POTI HODIMO V ŽIVLJENJU – KAM NAS VODI?

    BOŽJA BESEDA: »Vstopíte skozi ozka vrata, kajti široka so vrata in prostorna
    je pot, ki vodi v pogubo, in veliko jih je, ki vstopajo po njej. Kako ozka so vrata
    in kako tesna je pot, ki vodi v življenje, in malo jih je, ki jo najdejo« (Mt 7, 13-14).

    Sv. Favstina Kowalska: »Nekega dne sem zagledala dve poti: široko, s peskom in
    cvetjem posuto, polno veselja in glasbe ter drugega razvedrila. Ljudje, ki so šli po
    tej poti, so plesali in se zabavali – prišli so do konca, ne da bi opazili, da se tu pot
    konča. Na koncu te poti je zijal strašen prepad, namreč peklensko brezno. Duše
    so slepo padale v to brezno. Kot so prihajale, tako so padale vanj. Bilo jih je tako
    veliko število, da jih ni bilo mogoče prešteti. Videla sem tudi drugo pot, bolje
    rečeno, stezico. Bila je ozka in posuta s trnjem in kamenjem, a ljudje, ki so šli po
    njej, so [imeli] solze v očeh in bili so deležni različnega trpljenja. Nekateri so
    padali po kamenju , se takoj dvignili in šli naprej. Na koncu poti je bil čudovit vrt,
    prenapolnjen z vsakršno srečo. Vse duše so vstopale vanj. Takoj so pozabile na
    svoje trpljenje« (Dnevnik sv. Favstine, št. 153).

    http://www.sticna.com/Dnevnik_Svete_Favstine_Kowalske.pdf

    Božje usmiljenje, ki nas varuješ peklenskega ognja, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Sv. Favstina Kowalska, prosi za nas!

  81. Miro says:

    Z MOLITVIJO IN BLAGOSLOVOM OZDRAVIL MLADENIČA, KI MU JE V GRLU OBTIČALA RIBJA KOST!

    Eden zelo znanih glasnikov Božje dobrote iz prvih časov krščanstva je sveti Blaž. Odlikoval se je po veliki ljubezni do bližnjega. Po legendi je bil najprej zdravnik, potem pa škof v Sebasti v Armeniji. Ko je cesar Licinij začel kristjane preganjati, so prijeli tudi sv. Blaža in ga peljali pred sodnika. Na tej poti pa je nekega mladeniča, ki mu je v grlu obtičala ribja kost in mu je niso mogli spraviti iz grla, na prošnjo mladeničeve matere ozdravil z molitvijo in z blagoslovom. Sam je še naprej v trpljenje in mučeniško smrt (iz knjige Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-blaz-skof-in-mucenec

    Božje usmiljenje, ki se na nas izlivaš iz Kristusovih ran, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!
    Sv. Blaž, prosi za nas!

  82. Miro says:

    SLOVESEN PRAZNIK JEZUSOVEGA DAROVANJA: SVEČNICA – NA PRAZNIK LUČI SE ZBEREMO V CERKVI PRI SVETI MAŠI, KJER BOMO GOSPODA NAŠLI IN SPOZNALI V LOMLJENJU KRUHA!

    Bogoslužno slavje, ki ga danes obhajamo, je posvečeno praznovanju Jezusovega darovanja v templju štirideseti dan po njegovem rojstvu. Spominjamo se dne, ko sta Marija in Jožef Jezusa darovala v templju, da bi na zunaj sicer izpolnila predpis postave, v resnici pa, da bi Jezus srečal zastopnike svojega vernega ljudstva. V moči Svetega Duha sta takrat prišla v tempelj starček Simeon in prerokinja Ana; v luči Božjega duha sta spoznala svojega Gospoda in obljubljenega Odrešenika. To sta tudi drugim veselo oznanila. Tudi mi smo se zbrali v Svetem Duhu in prišli Kristusu naproti v Božjo hišo, našo cerkev. Tu ga bomo našli in spoznali v lomljenju kruha pri maši, ki je njegova presveta, zahvalna, zadostilna in prosilna molitev. Naj nam k temu pripomore tudi slovesni blagoslov sveč (odlomek iz knjige: Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/jezusovo-darovanje-svecnica

    Slava tebi, Jezus, ti si neizmerno veličastvo Božje luči!
    Božje usmiljenje, ti veselje in neizmerna radost vseh svetih, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizčrpni vir čudežev, zaupamo vate!

  83. Miro says:

    SV. FRANČIŠEK: »O PONIŽNA VZVIŠENOST, DA SE GOSPOD VESOLJSTVA, BOG IN BOŽJI SIN TAKO PONIŽA, DA SE SKRIJE POD KOŠČKOM KRUHA!

    Pater Raniero Cantalamessa: Neki ženi, ki je imela za seboj dolgoletno znanstveno in politično delo, zanimala pa so jo tudi verska vprašanja, sem dal brati eno izmed svojih knjig o evharistiji. Po tednu dni mi jo je vrnila, rekoč: »Niste mi dali knjige, dali ste mi bombo … Ali se sploh zavedate, kako nekaj velikega je to, o čemer pišete? Pravite, da bi bilo dovolj samo odpreti oči, da bi odkrili okoli nas popolnoma drug svet; pravite, da kri človeka, ki je umrl pred dva tisoč leti, odrešuje nas vse. Ali veste, da so se mi med branjem – to se mi ni še nikdar zgodilo – tresle noge, da sem morala prenehati in vstati?” Če je to res, potem se vse spremeni …«

    Več o tem na https://www.zupnijaribnicanapohorju.si/index.php/532-sveta-evharistija

    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!

  84. Janez says:

    ZAVEDANJE LASTNE NIČEVOSTI
    Če se soočimo z Bogom v molitvi in tišini, nam Bog spregovori. Takrat se zavemo, da smo nič. Šele tako se zavemo svoje ničevosti, svoje praznosti, tega, da nas lahko napolni samo Bog s samim Seboj. Ko postanemo polni Boga, potem lahko Bogu dajemo. »Iz polnosti srca, usta spregovorijo.« In ko smo polni Boga, bomo vsa naša dela opravili dobro – naredili jih bomo s celim srcem.
    Sveta Mati Terezija

