Članki za dušo

14.971 Responses to Članki za dušo

1. Hvala says:

   6. julija, 2021 at 15:48

   VIDETI BOGA V VSEH STVAREH IN DOGODKIH (Ognjišče<9

   Kardinal Tomaš Špidlik, mož globoke, zelo življenjske duhovnosti, je zapisal, da "naj bi kontemplacija pomenila stalni napor, da bi videli Boga v vseh stvareh in dogodkih …" To je evangeljsko gledanje, ki je podarjeno preprostim dušam, ljudem z otroškim srcem. Sv. Katarina Sienska je v vsem, kar je videla, odkrivala duhovni smisel: stopnice v hiši so jo spodbujale, naj gre neprestano navzgor h Kristusu; roža ji je govorila o lepoti duše. (sč)

   Odgovori
2. Miro says:

   6. julija, 2021 at 12:05

   SV. VINCENCIJ PAVELSKI O GODRNJANJU – PA TUDI O ZAHVALI: NIČ TAKO ZELO NE OSVOJI BOŽJEGA SRCA KAKOR ZAHVALJEVANJE ZA NJEGOVE MILOSTI!

   – Kakšna sveta vaja: želeti, kar želi Bog, in to v celoti in v posameznostih. Nič prositi in nič odreči.

   – Letamo za znanostjo, kakor bi zares vsa naša sreča bila od nje odvisna. Gorje nam sicer, če je ne bi imeli. Treba se je učiti, a trezno. Najprej se je treba zavzeti za kreposti.

   – V dušah ne delujejo ne filozofija ne teologija ne nagovori. Nam se mora pridružiti Jezus Kristus ali pa mi njemu. Mi moramo delati v njem in on v nas.

   – O Bog, kako drugače vidimo uboge, če jih gledamo v Bogu in s spoštovanjem, ki jim ga je izkazoval Jezus Kristus.

   – Ljubimo Boga, bratje moji, toda z delom svojih rok in v potu svojega obraza!

   – Godrnjavec lahko umori veliko duš, včasih z eno samo besedo. Godrnjanje je gnusoba pred Bogom. Kuga je, ki vse okuži. Kdor godrnja, je sejalec razdora.

   – Nič tako zelo ne osvoji božjega srca kakor zahvaljevanje za njegove milosti.

   (sv. Vincencij Pavelski, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
3. Miro says:

   5. julija, 2021 at 20:39

   SV. JOŽEFMARIJA ESCRIVÁ O JEZUSU, KI JE HODIL PO ZEMLJI IN DELAL DOBRO – POGLEJMO NA KRISTUSOV ZGLED PONIŽNOSTI IN POKORŠČINE – JEZUS JE POKOREN, UBOGA JOŽEFA IN MARIJO. BOG JE PRIŠEL NA ZEMLJO, DA BI BIL POKOREN, DA BI UBOGAL USTVARJENO BITJE

   Pertransiit benefaciendo. Kaj je storil Jezus Kristus, da je razlil toliko dobrega, in samo dobrega, koder je hodil? Sveti evangeliji nam dajo še en Jezusov življenjepis, strnjen v treh latinskih besedah: erat subditus illis, bil je pokoren. Danes, ko je okolje prenasičeno z nepokornostjo, godrnjanjem, razdvojenostjo, moramo poslušnost še posebej ceniti.

   Velik prijatelj svobode sem in prav zato imam tako rad to krščansko krepost. Čutiti se moramo Božje otroke in živeti v želji, da bi izpolnjevali voljo našega Očeta. Delati tako, kot hoče Bog, zato ker se nam ljubi, kar je najbolj nadnaraven razlog.

   Duh Opus Dei, ki sem ga skušal živeti in učiti dobrih petintrideset let, mi je dal razumeti in vzljubiti osebno svobodo. Kadar Bog, naš Gospod, ljudem nakloni svojo milost, kadar jim nameni poseben poklic, je, kot da bi jim ponudil roko, močno očetovsko roko, polno predvsem ljubezni, ker nas išče vsakega posebej, kot svoje hčere in sinove, in ker pozna našo šibkost. Gospod pričakuje, da se bomo potrudili in se oprijeli njegove roke, ki nam jo ponuja: Bog pričakuje, da se bomo potrudili, kot dokaz naše svobode. Zato pa moramo biti ponižni, zavedati se svoje majhnosti in ljubiti to sveto pokorščino, s katero odgovorimo Bogu na njegovo sveto očetovstvo.