    PRAVA LJUBEZEN
    Za vsemogočnega Boga ni pomembno, koliko dajemo, ampak koliko ljubezni vložimo v dajanje. Zato bi želela, če ste zares sodelavci, da storite naslednje. Morda prinesete rožico starim staršem, morda samo bolje pospravite posteljo, morda – morda samo pričakate moža z nasmehom, ko pride iz službe. Majhne stvari, majhne stvari. Morda, da pričakate otroka, ko pride iz šole, da ga sprejmete, mu daste spodbudo: Kako ste delali? Kaj ste delali? Ste bili pridni? Takih povezav ni več. Tako smo zaposleni, da nimamo časa več niti za nasmeh. Nimamo časa, da bi podarjali, niti da bi sprejemali ljubezen… Če ste pravi sodelavci, potem razumete, kaj govorim. Ljubezen se ne meri po tem, koliko naredimo; ljubezen se meri po tem, koliko ljubezni vložimo; kako nas boli v ljubezni.
    Sveta Mati Terezija

    UPANJE NA VEČNO ZADOVOLJSTVO
    Bili ste izbrani, poklicani ste bile po imenu. Biti sodelavec, ne pomeni samo pridružiti se organizaciji, ne pomeni samo pripadati združenju, to ni samo poimenovanje skupine ljudi. Sodelavec je oseba, ki mora biti Božje sočutje in ljubezen danes. Bog je tako ljubil svet, da je dal Svojega sina in danes daje svetu vas. Najprej vašim lastnim družinam, vašim družinam, vašim staršem in potem vas daje, kot dokaz, da On ljubi svet. Danes On ljubi svet preko sodelavcev. Zato ne boste samo številke. Mi ne potrebujemo številk. Bog ne potrebuje številk. Vendar je rekel: »Dajte mi svoje srce.« To srce mora biti sončni žarek Božje ljubezni v današnjem svetu, upanje večnega zadovoljstva, goreč plamen Božje ljubezni v današnjem svetu…V bistvu ste sodelavci samega Kristusa, in On želi, da ste popolnoma Njegovi, kjerkoli že ste, katerokoli delo počnete, da ste tam sončni žarek Božje ljubezni. V današnjem svetu je toliko teme in vi, sodelavci, bodite v njem sončni žarek. Tu je toliko brezupa, toliko obupa, toliko bolečine v svetu in sodelavci morajo predstavljati upanje na večno zadovoljstvo. Toliko je sovraštva, toliko ubijanja, toliko uničevanja na svetu, in sodelavec mora biti goreči plamen Božje ljubezni in sočutja in zato moramo moliti.
    Sveta Mati Terezija

    Nekdo mora biti drugačen in prinašati po Kristusovem Zgledu dejavno Ljubezen in Upanje, kljub temu, da je na svetu toliko krivic, lakote, bolezni, vojn, sovrraštva in uničevanja ter ubijanja ljudi med seboj. Bolje je ena drobna Lučka Upanja, kakor Večna Tema Hudobije in Škripanje z Zobmi ter vse slabo, ki se dogaja brez Božje Ljubezni med hudobneži. Luč Kristusa je Svetilnik, ki posije v Temo in nam daje Veselo Oznanilo, da je Rešitev, ki nam ga je prinesel Božji Sin med Nas. Na nas je ali bomo sledili Luči Jezusa ali bomo ostali v Temi. Bog Nas Vabi. Bog nam hoče le Dobro. Čaka nas na Obalah Večnosti, da Pridemo oziroma da se Vrnemo k Njemu kadarkoli, tudi pet minut pred dvanajsto, ko odbije zvonec in se Vrata Odrešenja Zapro za zamudnike in tiste, ki niso bili Pravični. Veliko je bilo že napisanega in povedanega, mene vedno znova razveseli in globoko ganejo misijonarji in apostoli Ljubezni in Milostne Dobrote, ki tiho brez velikih Besed Molijo in delajo tisto, kar nam je Naročil Jezus. Ljubijo in Pomagajo in tako izkazujejo Živo Vero v Boga, ki jo prelivajo znova in znova v dobra dela in služenje Ljudem, ker Ljubijo Boga in ker to počnejo v Večjo Božjo Čast in Slavo. Kaj sem Naredil v Svojem Življenju za Ljudi in kako sem izkoristil talente, ki sem jih dobil ob rojstvu od Boga? Gospod pomagaj mi, da bom vedno delal tisto, kar je prav v Tvojih Očeh. Vodi me in navdihni me, da bom vedno hodil po Poti Odrešenja k Tebi. Amen. Janez

    • Miro says:

      In kako je mogoče, da veliki misijonarji in apostoli Ljubezni naredijo toliko dobrega za trpeče in pomoči potrebne ljudi? Od kod njihova neverjetna moč za duhovna in telesna dela usmiljenja do ljudi v stiski? To skrivnost na odgrinjajo besede svete Matere Terezije: »Če Jezusa nimamo, ga ne moremo dati. Zato potrebujemo EVHARISTIJO. Samo evharistija, samo Jezus nam more dati veselje, da izvršujemo svoje delo s smehljajem.«

      Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
      Sv. Mati Terezija, prosi za nas!

  85. hvala says:

    BRANJE BOŽJE BESEDE OČIŠČUJE (Jn 15,3)i IN OZDRAVLJA

    “ZAKAJ OZDRAVILA JIH NISTA NE ZELIŠČE IN NE OBKLADEK, MARVEČ TVOJA BESEDA. GOSPOD, KI VSE OZDRAVLJA. ”
    (Mdr 16,12) SVETO PISMO, KI GA BEREMO IN OB NJEM MOLIMO Z VERO, JE NAJUČINKOVITEJŠE ZDRAVILO, KER JE BESEDA VEČNEGA ŽIVLJENJA (Jn 6,69) -iz knjige Emiliena Tardifa.

  86. hvala says:

    BOŽJI BESEDI, KI JE EDINA ŽIVA IN DEJAVNA, KI DAJE ŽIVLJENJE, OBUJA OD MRTVIH , JE POTREBNO POSVETITI VSO POZORNOST, OBRAZLOŽITVE, MOLITVE, SKRATKA VSE.

    ČLOVEK, KI IZROČI ŽIVLJENJE BOGU IN DEJANSKO DOPUSTI, DA GA SVETI DUH V CELOTI PRENOVI, UM , DUŠO DUHA IN TELO, BO VIDEL STVARI, KI JIH DRUGI NE VIDIJO IN DELAL DELA, KI JIH DRUGI NE DELAJO.

    JEZUS JE REKEL SVOJIM UČENCEM: “RESNIČNO, RESNIČNO POVEM VAM: KDOR VERUJE VAME, BO DELA , KI JIH JAZ OPRAVLJAM, TUDI SAM OPRAVLJAM, IN ŠE VEČJA KOT TA BO OPRAVLJAL, KER GREM JAZ K OČETU (Jn 14,12-13)
    KAŠNA MOČNA OBLJUBA BOGA.
    JEZUS JE REKEL, DA BOMO OPRAVLJALI ŠE VEČJA DELA. ČE BOMO NJEGOVO BESEDO VZELI ZARES, BO DRUGAČE.