   Splača se spustiti Gospoda v naše življenje, da z zaupanjem vstopi in ne naleti ne na zapreke ne na zvijače. Ljudje se radi branimo in oprijemamo svoje sebičnosti. Vedno hočemo biti kralji, čeprav kraljevine naše revščine. Razumite, zakaj potrebujemo Jezusovo bližino: da nas on naredi resnično svobodne in moremo tako služiti Bogu in človeštvu. Le tako bomo dojeli resnico v besedah svetega Pavla: Zdaj pa, ko ste se osvobodili greha in ste postali sužnji Bogu, pobirate sad, ki vam je v posvečenje, konec tega pa je večno življenje. Plačilo za greh je namreč smrt; Božji milostni dar pa je večno življenje v Kristusu Jezusu, našem Gospodu. Bodimo torej pripravljeni, saj naše nagnjenje k sebičnosti ne umre in skušnjava se lahko pojavlja v mnogih oblikah. Bog zahteva, da smo poslušni in da pri tem pokažemo svojo vero, saj se nam njegova volja ne razodeva na ves glas. Včasih nam svojo voljo prišepne tam nekje v dnu naše vesti. Pazljivo moramo poslušati, da razločimo tisti glas in smo mu zvesti.

   Mnogokrat nam govori po drugih ljudeh in lahko se zgodi, da nas napake teh ljudi, ki jih vidimo, ali dvom, da so ti ljudje prav poučeni in da razumejo vse postavke problema, nagovarja k neposlušnosti.

   To ima lahko tudi nadnaraven pomen, saj nam Bog ne nalaga slepe pokorščine, ampak razumno, in čutiti moramo odgovornost, da z našim spoznanjem pomagamo drugim. A bodimo odkriti do samega sebe, v vsakem primeru preglejmo, če nas pri tem nagovarja ljubezen do resnice, ali pa je to naša sebičnost in navezanost na lastno mnenje. Kadar nas naše ideje ločujejo od drugih, kadar zaradi njih prelomimo občestvo, edinost z našimi brati, je to jasen znak, da ne delamo po Božjem duhu.

   Ne pozabimo: za pokornost, ponavljam, je potrebna ponižnost. Poglejmo še enkrat Kristusov zgled. Jezus je pokoren, uboga Jožefa in Marijo. Bog je prišel na zemljo, da bi bil pokoren, da bi ubogal ustvarjeno bitje. To sta dve najpopolnejši stvaritvi: sveta Marija, naša Mati — nad njo je le Bog; in ta prečisti mož, sveti Jožef. A še vedno ustvarjeni bitji. In Jezus, ki je Bog, jima je bil pokoren. Ljubiti moramo Boga, da bi s tem ljubili njegovo voljo in si želeli odgovoriti na njegove klice, ki nam jih pošilja preko obveznosti našega običajnega življenja: v stanovskih dolžnostih, v poklicu, na delovnem mestu, v družini, v družbenih stikih, v lastnem trpljenju in v trpljenju soljudi, v prijateljstvu, v želji po izvedbi vsega, kar je dobrega in pravičnega.

   Povzeto po: Jezus prihaja mimo, odlomek št. 17, Jožefmarija Escrivá

   Jezus krotki in iz srca ponižni, upodobi naša srca po svojem presvetem Srcu.

   Odgovori
4. Miro says:

   5. julija, 2021 at 17:07

   OD USPEŠNE FIZIOTERAPEVTKE DO REDOVNICE: »BOG JE MORAL BITI NOR, DA JE RAZMIŠLJAL O TAKŠNEM ŽIVLJENJU ZAME« (Aleteia)

   Rada je potovala, kot fizioterapevtka pa dobro služila. Nato je doživela krizo vere in usodno spoved v Medžugorju: »Nikoli si ne bi mislila, da bom postala redovnica,« je med drugim povedala sestra Maria Elizabeth.