    Nedelja BOŽJE BESEDE-nadaljevanje misli Papeža Frančiška

    BESEDILI IZ PREROKA EZEKIELA (prim 3,3) IN RAZODETJA (prim, 10,10) JE OPISAL SLADKOST IN GRENKOST BOŽJE BESEDE. PAPEŽ FRANČIŠEK OB TEM POUDARI, DA BOŽJA BESEDA VRŠI PRAVO “PREROŠKO” DELOVANJE(št 12).

    PO VZGIBU SVETEGA DUHA NAMREČ ODKRIJEMO, DA NI NAVDIHOVAL SAMO SVETIH PISATELJEV, AMPAK, DA DELUJE TUDI V TISTIH, KI POSLUŠAJO BOŽJO BESEDO ” (št 10).

    ŽIVEGA IN DINAMIČNEGA ZNAČAJA BOŽJE BESEDE NE MOREMO SHRANITI V ENO SAMO KNJIGO, AMPAK JO PRESEGA VEDNO ŽIVO SPOROČILO, KI OMOGOČA CERKVI BITI LJUDSTVO, ODGOVORNO, DA NENEHNO IN VSE DO KONCA PRENAŠA BESEDO, IZ KATERE SE PORAJA IN KI JO VODI K DOVRŠITVI.

    VENDAR PA JE BESEDA SLADKA KOT MED, KO JO POSLUŠAMO,
    IN ZAGRENI, KO DOSEŽE TREBUH.

    RAZMIŠLJANJE PAPEŽA FRANČIŠKA IZPOSTAVI PRAV TA VIDIK: “SLADKOST BOŽJE BESEDE NAS PRIGANJA, DA JO DELIMO S TISTIMI, KI JIH SREČUJEMO V SVOJEM ŽIVLJENJU, DA IZRAZIMO GOTOVOST UPANJA, KI JE V NEJ (prim 1 Pt 3,15-16).

    GRENKOST PA NAM JE POGOSTO PONUJENA OB UGOTOVITVI, KAKO TEŽKO POSTANE, KO BI MORALI ŽIVETI SKLADNO Z NJO-BOŽJO BESEDO; MORDA SMO JO CELO ZAVRNILI, KER JI NISMO PRIZNALI MOČI, DA OSMISLI NAŠE ŽIVLJENJE. (tako Papež Frančišek).

    PO BOŽJI PREVIDNOSTI SMO SE TUDI MI NA TEJ INTERNETNI STRANI SREČALI V DUHU.
    ZATO JE PRAV IN POTREBNO, DA GOVORIMO BOŽJO BESEDO, JO RAZGLAŠAMO, KI JE VIR VSEGA ŽIVLJENJA IN SPREMINJA SVET, VSAKEGA POSAMEZNIKA IN MU DAJE NOVO ŽIVLJENJE-ŽIVLJENJE V IZOBILJU, KOT JE REKEL JEZUS.

    KER JE GOSPOD VSEMOGOČEN IN NJEGOVA DESNICA DELA MOGOČNE REČI, KOT JE REKEL , LAHKO NAŠE ŽIVLJENJE OBUDI TUDI SEDAJ OD MRTVIH , GA SESTAVI IN NAM PODELI OBILJE.

    GOSPOD JE REKEL: (PsALM 128,1-6)

    BLAGOR VSEM, KI SE BOJE GOSPODA,
    IN HODIJO PO NJEGOVIH POTIH!.
    ZAKAJ SAD TRUDA SVOJIH ROK BOŠ UŽIVAL,
    SREČEN BOŠ IN DOBRO TI BO.
    TVOJA ŽENA BO KOT RODOVITNA TRTA V NOTRANJOSTI SVOJE HIŠE,
    TVOJI OTROCI BODO KOT OLJČNE MLADIKE OKOLI TVOJE MIZE.
    GLEJ, TAKO SE BLAGOSLAVLJA MOŽ, KI SE BOJI GOSPODA.
    BLAGOSLOVI NAJ TE GOSPO S SIONA, DA BOŠ GLEDAL SREČO JERUZALEMA VSE DNI
    SVOJEGA ŽIVLJENJA, DA BOŠ GLEDAL SVOJIH OTROK OTROKE.
    MIR BODI NAD IZRAELOM.

    A VIDITE, KAJ BOG OBLJUBLJA TISTIM, KI PREBIRAJO BOŽJO BESEDO IN PO NJEJ ŽIVIJO. OBLJUBLJA SREČO CELI DRUŽINI, BLAGOSLOV IN DOLGO ŽIVLJENJE. A MISLITE, DA TO GOVORI KAR TAKO, KOT MI LJUDJE BRBLJAMO.
    NE ,GOSPOD JE EDINI PRAVIČNI, VSEMOGOČNI IN ZVEST, KI IZPOLNJUJE SVOJE OBLJUBE, SAMO MI LJUDJE SMO NEZVESTI.

    EMILIEN TARDIF, KARIZMATIČNI DUHOVNIK, KI JE NAPISAL VEČ KNJIG, TUDI KNJIGO._JEZUS ME JE POKLICAL ZA SVOJO PRIČO. NI REKEL: JAZ SEM SE SAM OKLICAL ZA JEZUSOVO PRIČO, JAZ SEM SAM TOLAŽIL LJUDI, JAZ SEM JIH OZDRAVLJAL, AMPAK JE REKEL: VSE DELA GOSPOD PREKO MENE, JAZ SEM ORODJE V BOŽJIH ROKAH.

    TUDI ABRAHAM SE NI SAM PO SVOJI GLAVI ODLOČIL, SEDAJ PA ZAPUSTIM DOMAČI KRAJ IN GREM NA TUJE, V NEZNANO. GOSPOD MU JE REKEL, ON PA JE TAKOJ POSLUŠAL, KAJ MU JE REKEL IN TO IZPOLNIL.
    TUDI MATI TEREZIJA IN PEDRO OPEKA, STA POSLUŠALA GOSPODOV GLAS, IN NAREDILA PO GOSPODOVI VOLJI.

    ČE BOMO GOSPODOVO BESEDO VZELI ZARES, DA JE ŽIVA IN DEJAVNA IN PO NJEJ ŽIVELI, NAM BO GOSPOD ODPRL UM IN SRCE TAKO, KOT UČENCEMA NA POTI V EMAVS.