   O njeni navdihujoči življenjski zgodbi več na:
   https://si.aleteia.org/2021/07/04/od-uspesne-fizioterapevtke-do-redovnice-bog-je-moral-biti-nor-da-je-razmisljal-o-taksnem-zivljenju-zame/

   Odgovori
5. Miro says:

   5. julija, 2021 at 15:40

   GOSPOD, TI SI RADOST IN VESELJE

   Gospod, hotel si, da se veselimo,
   da imamo veselja v izobilju.
   Ti, Gospod, si veselje samo.
   Ti hočeš veselega darovalca.
   Ti si nam prinesel veselo oznanilo,
   nas obsijal z lučjo neminljive radosti.
   Ti si nam govoril, naj plešemo in se veselimo tudi
   v preganjanju in v težavah, kajti veliko plačilo in
   veselje nas čakata v nebesih.
   Ti si povabilo k veselju.
   Tu sem zdaj, Gospod.
   Verujem, da me gledaš,
   da tvoj pogled pronica vame.
   Vidiš vso mojo dušo. Ne morem ti skriti tesnobe,
   ki me muči, skrbi, ki me navdaja, bolečine, ki me
   trga.
   Tvojemu pogledu se praznina v moji srčiki, moje
   hrepenenje po radosti ne moreta skriti.
   Ti veš, ustvarjen sem, da bi bil srečen v tebi,
   a nosim v sebi korenine nemira in strahu.
   Skrivam se pred teboj.
   Včasih mislim, da lahko pobegnem od tebe
   in da so kraji, kjer me tvoj pogled ne bo našel.
   Danes, zdajle se želim prepustiti tvojemu pogledu,
   Gospod.
   Dopuščam, da me vidiš takega, kakršen sem.
   Želim si sprejeti dar tvojega veselja. Danes hočem
   verjeti, da si močnejši od vseh mojih slabosti.
   Hočem verjeti, da moreš ti v temelje mojega bitja
   vtkati mir in veselje, čeprav nosim v sebi željo po
   begu in tesnobo.
   Naj ti danes izročim svoj greh in svojo šibkost!
   Darujem ti vse svoje rane in bolečine,
   vse svoje nezaupanje.
   Vzemi vse, Gospod, da bom, izpraznjen vsega,
   kar nisi ti, lahko sprejel tvoj dar, tebe samega,
   popolnost vsega veselja.
   In zato, Gospod,
   naj tvoja luč razprši vse moje temine.
   Naj moč tvojega vstajenja spremeni mojo bit.
   Lahko se veselim, kajti živ si,
   Gospodar življenja!
   Lahko se veselim, kajti hotel si me,
   ustvaril si me, da živim v veselju.
   Lahko se veselim, kajti s seboj in svojim križem si
   uničil najhujša povzročnika žalosti in bede: greh
   in smrt!
   Lahko se veselim, kajti varuje me moč tvoje
   ljubezni, da se mi brez tvoje volje nič zlega ne
   more zgoditi; še las mi ne more pasti z glave.
   Lahko se veselim, kajti še so lilije v polju in še
   veselo cvrčijo ptice v zraku!
   Lahko se veselim, kajti ti si bolj navzoč in
   močnejši, viden in blizek zmeraj in povsod,
   prepoznam te v oblakih in dežju,
   v mrazu in nevihti,
   v robatosti ali v zavračanju drugih.
   Lahko se veselim, kajti ti si veselje.
   Ti si skrivnost moje radosti.
   Ti si veselje samo!
   V tebi živim; po tebi sem;
   s teboj bom vstopil v veselje svojega Gospodarja.

   (Zvjezdan Linić; Oče, slavim te)

   Odgovori
6. Hvala says:

   5. julija, 2021 at 15:27

   RAZMIŠLJANJE

   Glede na naše boje tukaj na zemlji, ki jih imamo vsi, želim podati nekaj stavkov. Ko se človek začne držati Gospoda in Mu zaupati (to gre postopoma) in ko želi živeti po Gospodovem nauku, takrat hudobec napada naš um, podtika misli, jezo, bes, žalost, razočaranje, samopomilovanje itd…., da je včasih res zelo, zelo težko. Vendar, če človek reče, da ne zmore nima vere, kajti sami res ne zmoremo ničesar, z Gospodovo milostjo pa je mogoče vse. To sem tudi sama doživljala in doživljam.

   Poglejmo svetnike. Sveti Janez Vianej opisuje, kako ga je napadal hudobec in drugi svetniki so pisali o tem, tudi Favstina Kowalska.

   Osebno delam tako, da v trenutkih slabosti, skušnjave, takoj uporabim BOŽJO BESEDO, KI MI PRIDE V MISEL IN TAKOJ VSE IZROČAM V JEZUSOVO USMILJENO SRCE. To delam vsaki dan. Njemu izročam skušnjave, grehe, slabosti, jezo, užaljenost, notranje rane od spočetja dalje, krivdo, odnose z ljudmi, itd…….Lahko si zapišete, da ne pozabite, pa pri Sveti mašni daritvi tudi izročate to Bogu.

   Življenje z Bogom je AVANTURA, POT V NEZNANO, SKOK V VODO KOT PRAVIJO NEKATERI PISCI. ČE SE ČLOVEK PROSTOVOLJNO ODLOČI ZA BOGA, POTEM MU MORA ZAUPATI, NE SE OZIRATI NA SVOJ RAZUM, MODROST ITD….

   VERA JE ZAUPANJE V BOGA, zaupanje v stvari, ki jih ne vidimo, ampak verujemo BOGU kot nas uči.

   Če vidimo v naravi drevo ni težko verovati da obstaja to drevo, ker ga lahko vidimo in otipamo. Vera pa se začne tam, kjer se konča človeški razum.

   Kaj je CERKEV? Cerkev sestavljamo ljudje, ki smo grešniki, VODI PA JO SVETI DUH. Iskati neko popolnost pri ljudeh ni realno.
   Tudi posvečene osebe so ljudje, ki se trudijo po svojih zmožnostih, ki prejemajo Svetega Duha, prejemajo spoznanja od Boga. V SPOVEDNICI JEZUS STOJI ZA DUHOVNIKOM, BOG ODPUŠČA GREHE IN KRIVDE IN SAMO BOG IMA PRAVICO OBSOJATI IN KAZNOVATI ČLOVEKA.

   Dolgo časa nisem razumela : NE OBSOJAJTE, DA NE BOSTE OBSOJENI, S KAKŠNO MERO NAMREČ MERITE, S TAKŠNO MERO VAM BO ODMERJENO- evangelij po Mateju 7. To nam pove, da bomo poželi tisto, kar sejemo. S kakšno mero bomo sodili druge, s takšno mero bomo obsojeni.

   Joyce Mejer je v knjigi- BITKA V UMU, napisala, da kdor obsoja človeka, se na nek način postavlja na mesto BOGA v življenju te osebe.

   Sama sem v življenju že marsikaj doživela, tudi s strani ljudi od katerih nisem pričakovala določenega ravnanja. Vendar, ker Bog pravi: TRPLJENJE ZARADI PRAVIČNOSTI –
   8 Končno, bodite vsi složni, sočutni, ljubite brate, bodite usmiljeni in ponižni. 9 Ne vračajte hudega za húdo in ne sramotite tistega, ki vas sramoti. Nasprotno, blagoslavljajte, ker ste bili poklicani v to, da bi bili deležni blagoslova (1 Pt 38-9), želim upoštevati to zapoved od Boga. KER KOT ČLOVEK TEGA NISEM SPOSOBNA, PROSIM GOSPODA, DA MI PODELI MILOST.

   ČE SE ODLOČIMO V ŽIVLJENJU IN ŽELIMO, DA SE BOMO “RODILI NA NOVO OD ZGORAJ”- TO JE NOVO ŽIVLJENJE POD VODSTVOM SVETEGA DUHA, NE PO NAŠEM VODSTVU IN ŽELJI, MORAMO GOSPODU DATI ČAS, DA DELA VSE NA NOVO.