  87. hvala says:

    Nedelja BOŽJE BESEDE 2019-PAPEŽ FRANČIŠEK

    Med drugim papež pove tudi tole:

    POTOVANJE VSTALEGA Z UČENCEMA V EMAVS , SE ZAKLJUČI Z VEČERJO. IZ TEGA PRIZORA SPOZNAMO, KAKO NELOČLJIVA JE POVEZANOST MED SVETIM PISMOM IN EVHARISTIJO.
    DRUGI VATIKANSKI KONCIL UČI:

    “CERKEV JE SVETO PISMO VEDNO SPOŠTOVALA KOT GOSPODOVO TELO SAMO; SAJ POSEBNO V SVETEM BOGOSLUŽJU , Z MIZE BOŽJE BESEDE IN KRISTUSOVEGA TELESA NEPRENEHOMA JEMLJE KRUH ŽIVLJENJA IN GA DAJE NA VOLJO VERNIKOM (Dei Verbum 21).

    SVETO PISMO IN ZAKRAMENTI SO MED SEBOJ NELOČLJIVI.

    KADAR ZAKRAMENTE UVEDE IN OSVETLI BESEDA, SE BOLJ JASNO POKAŽEJO KOT CILJ NEKE POTI, NA KATERI KRISTUS SAM ODPRE DUHA IN SRCE ZA SPOZNANJE SVOJEGA ODREŠENJSKEGA DELOVANJA.

    KADAR SVETO PISMO BEREMO V ISTEM DUHU, S KATERIM JE BILO NAPISANO, OSTAJA VEDNO NOVO. STARA ZAVEZA NI NIKOLI STARA, KO JE ENKRAT DEL NOVE ZAVEZE, KER VSE PREOBRAZI EDINI DUH, KI JU NAVDIHUJE.

    CELOTNO SVETO BESEDILO IMA PREROŠKO VLOGO: NE ZADEVA PRIHODNOSTI, AMPAK SEDANJOST TISTEGA. KI SE HRANI Z BESEDO.

    STALNO SREČAVANJE S SVETIM PISMOM IN OBHAJANJE EVHARISTIJE OMOGOČITA PREPOZNAVANJE MED LJUDMI, KI PRIPADAJO DRUG DRUGEMU. KOT KRISTJANI SMO ENO SAMO LJUDSTVO, KI POTUJE SKOZI ZGODOVINO, MOČNI SMO ZARADI GOSPODOVE PRISOTNOSTI MED NAMI, KI NAM GOVORI IN NAS HRANI.

    STOPITI MORAMO V STALNO ZAUPNOST S SVETIM PISMOM, SAJ SICER SRCE OSTANE HLADNO,
    OČI OSTANEJO ZAPRTE , PRIZADETE , V NEŠTETIH OBLIKAH SLEPOTE.

  88. Miro says:

    PAZITE VENDAR, KAKO POSLUŠATE! KDOR NAMREČ IMA, SE MU DALO, IN KDOR NIMA … (Lk 8,18)

    Priporočimo se Svetemu Duhu in se pod Njegovim vodstvom poglabljajmo v pričujočo Božjo besedo, ki je živa in dejavna:

    -Le eno je potrebno. Marija si je izvolila dobri del, ki ji ne bo odvzet (Lk 10,42).

    -Blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo (Lk 11,28).

    -Kdor mene zaničuje in ne sprejema mojih besed, ima nad seboj sodnika; beseda, ki sem jo govoril, ta ga bo sodila poslednji dan (Jn 12,48).

    -Besedo, ki ste jo slišali in prejeli od nas, ste sprejeli ne kot človeško besedo, ampak, kar resnično je, kot Božjo besedo, ki tudi deluje v vas, kateri verujete (1 Tes 2,13).

    – Pazíte vendar, kako poslušate! Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar se mu zdi, da ima (Lk 8,18).

    Več o tem na: https://www.biblija.net/biblija.cgi?l=sl

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  89. Janez says:

    KAJ JE DUHOVNA RAST ZA KRISTJANE?
    Duhovna rast je proces, v katerem postajamo vse bolj podobni Jezusu Kristusu. Ko začnemo verovati v Jezusa, Sveti Duh začne proces, v katerem nas dela bolj podobne Jezusu, nas spreminja v skladu z njegovo podobo. Duhovna rast je morda najbolje opisana v Drugem Petrovem pismu 1,3–8, ki nam govori, da imamo po Božji moči »vse, kar je potrebno«, da bi živeli pravo pobožno življenje, ki je cilj duhovne rasti. Bodite pozorni na to, da kar je potrebno, prihaja »prek spoznanja tistega Gospoda Jezusa«, kar je ključ, da dobimo kristjani vse, kar potrebujemo. Naše spoznanje njega izhaja iz Božje besede, ki nam je dana za naše duhovno izgrajevanje in rast. V Pismu Galačanom 5,19–23 sta dva seznama. Vrstice 19–21 naštevajo »dela mesa«. To so stvari, ki so bile značilne za naše življenje, preden smo prišli h Kristusu po odrešitev. Dela mesa so dejanja, ki jih moramo priznati, se jih pokesati in jih, z Božjo pomočjo, premagati. Ko izkušamo duhovno rast, bodo »dela mesa« vse manj vidna v našem življenju. Drugi seznam je »sad Duha« (v. 22–23). To so lastnosti, ki naj bi bile značilne za naše življenje, potem ko smo izkusili Odrešitev v Jezusu Kristusu. Duhovno rast prepoznamo po sadovih Duha, ki postajajo vse bolj vidni v življenju vernika.

    Ko pride do odrešitve, se začne duhovna rast. Sveti Duh prebiva v nas (Evangelij po Janezu 14,16–17). Smo nova stvaritev v Kristusu (Drugo pismo Korinčanom 5,17). Stara, grešna narava v nas se začne umikati novi naravi, podobni Kristusu (Pismo Rimljanom 6–7). Duhovna rast je vseživljenjski proces, ki je odvisen od našega preučevanja Božje besede in njenega prenašanja v prakso (Drugo pismo Timoteju 3,16–17) ter naše hoje v Duhu (Pismo Galačanom 5,16–26). Ko si prizadevamo za duhovno rast, bi morali moliti k Bogu in ga prositi za modrost glede področij, na katerih želi, da rastemo. Boga lahko prosimo, naj poveča našo Vero in spoznanje Njega. Bog želi, da duhovno rastemo, in dal nam je vse, kar potrebujemo, da bi izkusili duhovno rast. S pomočjo Svetega Duha lahko premagamo greh in postajamo vse bolj podobni našemu Odrešeniku, Gospodu Jezusu Kristusu.

    Medmrežje gotquestionsduhovnarast

    Molimo in prosimo Boga za razsvetljenje, poduk in modrost Svetega Duha in Vodstvo, da vemo kakšna je Božja Volja in Božji Načrt za Nas, da bo vse prav, kar bomo delali in naredili ter Bogu v Čast in Veselje. In da bo On blagioslovil naša Pota.
    Amen. Janez

  90. Janez says:

    JE BOG RESNIČEN? KAKO SEM LAHKO PREPRIČAN, DA JE NAŠ BOG RESNIČEN?