   Kadar se počutimo prizadeti od reagiranja ljudi, jezni, kadar se nas loteva samopomilovanje, se nas loteva bes, moramo istočasno
   pomisliti, kolikokrat pa smo mi užalili druge, jih prizadeli, ne sočustvovali z njimi itd….koliko solz pa je zaradi nas nekdo prelil!….CELOTA JE VEDNO SESTAVLJENA IZ DVEH POLOVIC.

   Zapomniti si velja, DA KDOR NE POZNA BOŽJE BESEDE IN JE NE RAZGLAŠA, NE POZNA BOGA. BOŽJA BESEDA JE TISTA, KI ZDRAVI, DAJE MOČ, MODROST ………JEZUS NAROČA: BOŽJO BESEDO JE POTREBNO BRATI, VNESTI V SRCE IN PO NJEJ ŽIVETI.

   Še nekaj bi dodala. Jezus pravi : MOJA POTA NISO VAŠA POTA, MOJE MISLI NISO VAŠE MISLI. S temi Besedami se moramo sprijazniti, ŽIVLJENJE IN DOGODKE SPREJETI KAKŠNE NAM JE POSLAL BOG , trpljenja se ne bomo izognili. Gospod včasih res globoko poseže v naša življenja, tudi tisto kar nismo pričakovali lahko pride. Saj to sami veste, da je tako.

   Je pa res, da se pri hoji za Gospodom pojavi v človeku upor. DA BI SE UPRLI NAS PRIME VSAKEGA TOLIKO ČASA. To je razumljivo, ker sta se Bogu uprla prva človeka, ki sta nato doživela izgon iz raja. Preveva nas malodušje, začnemo padati , razumem to, tudi na tej spletni strani se čuti, da je temu tako. Tudi Jezus je padel pod križem. ZATO JE POTREBNO ODPUSTITI TUDI BOGU.

   ODPUŠČATI MORAMO LJUDEM, PROSITI ZA ODPUŠČANJE DRUGE, KI SMO JIH PRIZADELI IN ODPUSTITI BOGU.

   Sicer pa je resnica, da če tudi je v naših življenjih po našem mišljenju vse obrnjeno na glavo, BOG JE TISTI, KI IMA NADZOR NAD VSEM, ČE MU DOPUSTIMO BO UREDIL TAKO KOT ON VE, VSE BO DOBRO, VSE V NAŠE ODREŠENJE IN ODREŠENJE DRUGIH.

   Svetniki niso bili brez grehov in napak. SVETNIKI SO POSTALI ZATO, KER SO DOPUSTILI BOGU DA JIH VODI, DA JIH OČISTI VSEH GREHOV , ZAUPALI SO V GOSPODOVO DELOVANJE., NE PA V ČLOVEŠKO MOČ IN MODROST. KOT MAJHNI OTROCI , KI SE PREPUSTIJO STARŠEM, TAKO SO SE ONI PREPUSTILI V BOŽJE ROKE.

   Odgovori
   • Miro says:

     5. julija, 2021 at 16:09

     Ga. Hvala, najlepša hvala za vaše spodbudno pričevanje. Se zelo strinjam z vami glede duhovnih izkušenj, o katerih ste na tej spletni strani že večkrat spregovorila. Zakaj imamo ljudje tako velike težave v razumevanju verskih, duhovnih stvari? Ker je Bog tako neskončno preprost, da ga niti približno ne doumevamo. Ljudje smo namreč tako silno zapleteni v varljive zamisli, predstave, želje … močno omejene v času in prostoru, da v tej zakompliciranosti težko beremo, kaj šele spoznavamo, kaj nam sporoča Božja beseda v luči Svetega Duha. Prosimo Gospoda za preprosto srce, za srce brez kakršne koli posvetne navlake. Molimo: Pridi, Sveti Duh!

     Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

     Odgovori
     • Hvala says:

       5. julija, 2021 at 20:10

       G. Miro lepo ste povedali, da je Bog neskončno preprost, da ga mi niti približno ne doumemo. Nisem iskala o tej temi v Dnevniku Favstine Kowalske danes, pa sem našla vseeno njene besede o tem.