    Da je Bog resničen vemo zato, ker se nam je razkril na tri načine: skozi stvarstvo, v svoji besedi in v svojem Sinu, Jezusu Kristusu. Najbolj temeljni dokaz obstoja Boga je vse tisto, kar je storil. »Zakaj od stvarjenja sveta naprej je mogoče to, kar je v njem nevidno, z razumom spoznati iz ustvarjenih bitij: njegovo večno mogočnost in božanskost. Zato so neverni tisti ljudje, ki so težko razumljivi in težko opravičljivi.« (Rimljani 1:20) »Nebesa razglašajo Božje veličastvo in Nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok.« (Psalm 19:1) Če bi na sredi polja našel zapestno uro, ne bi predvideval, da se je tam enostavno »pojavila« ali pa, da je tam že od nekdaj. Na podlagi urinega modela bi predvideval, da je imela nekega oblikovalca, Urarja. Kjer je namreč URA je tudi URAR. Toda v svetu okoli sebe vidim precej drugačno zgradbo in natančnost. Naše merjenje časa ni odvisno od ur na naših zapestjih, ampak od dela Božjih rok v Vesolju. Vesolje je mogočna Smotrna Stvaritev vsega Stvarstva in prav to je argument, da ima tudi mogočnega Stvarnika. Bog je svet tako ljubil da je vse kar je in obstaja ustvaril sebi v Čast in Veselje.

    Če bi našel šifrirano sporočilo, bi poiskal strokovnjaka, da bi mi ga pomagal razvozlati. Moje predvidevanje bi bilo, da je moral biti pošiljatelj sporočila (tisti, ki je sporočilo sestavil) pametna oseba. Kako zakomplicirana pa je DNK »šifra«, ki jo imamo v vsaki celici našega telesa? Ali ne ravno ta kompleksnost in namen DNK govorita o inteligenci sestavljavca te šifre? Bog ni naredil le zamotanega in skladnega sveta, tudi večnost nam je položil v srce (Pridigar 3:11). Človeštvo poseduje notranje dojemanje, da je na svetu še kaj več kot samo tisto, kar dejansko vidimo. Vsak ve, da obstaja še nekaj več kot le vsakdanje rutine in življenje. Naš občutek za večnost se odraža vsaj v dveh stvareh: uveljavljanje zakonov in čaščenje. Vsaka civilizacija v zgodovini je cenila določene moralne zakone, ki so od kulture do kulture presenetljivo podobni. Na primer, ideja ljubezni je univerzalno spoštovana, medtem ko je laž vsesplošno zaničevana. Ta splošna morala – globalno razumevanje pravilnega in napačnega – kaže na vrhovno moralno osebo, ki nam je posredovala te občutke.

    Na enak način so ljudje po svetu, ne glede na kulturo, gojili sistem čaščenja. Stvar čaščenja je marsikje različna, toda občutek za neko »višjo silo« je prisoten v vsakem izmed nas. Naša nagnjenost k čaščenju je odraz tega, da nas je Bog ustvaril po svoji podobi (Genesis 1:27). Bog se je za nas razkril tudi skozi Njegovo besedo, Sveto pismo. Skozi tekst obstoj Boga razumemo kot samoumevno dejstvo (Genesis 1:1; Exsodus 3:14). Ko je Benjamin Franklin napisal svojo Avtobiografijo, se ni trudil z dokazovanjem dejstva, da on sam res obstaja. Enako pa tudi Bog v svoji knjigi knjig Bibliji ne izgublja časa z dokazovanjem svojega obstoja. Življenja spreminjajoča narava Svetega pisma, njegova integriteta in čudeži, ki so spremljali njegovo pisanje, bi morali biti dovoljšnje jamstvo za njegovo prebiranje. Tretji način, s čimer se razodeva Bog, pa je Njegov Sin, Jezus Kristus (Janez 14:6-11). »Na začetku je bila Beseda, in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog… In Beseda je človek postala in se naselila med nami.« (Janez 1:1, 14) »Zakaj v njem telesno biva vsa popolnost božanstva.« (Kološani 2:9)

    Jezus je v svojem neverjetnem življenju popolnoma upošteval zakone Stare zaveze in izpolnil prerokbe Mesije (Matej 5:17). Vedno je bil dober, sočuten do ljudi, izvajal je javne čudeže, da bi potrdil svoja sporočila in da bi pričeval o svojem Božjem izvoru. (Janez 21:24-25). Tri dni po njegovem križanju pa je vstal od smrti, to pa je potrdilo na tisoče prič (1 Korinčanom 15:6). V zgodovinskih zapisih kar mrgoli dokazov o tem, kdo je bil Jezus. Kot je apostol Pavel rekel: »Te stvari se niso zgodile v kakšnem zakotju.« (Apostolska dela 26:26). Vemo, da bodo nekateri še vedno dvomili, imeli lastne ideje o Bogu in zatorej tudi brali dokaze. In še vedno se bo našel kdo, ki ga noben dokaz ne bo prepričal (Psalm 14:1). Vse pa je odvisno od naše Vere v obstoj Resničnega Boga (Hebrejci 11:6). In Stvarstvo je Smotrno Urejeno, ki ga je Ustvaril Bog Stvarnik. Bodimo Hvaležni Bogu za vse, kar smo zastonjsko dobili in kar smo in kar imamo od Njega. Življenje je lepo, ker Vem, da me Bog Ljubi. Ali Ljubim dovolj tudi Jaz Boga in Ljudi?

    Medmrežje gotquestionsjeBogresnicen

  91. hvala says:

    ZA VSE ČASE NAJ SI ČLOVEK ZAPOMNI, DA KADAR BERE SVETO PISMO, MU PO NJEM GOVORI BOG.

    POTREBNO JE PRISLUHNITI, KAJ TI BOG SPOROČA.

  92. hvala says:

    POGLEJMO, KAJ PRAVI BOŽJA BESEDA O LJUBEZNI (1 Kor 13,4-7)

    -LJUBEZEN JE POTRPEŽLJIVA,

    -DOBROTLJIVA JE LJUBEZEN,

    -NI NEVOŠČLJIVA,

    – LJUBEZEN SE NE PONAŠA,

    -SE NE NAPIHUJE,

    -NI BREZOBZIRNA,

    -NE IŠČE SVOJEGA,

    -NE DA SE RAZDRAŽITI,

    – NE MISLI HUDEGA,

    – NE VESELI SE KRIVICE,

    – VESELI SE PA RESNICE.