       Favstina Kowalska pravi takole: “JEZUS MOJ UČITELJ IN MOJ DUHOVNI VODITELJ, EDINO S TEBOJ SE ZNAM POGOVARJATI, Z NIKOMUR NI POGOVOR TAKO PREPROST KOT S TEBOJ, O BOG
       (Dn 670).

       Kako znamo ljudje komplicirati, gledati varljive predstave o življenju in filozofirati po nepotrebnem, a NAŠ GOSPOD PA SE ŽELI TAKO PREPROSTO POGOVARJATI Z NAMI!!!

       Odgovori
       • Miro says:

         5. julija, 2021 at 21:19

         Najlepša hvala za vaš dopolnilni zapis, še kako drži. Ob tem še pogled, kako od preprostih besed h kontemplaciji v tihi molitvi. Z božjo pomočjo potrpežljivo odpirajmo srce v globoki notranji tišini pred Najsvetejšim zakramentom. Več kot dvatisočletne izkušnje Cerkve in svetnikov nas učijo, da bolj ko je človekovo srce pred Gospodom ponižno, preprosto, iskreno in predano Božji volji, bolj je v notranji tišini sposobno za prejemanje Njegovih milosti. Gospod Jezus nam vedno podari več kot znamo in si upamo prositi!

         Odgovori
7. Miro says:

   5. julija, 2021 at 11:33

   SV. CIRIL IN METOD STA OZNANJALA V DOMAČEM JEZIKU

   Danes godujeta sveta brata Ciril in Metod. Slovanska apostola, ki sta oznanjevala vero v prebivalcem razumljivem slovanskem jeziku, sta glavna zavetnika Nadškofije Ljubljana, hkrati še druga zavetnika nadškofije Maribor, Metod pa je tudi glavni zavetnik Škofije Murska Sobota. Leta 1980 je papež Janez Pavel II. solunska brata postavil za sozavetnika Evrope.

   https://radio.ognjisce.si/sl/192/slovenija/24453/

   Na današnji praznični dan, ko se spominjamo svetih bratov Cirila in Metoda, molimo tudi za edinost kristjanov:

   O Bog, ki si nas po svetih bratih Cirilu in Metodu poklical k edinosti vere, zedini vse kristjane v svoji sveti Cerkvi. Naj bomo v češčenju troedinega Boga vsi narodi na zemlji združeni, kakor so združeni božji izvoljenci v nebesih. Tega te prosimo po zasluženju Jezusa Kristusa, po priprošnji prečiste Device Marije, svetega Cirila in Metoda, svetega Leopolda Mandiča in vseh svetnikov. Amen.

   Oče naš… Zdrava Marija… Slava Očetu…

   Sveta Devica Marija, prosi za nas!
   Sveta brata Ciril in Metod, prosita za nas!
   Sveti Leopold Mandič, prosi za nas!
   Blaženi Anton Martin Slomšek, prosi za nas!

   Odgovori
8. Miro says:

   5. julija, 2021 at 7:40

   NE SKUŠAJ OPRAVIČEVATI SVOJIH NAPAK, RAJE JIH SKUŠAJ POPRAVITI (sv. Janez Bosko)

   – Sprejemam hvalo in grajo: če me hvalijo, mi to pove, kakšen bi moral biti, če me grajajo, mi povejo, kakšen sem.

   – V odnosu do Boga naj te vodi vera, v odnosu do bližnjega ljubezen, v odnosu do samega sebe ponižnost.

   – Ne skušaj opravičevati svojih napak, raje jih skušaj popraviti.

   – V duši ne sme biti razburjenja, v očeh ne zaničevanja in ne sramotilne besede na jeziku. Za sedanji trenutek naj v vas prevlada sočutje, za prihodnost pa upanje.

   – Človek je rojen za delo in samo tisti, ki dela z ljubeznijo in zagnanostjo, čuti, da je tudi trud lahak.

   – Malo govori o drugih, še veliko manj pa o sebi.

   – Gospod, potrebujem veliko moči in poguma. Poguma za resnico, da se sprejmem takega, kot sem. Poguma za ponižnost, da se ne bom postavljal.

   (sv. Janez Bosko, izbor misli, Ognjišče)

   Božje usmiljenje, neskončno v vseh skrivnostih vere, zaupamo vate!