    VSE PRENAŠA, VSE VERUJE, VSE UPA, VSE PRESTANE.

  93. hvala says:

    RADIO VATIKAN Prepis

    SVETO PISMO JE BRANJE VERE: IZHAJA IZ VERE IN VODI K VERI, JE DEJAL P. CONTALLAMESA IN OBENEM IZPOSTAVIL RAZLIKO MED OSEBNIM IN NEOSEBNIM BRANJEM SVETEGA PISMA.

    “VSE SVETO PISMO JE NAVDIHNJENO OD BOGA, KAR POMENI, DA NE VSEBUJE NOBENE NAPAKE, TER DA VSEBUJE BOŽJO NEIZČRPNOST, MOČ IN ŽIVLJENJSKOST.

    SVETO PISMO NE VSEBUJE SAMO MISLI BOGA, DOLOČENE ENKRAT ZA VSELEJ, AMPAK TUDI SRCE BOGA IN NJEGOVO ŽIVO VOLJO, KI NAM KAŽE TO, KAR ŽELI OD NAS V DOLOČENEM TRENUTKU,” JE POJASNIL CONTALAMESSA.

    NE GRE SAMO ZA BRANJE BESEDE. AMPAK ZA TUDI TO, DA DOPUSTIMO, DA BOŽJA BESEDA BERE NAS, DA RAZISKUJE NAS.

    SVETI GREGOR VELIKI JE SVETO PISMO PRIMERJAL Z OGLEDALOM. KAJ REČI ZA NEKOGA PRAVI, KI VES ČAS RAZISKUJE MATERIAL IN NAČIN KAKO JE OGLEDALO NAREJENO, VANJ PA SE NIKOLI NE POGLEDA.? ENAKO JE Z NEKOM, KI SE POSVEČA REŠEVANJU VSEH KRITIČNIH PROBLEMOV SVETEGA PISMA V VSEH POGLEDIH, A NIKOLI VANJ NE POGLEDA OZ. NE PUSTI, DA BI OGLEDALO POGLEDALO VANJ, GA PREISKALO DO GLOBINE.

    MOČNA VERA V BOŽJO BESEDO JE NENADOMESTLJIVA ZA DUHOVNO ŽIVLJENJE DANAŠNJEGA KRISTJANA IN PRAV TAKO ZA VSAKO OBLIKO EVANGELIZACIJE. (Vir: Radio Vatikan)

    MISLIM, DA JE NAJVEČJE DELO USMILJENJA ZA ČLOVEKA, KI JE V STISKI IN PROSI ZA MOLITEV, POKAZATI MU ŽIVEGA BOGA IN ZANJ ŠE MOLITI. ŽIVI BOG MU BO POKAZAL PRAVO SITUACIJO V KATERI SE NAHAJA, IN TUDI KAJ MU JE ZA STORITI, SVETI DUH BO POKAZAL REŠITEV TUDI PO ČLOVEKU., KI GA BO DOLOČIL GOSPOD ZA NJEGOV PRIMER V ŽIVLJENJU.

    DOGAJANJA V SVETU IN DRUŽBI NASPLOH LAHKO SPREMENIMO SAMO TAKO, DA BOMO POSLUŠALI BOŽJI GLAS, NJEGOVO BESEDO KAJ SVETUJE, KAJ NAROČA, SAJ JE ON VENDAR ŽIVI BOG.

  94. Miro says:

    BOŽJA BESEDA JE ŽIVA IN DEJAVNA! (Heb 4,12)

    Z zaupanjem se priporočimo Svetemu Duhu, pod Njegovim vodstvom se poglabljajmo v pričujočo Božjo besedo, potem pa jo z veseljem uresničujmo v svojem življenju. Pridi, pridi Sveti Duh in nam pomagaj, da bomo z veseljem živeli v moči Božje besede!

    -Človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust (Mt 4,4).

    -Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa nikakor ne bodo prešle (Mt 24,35).

    -Mora se izpolniti vse, kar je pisano o meni v Mojzesovi postavi, prerokih in psalmih (Lk 24,44).

    – Preiskujete Pisma, ker mislite, da imate v njih večno življenje, a prav ta pričujejo o meni (Jn 5,39).

    -Ne delajte za jed, ki mine, temveč za jed, ki ostane za večno življenje in vam jo bo dal Sin človekov; nanj je namreč vtisnil pečat Oče, Bog (Jn 6,27).

    -Beseda o križu je namreč za tiste, ki so na poti pogubljenja, norost; nam, ki smo na poti rešitve, pa je Božja moč (1 Kor 1,18).

    -Vse Pismo je navdihnjeno od Boga in koristno za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti, da bi bil Božji človek popoln in pripravljen za vsako dobro delo (2 Tim 3,16-17).

    -Predvsem pa védite tole: nobena prerokba v Pismu ni stvar zasebne razlage. Nikoli namreč nobena prerokba ni prišla po človeški volji, ampak so ljudje, nošeni od Svetega Duha, govorili v imenu Boga (2 Pt 1,20-21).

    -Božja beseda je namreč živa in dejavna, ostrejša kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duše in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca (Heb 4,12).

    Več o tem na: https://www.biblija.net/biblija.cgi?l=sl

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  95. Janez says:

    OHRANI VESELJE IN LJUBEZEN DO JEZUSA
    Ohrani veselje, ljubezen do Jezusa v svojem srcu in Mu pogosto reci podnevi in ponoči: »Jezus v mojem srcu, verjamem v Tvojo nežno ljubezen do mene. Ljubim Te.« Dragi Jezus, pomagaj razširiti Tvoj prijeten vonj, kamorkoli grem. Poplavi mojo dušo s Svojim duhom in življenjem. Popolnoma prežari in prevzemi moje celotno bitje, tako da bo moje življenje lahko le odsev Tvojega. Sveti skozi mene in bodi tako navzoč v meni, da bo lahko vsaka duša, ki jo srečam čutila Tvojo navzočnost v moji duši. Ko me pogledajo, naj ne vidijo več mene, ampak samo Jezusa! Ostani z menoj in tedaj bom začela sijati kot Ti siješ, sijati kot svetilnik za druge. Ta luč, o Jezus, bo vsa od Tebe; nič od nje ne bo mojega. Ta luč boš Ti, sijoč na ostale skozi mene. Naj te torej hvalim kot Ti je najljubše, s tem, da sijem na druge. Naj Te oznanjam brez pridiganja, ne z besedami, ampak z zgledom, s to močno silo, s privlačnim vplivom tega kar delam za uboge in bolne, z očitno polnostjo ljubezni, ki je v mojem srcu Zate.
    Molitev svete Matere Terezije

    • Janez says:

      UTRINEK
      Česar je polno človeško Srce govorijo njegove oči in izpričujejo njegova dejanja, ker ga vodi Usmiljeni Bog. Mati Terezija je izpričala sintezo Vere in Dobrih del z vero, s konkretnim krščanskim življenjem in služenjem drugim, saj je vero prelila v dejanja usmiljenja in dobrote za reveže v Kalkuti v Indiji. In ko je dobila Nobelovo nagrado je rekla, hvala Bogu, koliko denarja za moje uboge in reveže v Kalkuti! Spolnjevanje Božje Volje je Ljubezen, ki je dejavna in je namenjena vsem ljudem! Brez izjem. Ljubim Te sveta Mati Terezija, ki si naredila toliko dobrega za uboge in bolne v Kalkuti. Prosim Te za priprošnjo k Devicvi Mariji in k Odrešeniku Jezusu Kristusu, da bi nam pomagala in nas vedno milostno vodila, da bomo tudi mi podobni Učeniku Jezusu v dobroti, usmiljenju, ljubezni, odpuščanju, strpnosti, sočutju, v naših moltvah in v naših dobrih delih in služenju drugim ljudem, kot izpričano znamenje naše Ljubezni do Boga in do Ljudi. Amen. Janez

  96. Miro says:

    PAPEŽ FRANČIŠEK: »NAREDIMO PROSTOR ZA BOŽJO BESEDO, KI EDINA LAHKO SPREMENI NAŠE ŽIVLJENJE!«

    Ob premišljevanju o pomenu Božje besede za človekovo življenje se mi je utrnila tudi naslednja misel: Če v življenju bolj kot Božjo besedo poslušamo kaj drugega, se ne čudimo, da se nas lotevajo notranji nemir, jeza, jadikovanje …, kar se negativno odraža tudi v našem duhovnem življenju. Vedno, ko se nam to dogaja, se vprašajmo: Koga, kaj in kako poslušam v svojem življenju?

    Kot pravi papež Frančišek o Božji besedi, jo zelo potrebujemo: da jo poslušamo sredi tisočih besed vsakega dne, tisto eno Besedo, ki nam ne govori o stvareh, ampak nam govori o življenju. »Dragi bratje in sestre, v sebi naredimo prostor za Božjo Besedo! Vsak dan preberimo kakšno vrstico iz Svetega pisma. Začnimo z evangelijem: doma ga imejmo odprtega na nočni omarici, nosimo ga s sabo v žepu ali v torbi, odprimo ga na telefonu, pustimo, da nas vsak dan navdihne. Odkrili bomo, da nam je Bog blizu, da razsvetljuje naše sence in da z ljubeznijo vodi v globine našega življenja«. Več o tem na:

    https://www.vaticannews.va/sl/papez/news/2020-01/papez-nedelja-bozje-besede-moc-spremeni-zivljenje.html

    Božje usmiljenje, ki nam v Besedi, ki je postala človek, daješ opravičenje, zaupamo vate!

  97. Miro says:

    SV. JANEZ BOSKO: LE ENO JE POTREBNO: REŠITI DUŠO! – BIL JE EDEN IZMED NAJBOLJ GOREČIH ČASTILCEV MARIJE POMOČNICE KRISTJANOV!

    Najplemenitejše delo pred Bogom je delo za zveličanje duš. V tem delu se je izredno odlikoval sveti Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev in soustanovitelj Hčera Marije Pomočnice. Bil je velik vzgojitelj in eden izmed najbolj gorečih častilcev Marije Pomočnice kristjanov. Ključ do njegovih uspehov je bil poleg njegovega svetniškega življenja zlasti njegovo zaupanje v Božjo previdnost in v Marijo pomočnico kristjanov. Ravnal pa se je po geslu: »Le eno je potrebno: rešiti dušo!« Po njegovem zgledu tudi mi častimo Marijo Pomočnico kristjanov ter se zavedajmo svoje soodgovornosti za krščansko vzgojo in s tem za časno in večno srečo mladine (povzeto po: Kristusove priče, Stanko Lorber).

    http://svetniki.org/sveti-janez-bosko-ustanovitelj-salezijancev/

    Božje usmiljenje, navzoče v postavitvi in delitvi svetih zakramentov, zaupamo vate!
    Božje usmiljenje, neizmerno v zakramentu evharistije in duhovništva, zaupamo vate!
    Marija Pomočnica kristjanov, prosi za nas!
    Sv. Janez Bosko, prosi za nas!

  98. Janez says:

    Gospod nas bo prepoznal po življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih
    Da bi bolje razložil, je Jezus povedal priliko. Je hišni gospodar, ki predstavlja Gospoda. Njegova hiša predstavlja večno življenje, zveličanje. In tukaj se ponovno pojavi podoba vrat. Jezus pravi: ‘Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj. Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem za vas, od kod ste‹’ (v. 25). Te osebe se bodo tedaj skušale predstaviti hišnemu gospodarju in hišnega gospodarja spomniti: ‘saj smo jedli s tabo in pili s tabo ter poslušali tvoje nasvete, nauk v javnosti (prim. v. 26). Bil sem, ko si predaval.’ Toda Gospod bo ponovil, da jih ne pozna in jih bo imenoval za ‘delavce krivičnosti’. Tukaj je torej težava! Gospod nas bo prepoznal, ne po naših nazivih. ‘Poglej Gospod, pripadal sem temu združenju, bil sem prijatelj tega in tega monsinjorja, tega in tega kardinala, tistega duhovnika…’ Ne, nazivi nič ne veljajo, nič ne veljajo! Gospod nas bo prepoznal samo po ponižnem življenju, po dobrem življenju, po življenju iz vere, ki se izraža v dobrih delih.

    Sočutje ti pomaga razumeti prave dimenzije realnosti
    »Sočutje nas vodi po poti prave pravičnosti, saj nas rešuje pred zaprtostjo vase. Sočutje pomeni biti vpleten v problem drugih in tam tvegati življenje. Gospod namreč gre ravno tja. V odlomku iz Lukovega evangelija beremo, kako Jezus oživi mladeniča iz Naima: ‘Tisti čas je šel Jezus v mesto Naim; z njim so šli njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je približal mestnim vratom, glej, so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Jezus videl, se mu je v srce zasmilila’ (glej Lk 7,11-17).Pri tem poudarimo še Jezusove besede, namenjene materi: ‘Ne jokaj!’ Kar je ljubkovanje sočutja. Jezus se je dotaknil nosil in mladeniču rekel, naj vstane. Ta sede in začne govoriti. In Jezus ga da, ga vrne njegovi materi. Vrnil ga je – to je dejanje pravičnosti. Ta beseda se uporablja pri pravu: povrniti, vrniti. Sočutje nas vodi na pot dejanske pravičnosti. Vedno je treba vrniti tisto, do česar imajo drugi določeno pravico. To nas vedno rešuje pred egoizmom, brezbrižnostjo, zaprtostjo vase.