   Odgovori
9. Hvala says:

   4. julija, 2021 at 21:03

   MOJI BLAGOSLOVI VČASIH PRIDEJO Z BOLEČINO IN STISKO (Vrtnice JMS)

   Psalm 34,8; Prva Mojzesova knjiga 16,13–14; Evangelij po Janezu 20,19; Pismo Kološanom 3,15

   Okusi in spoznaj, da sem dober. Bolj ko so tvoje izkušnje z menoj pristne, laže si prepričana o moji dobroti. Jaz sem živi, ki te vidi in hrepeni po tem, da bi bil del tvojega življenja. Učim te, kako me lahko najdeš v vsakem trenutku in postajaš kanal moje ljubeče navzočnosti. Moji blagoslovi včasih pridejo na skrivnosten način, z bolečino in stisko. V takšnih trenutkih lahko izkusiš mojo dobroto samo, če mi zaupaš. Marsičesa ne boš mogla razumeti, a če mi boš zaupala, boš ostala blizu mene.

   Zahvali se mi za dar mojega miru, dar, ki je tako neskončen, da ne moreš doumeti ne njegove globine ne širine. Po vstajenju, ko sem se prikazal svojim učencem, je bila moja prva beseda – mir. Vedel sem, da najbolj potrebujejo prav njega: da prežene njihove strahove in očisti njihov um. Tudi tebi govorim mir, saj poznam tvoje vznemirljive misli. Poslušaj mene! Utišaj druge glasove, da bi lahko bolj jasno slišala moj glas. Ustvaril sem te, da bi prebivala v miru ves dan in vsak dan. Približaj se mi, sprejmi moj mir.

   Odgovori
10. Hvala says:

    4. julija, 2021 at 20:58

    PRETIRANA NAVEZANOST JE GNEZDO HUDOBIJE

    Prijatelji v svojih govorih nakažejo, kako naj
    se človek spoprime s hudim. Človek ne more
    zmagati boja s hudim, če ne prosi Boga. Velika
    teža hudobije sloni na preveliki navezanosti
    na zemeljske dobrine. Jezus sam pravi, da bo
    Bogataš težko prišel v nebeško kraljestvo. Laže
    gre kamela skozi šivankino uho, kakor bogataš
    pride v Božje kraljestvo (Mt 19, 23,24). Podobno
    se dogaja tudi s pravičnim Jobom. Govor mladeniča – spirituala Elihuja (prim. Job 32–37),
    ki predstavlja človekovo vest, nagiba Joba k
    velikemu notranjemu premisleku prav glede te
    navezanosti.
    Nezadosten odgovor
    glede trpljenja pravičnega
    Pravični ne trpi zaradi sebe, ker je nenavezan na
    stvari okoli sebe. Trpi zaradi porušenega božjega reda v svetu, v odnosih, v družini. Trpi, ker
    spoznava, da to ni božje. Trpljenje pravičnega je
    podobno trpljenju Boga, ker on kot dobri Oče
    vidi, da ga človek v svoji hudobi noče. Noče sprejeti Njega, ki je stvarnik vsega. On je življenje in
    luč, »a so ljudje bolj ljubili temo kakor luč, kajti
    njihova dela so bila hudobna. Kdor namreč dela
    húdo, sovraži luč in ne pride k luči, da se ne bi
    pokazala njegova dela« (Jn 3,19–20). Pravični
    hodi v božji luči in preko svojega življenja jo
    podarja svetu tam, kjer je ni. Se razdaja. In Bog je
    svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega
    Sina (Jn 3,17), ki je sam sebe ponižal tako, da je
    postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu
    (Flp 2,8). Vsi našteti odgovori prijateljev vabijo k
    doseganju pravičnosti. Pravičnost po božji milosti premaguje hudo. Kristus, edini neskončno
    pravični, ki visi na lesu, nam po svojem vstajenju
    potrjuje, da je hudobija premagana, da je smrt
    premagana (Janez Žakelj)

    https://druzina.si/icd/spletnastran.nsf/0/E17836214C95AB3DC1257A3D004467C3/$FILE/BOZJE%20OKOLJE02,%20VZORCNA.PDF

    Odgovori