    Papež Frančišek (dva skrajšana odlomka)

    MISLI O SOČUTJU (Budist Dalaj Lama)
    Posameznikova sreča lahko temeljito in učinkovito pripomore k izboljšanju celotne človeške družbe.
    Ker vsi delimo isto potrebo po ljubezni, je moč vsakogar, v kakršnihkoli okoliščinah, sprejeti kot brata in sestro. Ne glede na drugačnost obraza, vere, barve kože, oblačil ali obnašanja, ni med nami in drugimi nikakršnih bistvenih razlik, saj smo vsi otroci iz enega Izvira. Nespametno bi bilo poudarjati razlike v zunanjosti, kajti temeljna narava nam je vsem skupna. Človeštvo je eno in ta mali planet je naš edini dom. Če naj ga ohranimo, mora vsak od nas izkusiti občutek splošne odgovornosti in nesebične ljubezni. Edino ta občutek lahko odpravi našo sebično naravnanost, zaradi katere zavajamo in zlorabljamo drug drugega. Kdor ima iskreno in odprto srce, naravno občuti zaupanje vase in se zna ceniti, obenem pa zanj ni razloga, da bi do drugih čutil strah. Verjamem, da je na vseh ravneh družbe, naj bo to družina, pleme, narod ali mednarodna skupnost, več sočutja ključ do lepšega in boljšega sveta. Ni nam treba sprejeti kakršnekoli religije ali slediti kakršnikoli ideologiji. Potrebno je le, da razvijemo svoje dobre človeške lastnosti. Kogarkoli srečam, ga poskušam obravnavati kot starega prijatelja. To me navda z iskrenimi občutki sreče. To je praksa sočutja.
    (Budist Dalaj Lama)

  99. hvala says:

    Lester Sumrall, je v knjigi, TVOJA VERA LAHKO SPREMENI SVET med drugim zapisal: “KDOR IZGUBLJA KORAJŽO S TEM PRIČUJE , DA JE IZGUBIL IZVOR VERE. ČE BOŠ DOVOLIL , DA USAHNE, TE BLAGOSLOVI NE BODO DOSEGLI. IZVOR NAŠE VERE JE, UDELEŽBA PRI BOŽJIH OBLJUBAH, V SVETEM PISMU ZAPISANIH. VČASIH, KO PREBIRAM BOŽJE OBLJUBE , SEM ČISTO VZHIČEN. .”NEVERJETNO!. ČE SAMO POMISLIM, DA VSE TO PRIPADA MENI”.

    JA, KAJ VSE JE BOG OBLJUBIL ČLOVEKU, MORAMO PREBRATI IN VZETI ZARES GOSPODOVO BESEDO. TO NI ČLOVEŠKA BESEDA. BOG JE REKEL PO PREROKU OZEJU: MOJE LJUDSTVO PROPADA ZARADI NEZNANJA. TO JE REKEL BOG.
    BOG JE ČLOVEKU DAL OBLJUBE, IN JIH TUDI IZPOLNI, KER JE POPOLN , ZVEST IN SVETI. ČE PA MI NE VEMO, KAJ NAM JE OBLJUBIL, GA TUDI ZA TO NE PROSIMO .

    Lester Sumrall pravi tudi to: “DOKLER SE NE BOŠ NAUČIL POČIVATI NA BOŽJIH OBLJUBAH, NE BOŠ DOČAKAL NJIHOVE URESNIČITVE. ČE V TEBI VSE KIPI IN DRGETA OD NAPETOSTI, POTEM TE OBLJUBE ZATE NE VELJAJO. V SEBI MORAŠ BITI POPOLNOMA PREPRIČAN, DA BO BOG IZPOLNIL OBLJUBE. BITI MORAŠ POPOLNOMA MIREN. BOŽJI OBETI SO TRDNI NA VEKE.

    ALI JIH BOMO VENDAR LE SPREJELI IN JIM PRIČELI ZAUPATI TER ŽIVETI Z NJIMI.

    VERA JE POČITEK. PRAVI VERNIK RAZMIŠLJA TAKOLE.”POČIVAL BOM NA BOŽJI OBLJUBI. NAUČIL SEM SE SPATI SREDI NAJMOČNEJŠEGA VIHARJA. KAR NAJ BUTAJO VALOVI. NAJ PIHA VETER. JAZ MIRNO SPIM (Lester Sumrall).
    BOŽJO BESEDO JE POTREBNO PREBIRATI VSAK DAN IN PO NJEJ ŽIVETI.

  100. hvala says:

    MOLIMO K SVETEMU DUHU ZA NJEGOVE DAROVE, DA NAM JIH PODELI. DAR RAZLOČEVANJA JE ZA NAŠE ZVELIČANJE NAD VSE POMEMBEN. DA BOMO DAROVE SVETEGA DUHA PREJEMALI, MORAMO PROSITI ZA NJIH IN SI JIH ŽELETI.

    NADVSE POMEMBNO PA JE, DA IMAMO VSAK DAN POGOVOR Z BOGOM, PRISLUHNIMO, KAJ NAM POVE V BESEDI IZ SVETEGA PISMA , KI JE ŽIVA IN DEJAVNA.
    POTEM BOŽJO BESEDO TUDI RAZGLAŠAJMO NA GLAS, ČEZ DAN, KER JE NJEGOVA BESEDA ŽIVA IN DEJAVNA , IN JE NJEGOVA OBLJUBA RESNIČNA : IZGOVARJAJMO ČEZ DAN BOŽJE BESEDE napr. : PRI BOGU JE REŠITEV, VRZIMO SE V GOSPODOVE ROKE, itd, KO TO GOVORIMO, VERUJMO V TO IN SE BO ZGODILO. KER JE GOSPOD OBLJUBIL TAKO. GOVORIMO BOŽJE BESEDE , KI SO ZAPISANE V NJEGOVEM SVETEM PISMU.

    JEZUS PRAVI TAKOLE: “ZA VSE, KAR MOLITE IN PROSITE, VERJEMITE, DA STE ŽE PREJELI IN SE VAM BO ZGODILO. IN KADAR VSTANETE K MOLITVI, ODPUSTITE, ČE IMATE KAJ PROTI KOMU, DA VAM TUDI VAŠ OČE, KI JE V NEBESIH, ODPUSTI VAŠE PRESTOPKE”(Mt 1124-25).

    Božje usmiljenje, ki si višje od nebes, vate zaupamo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja